Knjižni molj je radijska oddaja, ki jo pripravlja Knjižnica Kočevje, predvaja pa lokalni radio Univox. Prispevke predvajajo vsakih 14 dni, ob petkih ob 17. uri. Predstavljamo nove knjige in druge novosti v knjižnici.

Arhiv oddaj:

KNJIŽNI MOLJ

24.1. 2020

Razvoj informacijske tehnologije in prevladujoča uporaba računalnika v pisnem komuniciranju sta prinesla zmanjšanje motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Napisati eno stran z roko danes predstavlja pravi fizični napor: učitelji opažajo in mladi poudarjajo, da skoraj ne znajo več pisati z roko, kretnje so toge, neizdelane, nerodne. Zato društvo Radi pišemo z roko v tem tednu že tretje leto zapored organizira Teden pisanja z roko. “Quod scribit bis legit,” pravi latinski pregovor. Pomeni, da če nekaj zapišeš, je to kot da bi dvakrat prebral. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost. Pisanje z roko prispeva k ohranjanju finih motoričnih spretnosti, ki so potrebne za večstranski  razvoj osebnosti, poleg tega pa je terapevtsko. Veliko večino osebnih sporočil, npr. čestitk za rojstni dan, zahval ali pohval in izrazov sožalja danes pošiljamo in prejemamo preko e-pošte, ki ima moč množičnega, poceni, a tudi neosebnega komuniciranja. Naši možgani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Pisanje z roko obuja in spodbuja desno polovico možganov in na ta način zagotavlja celovitejše delovanje možganov: boljši spomin, učinkovitejše branje, ustvarjalnost, utrne se nam več idej … Ljudje se še vedno veliko bolj razveselijo pisem v nabiralniku! Da je pismo čarobno, ni treba, da potuje daleč. Razglednica z dopusta prejemniku polepša dan. Z na roko napisanim pismom boste dobili delček osebe, ki vam ga je poslala. Morda ima celo vonj po njej. Te čarobnosti elektronska pošta nima, pa če je še tako hitra. Pisava izraža nas, našo osebnost. Pišemo s podzavestnimi gibi, zato nam pisava kaže kakršni smo. Izraža naše osebne značilnosti, naravnanost, ravno tako interese, cilje, spretnosti in sposobnosti. Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomembna spretnost. Spretnosti  razvijamo z vajo.

Tudi v Knjižnici Kočevje že tretje leto sodelujemo v Tednu pisanja z roko. Na oddelku za odrasle so razstavljene knjige, ki se vsebinsko navezujejo na pisanje z roko, poleg tega pa smo v tem tednu na obisku gostili tri razrede šestošolcev OŠ Zbora odposlancev, s katerimi smo se spomnili, zakaj je pisanje z roko lepo, pomembno in koristno. Z idejami iz knjige Rišemo črke in lastne domišljije smo ustvarjali lepe črke in na roke zapisovali lepe misli. Nekateri izdelki učencev so prav tako razstavljeni na oddelku za odrasle in oddelku za otroke in mladino Knjižnice Kočevje.

CAPPEL, TANJA: RIŠEMO ČRKE

Mladinska knjiga, 2018

Ročno izpisovanje privlačnih napisov, s katerimi si polepšamo bivalno in delovno okolje, je v zadnjih letih postalo izjemno priljubljeno, saj ljudje v dobi računalniškega tipkanja vse bolj hrepenimo po nečem bolj oprijemljivem. Tudi mladi zato znova posegajo po papirju, tradicionalnih pisalih in že nekoliko pozabljenih tehnikah lepopisja. Vse bolj je popularno t.i. črkorisje, umetnost risanja lepih črk. Priročnik Rišemo črke nemške črkorisarke Tanje Cappell, na Instagramu znane kot @frauhoelle, tudi popolnim začetnikom utira pot do lepih črk in ličnih napisov po lastnem okusu. V njem najdete nujno znanje o ročnih pisavah in ustreznih pripomočkih vaje za razvijanje ročne spretnosti, tehnike risanja črk s svinčnikom, flomastrom, kredo, navadnim in nalivnim čopičem ter kaligrafskim peresom, navodila za digitalizacijo ročno izrisanih črk in ustvarjanje črk s tabličnim računalnikom, 15 predlogov za okraševanje predmetov z napisi črtovja za vadbo in črkorisne predloge na priloženih plakatih in »Lepopisni leksikon«, ki vam z 2 velikima plakatoma za kopiranje zagotavlja uspešno delo in občutek zadovoljstva.

Iz knjige:

»Prava tehnika je pri črkorisju pomembnejša od talenta in vas bo tudi hitreje vodila do uspeha. Svobodni slog in improvizacije pridejo v poštev šele pri bolj izkušenih črkorisarjih. Začetnik pa naj se drži enega pravila: Vse črke so sestavljene iz osnovnih gradnikov.«

_______________________________________________________________________________________

MARINCELJ, PIA: ŽIVLJENJA KNJIG Z DOMAČIH KNJIŽNIH POLIC

Kulturni center Maribor, 2019

Domačinka Pia Marincelj je s pregledom sprememb v notranjem načrtovanju stanovanj v zadnjih 50-ih letih sledila spreminjanju vloge knjig v vsakdanjih življenjih, hkrati pa s pomočjo ankete odkrivala, kakšne zvrsti knjig prevladujejo na domačih knjižnih policah intenzivnih bralcev in kupcev knjig. Rezultati obeh raziskav, objavljeni v monografiji z naslovom Življenja knjig z domačih knjižnih polic, po mnenju dr. Mihe Kovača prinašajo dve pomembni inovaciji v raziskovanje knjižnih trgov. Vsebina knjige sledi razvoju domačih knjižnic skozi zgodovino in na poti osvetljuje tudi nekaj pomembnih razlik med tiskano in elektronsko knjigo, ki omogočajo predvidevanja o tem, kako se bo domača knjižnica spremenila v prihodnosti in kakšen pomen zanjo ima pojav e-knjig. V knjigi najdete tudi zanimivosti kot so opisi bogatih knjižnic slavnih osebnosti nekoč in danes ter fotografije domačih knjižnic sodobnih bralcev. Vsebina tako po besedah recenzenta, dr. Primoža Južniča, ne bo zanimiva zgolj tistim, ki se s knjigotrštvom ali bralno kulturo ukvarjajo profesionalno, temveč tudi tistim, ki radi berejo in v branju najdejo ne samo informacij in znanja, temveč tudi užitek, zadovoljstvo in veselje.

Iz knjige: »Domača knjižnica je /…/ zbirka spominov, mentalni album in  dnevnik posameznikovega življenja in prav to je tisto, kar jo dela edinstveno in nezamenljivo

GRAFENAUER, NIKO: MAHAJANA

Ilustracije: Marija Lucija Stupica

Beletrina, 2019

Dve desetletji po prvem izidu je zopet med nami eno Grafenauerjevih najpomembnejših in najbolj dovršenih mladinskih del s prelepimi ilustracijami legendarne Marije Lucije Stupice. Kljub temu, da Mahajana predstavlja enega od vrhuncev slovenske književnosti, te sodobne pravljice, oziroma fantastične pripovedi, ki je verjetno bliže odraslim kot otrokom, mnogi žal ne poznajo, saj je v 90. letih izšla pri manjši založbi. Pri ponovni izdaji je ilustracije osvežila ilustratoričina hčerka Hana Stupica. Mahajana je nadaljevanje Majhnice, a je to besedilo na bistveno višji ravni. Opisuje odraščanje deklice Majhnice v mlado dekle. Zgodba, strukturirana kot cikel štirih letnih časov, je prepredena z reminiscencami na najrazličnejše junake iz domače in svetovne književnosti. Izjemna pripoved, polna simbolov in fantastičnih elementov, v ospredju katere je ljubezen.

Iz knjige:

»Rasla je in rasla in z vsakim novim korakom v prihodnji čas je postala večja in večja, dokler ni naposled docela odrasla. A v duši je bila še vedno Majhnica, ki zdaj ni vedela, ali je vse to res ali ni.«

Današnjo oddajo je za vas pripravila

bibliotekarka Pia Marincelj iz Knjižnice Kočevje


KNJIŽNI MOLJ

10. 1. 2020

Cica Gajić Grabovac, Iva Jarm, Tina Djinovski, Urša Marinko: Kam z mulcem po Sloveniji: izleti in doživetja za otroke vseh starosti
Mladinska knjiga, 2019
Štiri mamice in avtorice družinskega priročnika nas vabijo, da se skupaj z otroki odpravimo raziskovat kotičke Slovenije. Priročnik je nastal na podlagi zapisov, ki so bili objavljeni na portalu Kamzmulcem.si. Na njem najdemo zakladnico nasvetov, kako potovati z otroki ter kaj zanje potrebujemo na poti – bodisi do sosednjega hriba ali pa za tedenske počitnice. V priročniku je 62 izletov v vse slovenske regije. Opisana doživetja pa so raznovrstna in
primerna tako za dojenčke kot osnovnošolce. Pred nami je bogata ponudba pohodnih izletov, naravnih in umetnih kopališč, igralnic, restavracij, družinam prijaznih lokalov ter kulturnih prireditev in muzejev. Opisi vključujejo tudi vse najpomembnejše informacije, ki nam pomagajo pri odločitvi, kam se odpraviti, kaj je tam zares vredno videti in doživeti ter nenazadnje, zakaj bi sploh šli. Vse popestrijo še fotografije, ki približajo vsak izlet posebej. Sprejmimo izziv, ki ga ponuja opisani priročnik. Nabirajmo doživetja ter spomine, ki se jih bomo z veseljem spominjali, tudi ko najmlajši že odrastejo.

Odlomek iz knjige:
Vas Olimje je eden lepše urejenih turističnih krajev v Sloveniji. Tam je poskrbljeno za vse
želje, za mlade in stare, predvsem pa je to vas, kjer vsi ponudniki storitev združeno in
ponosno promovirajo svoj kraj. Leta 2009 je Olimje dobilo tudi zlato plaketo za najlepšo vas
v Evropi. Olimje lahko obiščete za dan, bolje konec tedna, najbolje pa kar za ves teden. Mulci
bodo uživali v vodnih vragolijah in ponudbi Term Olimia, hranjenju jelenov na Jelenovem
grebenu, domišljiji dali prosto pot v Koči pri Čarovnici, se vozili s cestnim vlakom, imeli
velike oči v Čokoladnici Olimje ter domov odnesli domač čaj iz minoritskega samostana.”

Primož Hieng: Z vami bom na rajžo šel: turistični vodnik za invalide
Založba Harlekin No. 1, 2019
Primož Hieng je avtor številnih turističnih vodnikov in ima za seboj zares številne izlete in doživetja. Sam pravi, da je prekrižaril Slovenijo po dolgem in počez – večkrat. Med drugim, je raziskoval kraje, ki ohranjajo bogato pustno tradicijo, pa kraje, kjer so zdrave in zdravilne vode ter muzeje, galerije in naravo z vsemi njenimi posebnostmi.
Ob obisku Muzeja jaslic na Brezjah si je zastavil vprašanje, kaj lahko v enem letu spoznajo in vidijo novega, lepega vsi, ki so na invalidskem vozičku ali si pomagajo pri hoji z berglami oz. so kakorkoli gibalno ovirani. Nastal je nov turistični vodič, ki prinaša 51 zares zanimivih točk po vsej Sloveniji in eno celo v Avstriji. Vsak predstavljen izlet je opremljen z izčrpnimi informacijami in napotki. Poleg so točni naslovi in kontaktne številke ter vse drobne malenkosti, ki so običajno samoumevne, gibalno oviranim pa lahko delajo velike težave. Avtor nas opozarja tudi na to, kje so obiskani kraji prilagojeni za gluhe, naglušne, slepe ter slabovidne. Turistični vodnik, ki nas že s samim naslovom vabi, da se odpravimo na pot – brez ovir!
Odlomek iz knjige:
»Linhartov trg v Radovljici je za promet zaprt in je zato še toliko bolj prijeten za obiskovalce,
torej tudi za invalide na vozičkih. Na trgu si lahko obiskovalci ogledajo številne objekte,
uživajo v čudovitem razgledu na urejeni razgledni ploščadi, lahko pa posedijo tudi v številnih
kavarnah. V atriju graščine so uredili dvigalo, ki omogoča dostop do razstavnih zbirk Čebelarskega muzeja in mestnega muzeja ter do baročne dvorane, v kateri se odvijajo številne kulturne prireditve. Vsi prostori so dostopni invalidom na invalidskih vozičkih. Čebelarski muzej je prvi muzej na svetu, kjer lahko slepi in slabovidni občutijo panjsko končnico v obliki FeelBooka. Gre za posebno tipno sliko, ki je opremljena s podrobnimi opisi in odličnimi
realističnimi zvoki, tako da je povsem prilagojena za slepe in slabovidne

Julia Dibbern in Nicola Schmidt: Umirjena družina: sedem sestavin za preprosto življenje z otroki
Didakta, 2019, prevedla Neža Ana Rojko
Založba Didakta je v svojo bogato zbirko priročnikov o vzgoji uvrstila nov knjižni biser. Namenjen je vsem, ki so se znašli v začaranem krogu nenehnega hitenja, izčrpanosti, stresa. Julia in Nicola sta mamici, ki pravita, da za sproščeno in zdravo družinsko življenje potrebujemo le malo več časa, pozornosti in stika z naravo. To je tisto, kar družino umiri. Predstavita nam, kaj družine resnično potrebujemo ter kako v teoriji to dosežemo. Dinamično
in humorno posredujeta svoje izkušnje iz prakse in na podlagi tega ponujata sedem sestavin za bolj umirjeno družinsko življenje: ljubezen, naravo, pozornost, skupnost, vire, znanje in čarobnost. Izvrstna knjiga o vzgoji, ki nas vabi, da si dovolimo biti počasni, pozorni in pristni – otroci potrebujejo ljudi in ne stvari. Vzemimo jo kot navdih in pomoč pri iskanju lastne poti.
Odlomek iz knjige:
»Naše odločitve določajo našo usodo. To, za kar smo se odločili, postane naša realnost. Vse,
kar vam v pričujoči knjigi predlagava, je usmerjeno na počasnost, pozornost, pristnost. Za
naglico, stres in za to, da namesto nas odločajo drugi, namreč ne potrebujemo nobene
knjige

Melita Kuhar: Iskreno o vzgoji in najstnikih
Primus, 2019

Priznana svetovalka Melita Kuhar, po izobrazbi socialna pedagoginja in socialna delavka, v svoji zbirki Na kavču v Svetovalnici bralcem namenja priročnike, ki so nastali na podlagi dolgoletnega dela z otroki in najstniki. Pomaga nam pri oblikovanju bolj zdravega odnosa do sebe, sozakonca, otrok, mladostnikov in vseh, ki jih srečujemo v življenju. Ne ponuja enostavnih rešitev, ampak nas uči tehnik in metod, s katerimi začnemo sami reševati težave in zagate, v katere pri medčloveških odnosih tako hitro zaidemo. Priročnik je razdeljen v pet vsebinskih sklopov – v prvem izvemo, kako okrepiti odnos s svojim otrokom in najstnikom, drugi sklop osvetli družinske odnose, v tretjem pa so izpostavljeni pogosti izzivi pri vzgoji. V zadnjih dveh sklopih nam avtorica ponudi nekaj iztočnic za razmislek ter idej, kako lahko izboljšamo svoj odnos z otroki.
Odlomek iz knjige:
»Kar želim pri mladih starših poudariti in ozavestiti, je to, da otrok za zdrav razvoj potrebuje
izkušnjo skrbnosti in zaščite, ki jo dobi pri mamici, v enaki meri pa tudi »nadzorovano«
svobodo in meje, ki jih opredeli oči, ko za otroka ustvari situacije, v katerih se mora otrok
dokazovati, truditi in tekmovati. Oba vzgojna principa sta temelja za oblikovanje stabilne
otrokove osebnosti, tako da se bo čutil varnega, sprejetega in ljubljenega točno tak, kot je. Od
obeh staršev bo prejel določene izzive, s katerimi se bo moral boriti kot otrok in s katerimi se
bo v nekoliko drugačni obliki soočal kot odrasla oseba
V naši knjižnici pa si lahko izposodite tudi novo, že četrto, zgoščenko priznane vokalne skupine Cantate Domino, ki so jo izdali ob 30. obletnici delovanja skupine. Njen naslov je Karpatski zvoki in prinaša ljudske pesmi slovanskih narodov. Izkoristimo priložnosti, ki nam jih ponuja novo leto in poskrbimo, da čas po praznikih ne
ostane prazen. Polepšajmo si prvi mesec novega leta z izbrano glasbo in dobro knjigo v roki.

Namige za januarska bralna doživetja sem za vas pripravila

bibliotekarka Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ

27. 12. 2019

Že je leto naokoli in tukaj je še vaša zadnja oddaja o knjižnici v letu 2019. Naj vam izbrane knjižne poslastice polepšajo zaključek starega ali pa začetek novega leta!

Katherine Applegate: DREVO ŽELJA
prevod: Veronika Rot Gabrovec
Ocean, 2019
Čudovita slovenska izdaja prevoda knjige Drevo želja bralca takoj pritegne s
čarobnim bleščečim naslovom in skrivnostno, žametno naslovnico, prijetno
na otip. Prvoosebni pripovedovalec romana je Rdeči, dvestoletni hrast, ki
nudi zavetje številnim živalim, prijetno senco in mesto počitka pa tudi
okoliškim prebivalcem. Enkrat letno k njemu pridejo ljudje z vseh koncev in
krajev, da na njegove veje obesijo trakove s svojimi željami. Drevo je v
svojem dolgem življenju videlo že marsikaj, a ga današnji svet zna vedno
znova presenetiti. Ko se v soseščino priseli nova družina, se lastnica
zemljišča odloči, da je čas, da tudi hrast požagajo. K sreči je v bližnji šoli
veliko učencev in učiteljev, ki jim je mar za sočloveka in druga živa bitja.
Srčen, poetičen roman za vse generacije otrok in odraslih poudarja pomen
prijateljstva, sprejetosti, upanja, spoštovanja in sožitja vseh bitij.

Iz knjige: »Bolj sem zgovoren kot večina dreves. A vseeno, če se slučajno na
posebej srečen dan znajdeš blizu drevesa, ki je videti posebno prijazno, ti ne
bo škodilo, če prisluhneš. Drevesa ne znamo pripovedovati šal. Prav gotovo pa
znamo pripovedovati zgodbe
Alison Jay: ISKANJE VČERAJŠNJEGA DNE
Morfemplus, 2018
prevod: Aleša Koncut
Pisana slikanica angleške avtorice in ilustratorke nas popelje v čarobni svet svetlobe, zvezd in črnih lukenj. V njej spoznamo dečka, ki je imel včeraj najboljši dan. Zato išče najrazličnejše načine, kako bi se vrnil vanj in ga znova doživel. Ko pa za nasvet vpraša modrega dedka, mu ta pokaže, da je življenje polno najčudovitejših dni in da je še mnogo takšnih, ki na dečka čakajo v prihodnosti. Ustvarimo pa jih lahko le tako, da smo srečni vsak sedanji trenutek.
Iz knjige: »Naši najlepši dnevi ustvarjajo srečne spomine. A vsak dan prinese priložnost za nove dogodivščine. Zakaj bi iskal včeraj, če si lahko srečen tu … danes!«
Petr Ludwig: KONEC PROKRASTINACIJE:
KAKO NEHAMO ODLAŠATI IN ZAČNEMO ŽIVETI NA POLNO
Modrijan, 2016
Že Seneka je svaril: »medtem ko odlašamo, življenje beži«. Prokrastinacija (iz latinščine: pro-crastinus = za jutri) pomeni odlašanje oziroma vedenje, pri katerem namesto nujnih in manj prijetnih nalog izvajamo tisti manj nujne, nepotrebne, a bolj prijetne. Človeštvo to nadlogo pozna že od nekdaj, vendar pa sodobni čas ustvarja odlične razmere za njen razmah: potenciali in možnosti so osupljivi, nas pa ujame paraliza odločanja. Ljudje smo ustvarjeni tako, da se izogibamo bolečini in neugodju, pa vendar na koncu najbolj obžalujemo tisto, česar nismo naredili, in ne to, kar smo. V resnici pa je prokrastinacija le simptom, in če jo želimo odpraviti, moramo odkriti vzroke zanjo. Češki publicist Petr Ludwig nam zato ponuja različna orodja, kako se motivirati, kako ne biti odvisni od doseganja vse višjih ciljev (ki se jih potem bojimo), kako se znebiti slabih navad in delati predvsem tisto, kar osmišlja naše življenje. Premagati prokrastinacijo naj bo naše vsakodnevno junaštvo, poudarja avtor.
Alma Karlin: DEDIČI LUČI (iz zbirke Z Almo v svet)
Založništvo J. Jezernik, 2019
Prevod: Boštjan Dvorak in Jerneja Jezernik
Ste vedeli, da je bila slavna popotnica Alma Karlin tudi pesnica? Letos je minilo natanko 100 let, odkar se je ta nenavadna navdihujoča ženska odpravila iz Celja na svojo pot okoli sveta. In končno je na plan prišlo tudi
več kot štirideset (izmed preko tristotih) Alminih pesmi, ki so hranjene v prostorih NUKa. Pesmi odkrivajo nove delčke nemške in slovenske literarne zgodovine in marsikateri avtobiografski detajl iz avtoričinega življenja.
Vsebinsko so vezane na Almina potovanja, aktualna družbena dogajanja, predvsem pa seveda na njen notranji svet. Odsevajo humor in hkrati presunejo z vpogledom v vizionarskost in globino avtorice in v njen stik z
višjimi dimenzijami. V izvirniku so bile pesmi pisane v nemškem jeziku. Boštjan Dvořák, ki obvlada kar 35 jezikov, je v slovenske prevode mojstrsko prenesel Almin slog, obliko pesmi, njeno energijo in ritmiko. Primorska
pevka, kitaristka in lutkarica Nika Solce je letos izbrane Almine pesmi tudi uglasbila. Slišite jih lahko na albumu z naslovom Ko duše pokličem.

Zadnjega Knjižnega molja v tem letu zaključimo z Almino pesmijo z naslovom Ljubezen božja, katere globoko sporočilo sega nad nabožne vsebine in je lahko hkrati naša novoletna želja.
»Čez vse, kar človeških se src polasti,
se – kakor če sonce globel razžari –
razliva dobrota skoz dalje sveta,
brezmejna, podarjena vsem od boga.
Ogenj je silen, ki vse razplamti
in vendar bolj nežen kot zvezdni je sij,
v dušah ogromno na mah spremeni –
ko vate posveti, srce mu odpri –
da rane, ki časa zadal jih je zmaj,
zacelijo v luči se milosti zdaj,                                                                                                                                            ki grenko minljivost vseh srčnih želja
v resnico pretvarja in večnost ji da

Knjižnica Kočevje vam želi topel, ljubezni poln preostanek praznikov ter veliko lepih trenutkov in dobrih zgodb v letu 2020!
Današnjega Knjižnega molja je za vas pripravila
bibliotekarka Pia Marincelj


KNJIŽNI MOLJ
13. 12. 2019

Marko Juhant: Dva Gorenjca o šparanju: Kako otroke navadimo ravnanja z denarjem
Pavel Rihtaršič: Kako bolje upravljamo premoženje
Elementum-Ag, 2019

Marko Juhant je v svojo bogato knjižno bero dodal nov priročnik za starše, ki bo v tem
decembrskem času še kako aktualen. Skupaj s finančnim strokovnjakom Pavlom Rihtaršičem
sta pripravila napotke, ki nam bodo v pomoč pri osnovnem finančnem opismenjevanju. Učita
nas tistega, kar bi morali že znati, pa včasih pozabimo ali pa še ne znamo – »šparati«.
Juhant poda zelo konkretne predloge, kako otroke in sebe navadimo na ravnanje z denarjem,
med drugim izpostavi pogoste napake, ki jih delamo pri tem. Pojasni dileme, ki so povezane
z žepnino, posebno poglavje je namenjeno tudi odgovorom na nekatera najbolj pereča denarna
vprašanja, ki jih imajo starši, ko se soočijo s tovrstnimi izzivi.
Pavel Rihtaršič v drugem delu knjige daje konkretne nasvete, kako bolje upravljati osebno
premoženje. Razumljivo razloži temeljne pojme in da osnovne napotke, kako se spopasti z
zapletenim svetom financ in pasti, ki se skrivajo v njem.
Priročnik torej, ki bo prišel prav mladim in starim.

Odlomek iz besedila:
»Mogoče si želite nov telefon. Ga res potrebujete, čeprav že s starim ne telefonarite več, le
brskate po internetu, po FB in objavljate, posredujete? Dvomim, da novega res potrebujete.
Le želite si ga. Kdaj lahko pričakujete, da se bodo vaši otroci kakšnemu nakupu odrekli, ker predmeta
nakupa nujno ne potrebujejo, si ga pa želijo? Kadar imajo dober zgled

Darja Rojec: Nasveti in izkušnje iz prve roke, 3. knjiga
samozaložba, 2019

Ob hitrem tempu življenja radi posežemo po farmacevtskih izdelkih in kar pozabimo, da je
naša dežela bogata z znanjem o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi. Darja Rojec je zato
zbrala novo zakladnico receptur bolnikov, ozdravljencev, farmacevtov ter zdravnikov, ki so
varne in preizkušene. Še posebej nas opozarja na pravilno nabiranje rastlin, sestavljanje
pripravkov in njihovo jemanje. Priročnik prinaša tako obilico receptur za pripravo različnih
zeliščnih pripravkov, s katerimi na primer odženemo gripo, prehlad ali nespečnost.
Velik del je namenjen medsebojnemu delovanju zdravil in zelišč, različnim načinom priprave
in vsemu, na kar moramo biti pozorni, preden začnemo z uživanjem tovrstnih pripravkov.
Dobrodošlo je poglavje, kjer so predstavljene ogrožene skupine, kot so denimo operirani
bolniki, otroci ali starostniki, opozorila pa so navedena tudi ob posameznih pripravkih.
Priročnik, ki ga bodo veseli vsi, ki bi si radi pomagali tudi ali predvsem z naravo in njenimi
zakladi.
Odlomek iz besedila :
»Hodim, torej sem! Obstajam! Hodim po poti, sredi bujnosti, razcvetelosti, ozelenelosti,
ozvočenosti, barvitosti, sredi šumenja in klicev narave. Poslušam radost življenja okoli sebe.
Vračam se h koreninam. Premišljam in spoznavam, kako sem srečna, da hodim. Noge štejejo
korake, četudi srce razjedajo grenki spomini in korak ustavljajo grenke izkušnje. Ne, ne
ustavljajte se, koraki! Naprej, samo naprej! Človek mora le naprej, mora hoditi svoji usodi
naproti, mora hoditi naprej, kljub dejstvu, da je minljiv in umrljiv.
Hodim življenju v objem

Ilija Trojanow: Moja olimpijada: en amater, štiri leta, 80 disciplin
Cankarjeva založba, 2019, prevedla Mojca Kranjc

Kaj ste počeli leta 2012, ko so v Londonu potekale poletne olimpijske igre? Ste sedeli na
kavču pred televizorjem in strastno navijali? Tudi nemški pisatelj Ilija Trojanow je počel isto,
a za razliko od večine se je odločil, da bo nekaj spremenil.
Ugasnil je televizor, obul superge in šel teč. Na poti se mu je utrnila zamisel. Odločil se je, da
se bo do naslednjih olimpijskih iger čez štiri leta preizkusil v čim več disciplinah. Ob tem je
pisal avtobiografske eseje, v katerih je predstavil posamezne športne discipline, njihovo
zgodovino ter filozofijo. V njih na humoren način opisuje lastno izkušnjo premikanja telesnih
in duševnih mej. Pri panogah, ki imajo merljive rezultate, si je zastavil cilj, da bo bil pol tako
dober kot olimpijski zmagovalec v Londonu 2012. Marsikdaj mu je to določilo mejo
dosegljivega in s spoznanjem o lastnih omejitvah nam je približal profesionalni šport na
povsem nov, razumljiv način.
Prijetno, zabavno branje, ki bo všeč tako športnim zanesenjakom kot tudi tistim, ki spremljajo
šport le od daleč.
Odlomek iz besedila:
»Že čez nekaj tednov mi je postalo jasno, da je moje telo knjiga, ki je dotlej skoraj nisem
bral. Presenetljiva, samo od sebe pišoča se knjiga, ki kar naprej začenja nova poglavja. Po
vsaki prvi enoti treninga kakšne nove športne panoge je moje telo preigravalo sklanjatve z
mišicami, ki nikoli prej niso prišle do besede. Spoznanje, da jih imamo več kot šeststo
različnih, je prišlo do mene podkožno. Pravilen trening, sem polagoma dojel, pomeni samo
eno: odkrit pogovor z lastnim telesom

Naj vam preostanek decembra polepša pesem Urše Žorž, ki je izšla letos v zbirki Ko imaš
nekoga preprosto… rad
Res ga imam rada
Končno sem ga zares spoznala!
Ves čas je bil ob meni, me spremljal in bodril,
jaz pa ga nisem opazila in sem iskala drugje.
Sem pa tja sem imela občutek, da obstaja, a je prehitro minil.
Potem pa sem se počasi zbudila in ga začutila v dno duše.
Tu je, samo moj, samo zame!
In res ga imam rada … to (moje) ŽIVLJENJE!
Knjižne namige za decembrska bralna potepanja sem za vas pripravila

bibliotekarka Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ
29. 11. 2019

Od torka do nedelje v Cankarjevem domu v Ljubljani poteka 35. Slovenski knjižni sejem. Gre za največje srečevališče slovenskih založnikov, knjigotržcev, avtorjev in bralcev vseh starosti, na katerem v šestih dneh sejemskega dogajanja množico na enem mestu preveva ljubezen do knjig s pogovori o knjigah in kulturi. Sejem spremlja več kot 300 brezplačnih dogodkov, pogovorov, podpisovanj, predstavitev, podelitev nagrad …
Bralne in založniške statistike pa so vse bolj zaskrbljujoče. Letos je bila po petih letih ponovno opravljena raziskava Knjiga in bralci VI, katere rezultati kažejo, da Slovenci postajamo družba, ki bere vse manj, ki najraje bere brezplačno, ki čedalje več bere v angleščini, a tudi to vse manj … Po statističnih podatkih so v zadnjih petih letih ponovno upadli: število bralcev, število prebranih knjig letno, odstotek pogostosti branja pri bralcih, pa tudi pogostosti obiska knjižnic. Zdi se, da smo v naši deželi pozabili na vrednost branja knjig, za kar pa ne moremo kriviti le elektronskih zaslonov, saj podatki iz drugih razvitih evropskih držav kažejo, da se tam bralne navade skladno z naraščanjem izobraženega prebivalstva višajo, kljub razvoju tehnologije. Kaj to pomeni za prihodnost naše družbe, v kateri lahko resno postaneta ogrožena demokracija in svoboda misli? Državni zbor je sicer z novelo zakona o davku na dodano vrednosti, po kateri se bo z novim letom obdavčitev knjig in drugih publikacij znižala z 9,5 na 5 %, knjigi izkazal spoštovanje, in korak k dostopnosti kakovostne pisane besede za bralce, vendar pa so zagotovo potrebni večji ukrepi. Za pozitiven korak v boljšo družbo si moramo prizadevati prav vsi. Morda lahko začnete tako, da svojim najbližjim (pa tudi sebi, zakaj pa ne!) za praznike letos podarite knjigo! Če želite uloviti sejemske popuste, imate čas še do nedelje! Vstop na sejem je prost, zato pa vas organizatorji lepo vabijo, da na ta račun kupite kakšno knjigo več, kot ste nameravali!
Sally Rooney: NORMALNI LJUDJE
Mladinska knjiga, 2019 (Zbirka Kapučino)
Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica
Knjiga Normalni ljudje je že takoj ob izidu obnorela bralce po svetu, pa tudi v Sloveniji. Roman so razglasili za bodočo klasiko, revija Guardian pa jo je uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. Zgodba skozi štiri leta spremlja odraščanje Connella in Marriane, ki ju nenavadna vez združuje od srednješolskih let v majhnem mestu na Irskem. Pripoved ne teče kronološko, vračanje v preteklost pojasnjuje igro zbliževanja in ločevanja. Prijatelja, ki sta drug drugemu vedno bila več kot samo to, kljub vsem čustvom in strastem, ki jih doživljata skozi buren odnos, izpostavljen množici problemov sodobne družbe, svojo vez skozi leta le krepita.
Intimna pripoved spominja na roman En dan Davida Nichollsa, po kateri je bil posnet tudi znan film, vendar je za primerjavo knjiga Normalni ljudje zapisana veliko bolj realistično. Pisateljici Sally Rooney, ki je pri 26. letih nase opozorila s prvencem Pogovori s prijatelji, pravijo tudi »prva velika milenijska avtorica«. Njena romana odlično prikazujeta trenutne odnose v generaciji mladih. Roman Normalni ljudje je prišel v ožji izbor za nagrado man booker in prejel nagrado irish book, leto dni kasneje pa še nagrado costa. BBC je po romanu posnel nadaljevanko v dvanajstih delih, predvajali jo bodo prihodnje leto.

Iz knjige: »Nekoč je povedal Marianne, da piše zgodbe, in zdaj ga kar naprej prosi, da bi jih smela prebrati. Če so take kot tvoji mejli, morajo biti izvrstne, je napisala. Ob teh besedah mu je bilo prijetno, čeprav je potem pošteno odgovoril: Niso tako dobre kot moji mejli
Eva Mahkovic: NA TAK DAN NAJBOLJ TRPI MASTERCARD
Beletrina, 2019
Eva Mahkovic, dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, pogosto avtorica dramskih adaptacij romanov, prevajalka ter soavtorica in avtorica izvirnih dramskih besedil, je v letošnjem letu izdala svoj knjižni prvenec z zabavnim naslovom, ki se lepo ujema z današnjim črnim petkom: »na tak dan najbolj trpi mastercard«. Teksti, zajeti v tej nadvse nenavadni, a zelo privlačni knjižici, so po formi in žanru hibridi, gibljejo se med prozo in poezijo, vendar zares niso ne eno ne drugo; izvirno so nastali kot objave na avtoričinem Facebook profilu, namenjeni omejeni skupini bralcev, avtoričinih prijateljev. Glede na to postopoma oblikujejo svojo literarno vrsto z lastnimi pravili in specifičnim jezikom. Vsebina, s katero se bo hitro poistovetilo marsikatero mlado dekle, odseva urbano življenje zaposlene Ljubljančanke, stare okrog trideset let: to so popisi vsakdanjih dogodkov, slučajno slišane in zabeležene situacije sodobne Ljubljane, komentarji aktualnega družbenega dogajanja, intimne izpovedi, vezane na zgodovinske anekdote, (pop)kulturne reference in internetne fenomene … Skupek zapisov se sestavi v nekakšen tragikomičen dnevnik, ki spominja na duh Bridget Jones in Seksa v mestu.
Iz knjige:
»če si selfie-girl, si self-obsessed.
če si no-selfie girl, si zagrnenjena in so tvoje fotke dolgočasne.
če si girly girl si trapa, ki promovira patriarhat.
če si tomboy, bi morala biti girly girl.
če se raje družiš z ženskami, se jih pazi.
če se raje družiš z moškimi, nisi supportive.
če nosiš pete, se preveč trudiš.
če ne nosiš pet, bi jih lahko.
…/…/ …
Jaz bom kar mal tiho sedela na kavču, pila džintonik, brala knjigo, čekirala socialna omrežja, si lakirala nohte in se delala, da svet ne obstaja.«
Ive A. Stanič: DOREMI
samozaložba, 2019
Ive A. Stanič je bil uspešen glasbeni in šahovski pedagog, zborovodja in organizator kulturnih prireditev. Na osnovni šoli v Kočevju je že na začetku svoje službene kariere poleg običajnega šolskega dela vodil tudi pionirski in mladinski pevski zbor, Orffov inštrumentarij in vokalno skupino DOREMI. Kasneje ga je življenjska pot popeljala na različne kraje in delovna mesta, štiri leta je bil direktor Kulturnega centra Kočevje, kjer je skrbel za nemoteno delovanje knjižnice, kina in muzeja. Po upokojitvi je začel pisati knjige z zgodovinsko tematiko, ki jih je izdajal v samozaložbi. Publikacija Doremi je njegova 12. knjiga. V njej je Ive skupaj s svojimi pevkami zbral spomine na delovanje vokalne skupine Doremi, ki je v letih 1970 do 1975 med prvimi v Sloveniji že posegala po zahtevnejšem programu in učinkovito zapolnjevala potrebo po nastopih na različnih prireditvah v Kočevju in drugih krajih po Sloveniji.
Knjižnica Kočevje vas ta torek, 3. decembra 2019, ob 19. uri prijazno vabi v svoje prostore na predstavitev knjige in intervju z Ivetom Staničem!
Del pesmi Doremi iz knjige:
»doremi doremi
deset želja kipi cveti
doremi doremi to smo mi
/…/
doremi doremi
v spominu vašem
naj živi
doremi«

Prijeten konec tedna vam želi bibliotekarka Pia Marincelj


KNJIŽNI MOLJ

15. 11. 2019

Joseph Cornell: Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti

Celjska Mohorjeva družba, 2019, prevedel Niki Neubauer

Svetovno znan naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj Joseph Cornell je pred več kot štirimi desetletji razvil metodo poučevanja, ki otrokom pomaga prebuditi globok občutek čudenja in prevzetosti nad naravo. Na podlagi svojih knjig in neposrednih izkušenj v naravi je oblikoval dovršen sistem učenja, ki temelji na veselju, gibanju v naravi in uporabi vseh čutil.

Priročnik prinaša obilico domiselnih iger o naravi, ki jih lahko igramo skoraj povsod. Posebno pozornost posveča ustvarjanju skrivnostnosti, zbujanju čudenja, tihi pozornosti, opazovanju in možnosti, da otroci sami odkrivajo naravo okoli sebe. Avtor nam ponudi tudi veliko praktičnih nasvetov za pripovedovanje zgodb in organiziranje naravoslovnih izletov. Otroke in odrasle vabi k spoznavanju narave z igrami, osebnimi stiki in nas uči, kako živeti v sožitju. Spomni nas tudi na to, da je življenje, če ga živimo v stiku z naravo, nadvse zabavno. Nenazadnje je lahko prav narava tista, ki lahko prebudi najboljše v nas – prihodnost pa pripada tistim, ki se tega zavedajo.
Odlomek iz besedila:
Igro Netopir in vešča otroci obožujejo. Po tej igri bodo razigrani in v željnem pričakovanju, kaj bo sledilo.
Netopirji slabo vidijo, zato si pri lovu na žuželke pomagajo z eholokacijo. Igra otroke izkustveno seznani z načinom eholokacije, prilagajanjem živali ter odnosom med plenilcem in plenom. Spodbuja tudi pozorno poslušanje in zbranost.”

Zubin Mehta: Partitura mojega življenja: spomini

Forma 7, 2019, prevedla Neva Brun

Ljubitelje glasbene umetnosti bo razveselila avtobiografija svetovno znanega glasbenika, ki že več kot šest desetletij opravlja zanj najlepši poklic na svetu – dirigira.

Zubin Mehta se je rodil 29. aprila 1936 v Indiji. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko. Njegov oče je bil violinist samouk, ki je bil strasten ljubitelj glasbe in sin je že od zgodnjega otroštva odraščal ob muziciranju, partiturah, ki so ležale povsod naokorg in gramofonu, ki je predvajal božansko glasbo.

Glasbeno znanje je začel nabirati na Dunaju 1957., po sedmih letih pa je nove glasbene priložnosti odkrival tako v Montrealu kot Los Angelesu, kjer je začel svoje profesionalno dirigentsko življenje. Poseben pečat je pustil v Izraelu skupaj z Izraelsko filharmonijo, med drugim pa tudi na Dunaju, Berlinu, Firencah in Metropolitanski operi v New Yorku.

V svojih spominih nas popelje v zakulisje vrhunske glasbe, približa nam vrsto svetovno priznanih glasbenikov in jih pokaže v novi, človeški luči. Posebno mesto zavzema tudi Ljubljana. Prvič jo je obiskal že davnega 1959., ko je z orkestrom Slovenske filharmonije imel koncert v Unionski dvorani. Štirikrat je gostoval na Festivalu Ljubljana in v čast nam je lahko, da je bila poslovilna turneja enega največjih dirigentov vseh časov tudi v našem glavnem mestu. Predsednik države mu je 5. septembra letos podelil zlati red za zasluge za vrhunski prispevek na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode.

Odlomek iz besedila:
»Ko je Izraelska filharmonija prvič obiskala Berlin med evropsko turnejo leta 1971, je bil to velik dogodek. Člani orkestra in tričlanski upravni odbor so dolgo razpravljali o tem, ali je gostovanje v Nemčiji sploh mogoče – ali ga je treba dovoliti. Bilo je še preveč ran in bolečin, vsi so bili zelo razburjeni. Za nekatere glasbenike je bilo to pretežko; nemogoče se jim je zdelo pozabiti na lastne izkušnje in spomine na trpljenje svojih staršev in prijateljev. Sme kdo odpotovati v državo, ki je odgovorna za holokavst? Razprava je bila zelo čustvena; razlogi za in proti so bili močni, na koncu pa so se odločili, da je vseeno treba oditi v znak razumevanja in pomiritve.«

Julien Baer in Simon Bailly: The Book in the Book in the Book

Holiday House, 2019

V naši knjižnici se za mlade bralce skriva čisto posebna slikanica v angleščini. V njej srečamo dečka Thomasa, ki se s starši odpravi na počitnice. Na sprehodu najde drobno knjižico, ki ga odpelje na prav posebno pustolovščino. Pa ne le eno, ampak tri.

Na prvi pogled preprosta zgodba skupaj z nenavadno zunanjo podobo ponuja različne iztočnice za pogovor z otroki. Primerna je tudi za bralce, ki šele vstopajo v svet angleščine, saj je besedišče preprosto, besedila pa malo. Prednost imajo bogate ilustracije in nenavadna oblika, saj se znotraj knjige skrivata še dve, ki prinašata vsaka svojo zgodbo, skupaj pa na poseben način tvorijo povezano celoto. Zares neobičajen biser, ki se skriva v naši knjižni zbirki…

Naj vam jesenske dneve polepša še pesem Romane Ercegović, ki je izšla pri založbi Chiara v zbirki Tolmuni nežnosti.

Hvala za tvojo vero vame,
v moja brezna in moje zvezde.
S teboj na svoji strani
mi jih je bilo lažje doseči.
Vem,
ena tvojih največjih bolečin je,
da ne moreš ljudem odpreti oči.
A nekega dne boš spoznal,
da zvezda ne potrebuje odseva,
da bi sijala,
niti odkritja teleskopa.
Preprosto je.
Preprosto sije v vsej svoji Lepoti,
svojem božanskem siju,
v svoji kraljevski veličini.

To je preprosto njeno naravno stanje.
Namige za novembrska bralna potepanja sem za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj iz Knjižnice Kočevje.


KNJIŽNI MOLJ
1. 11. 2019

Oktober nas je letos obdaril z nepozabnimi vročimi, dišečimi in barvitimi jesenskimi dnevi, ki so najbrž marsikaterega knjižnega molja odtrgali od knjige in ga potegnili v naravo. In prav je tako! November že nekoliko bolj diši po približevanju zime, kot se zanj tudi spodobi, in tako se bo gotovo našel kakšen dan več za druženja s knjigo v zavetju toplega doma, z dišečim čajčkom v rokah. V knjižnicah imamo november še kako radi, saj je to tudi mesec, v katerem splošne knjižnice praznujemo svoj praznik: dan in teden splošnih knjižnic! Dogajanju v Knjižnici Kočevje lahko sledite tudi na našem Facebook profilu ter na naši NOVI spletni strani! Vabljeni k obisku!
V tem prijetnem letnem času, ki ga izkoristimo za umiritev in razvajanje, se bo tako starejšim kot mlajšim zagotovo prileglo potovanje v domišljijsko deželo Muminov …
TOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
Mladinska knjiga, 2019
Prevedla: Nada Grošelj
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič
Dr. QING LI: Z GOZDOM DO SREČE IN ZDRAVJA
Učila, 2019
Prevedla: Maja Kogej
Dr. Qing Li je japonski strokovnjak za gozdno medicino. Gozd predstavlja močan simbol in vpliv v japonski kulturi, filozofiji in veri. »V obeh uradnih verah na Japonskem, šintoizmu in budizmu, vlada prepričanje, da je gozd kraljestvo božjega. Sveto pismo zen budistov je pokrajina,« piše dr. Li ter doda, da številne ljudske pripovedke govorijo o kodamah, nekakšnih naravnih božanstvih, ki živijo v drevesih, podobno kot grške driade oziroma gozdne nimfe. Avtorja je zanimalo, kaj je tisto, zaradi česar se človek v naravi tako dobro počuti in kakšen vpliv natanko ima gozd na nas. V knjigi poleg rezultatov dolgoletnih raziskav in anekdot o tem, kako nam lahko moč dreves spremeni življenje, najdemo tudi praktične nasvete, ki nam lahko pomagajo izkusiti blagodejne učinke narave. Pozitivne posledice, kot so nižji krvni tlak, ublažen občutek stresa, večjo vitalnost in okrepljen imunski sistem, lahko občutimo že, če si zgolj napolnimo dom z rastlinami ali v razpršilnik dodamo eterična olja dreves. Kljub temu se nič ne more primerjati s preživljanjem časa v gozdu, kjer se lahko globoko povežemo z naravo. To lahko bistveno izboljša naše zdravje, nas naredi srečnejše in spokojnejše. Že več desetletij t. i. »gozdno kopanje« velja za enega od stebrov japonske kulture. Knjiga, ki vam bo odprla nov pogled na doživljanje domačih krajev!
Iz knjige: »Šinrin joku (»gozdno kopanje«) torej pomeni kopanje v ozračju gozda ali vsrkavanje gozda z vsemi čutili. To ne pomeni, da telovadimo, hodimo ali tečemo. Gre le za to, da smo v naravi ter da se z njo povežemo z vidom, sluhom, okusom, vonjem in otipom
ANTON PRELESNIK in MIHAEL PETROVIČ ml.: VODNIK PO ROŠKI PEŠPOTI
Zavod Kočevsko, 2019
Zavod Kočevsko je letošnjo pomlad izdal Vodnik po Roški pešpoti, za katerega sta besedilo prispevala Anton Prelesnik, oče Roške pešpoti in velik poznavalec gozdarstva na Kočevskem ter Mihael Petrovič ml., ki zgodovino destinacije v vodniku predstavlja z vidika turista. V zadnjih letih se je turizem v naših krajih pričel pospešeno razvijati in prav Roška pešpot postaja vedno bolj priljubljena in želena destinacija za pohodnike, ljubitelje narave pa tudi kolesarje. Pot lahko predstavlja vzdržljivostni preizkus sposobnosti, doživetje mogočnosti narave in pragozda v neposredni bližini, čarobnost zgodovine skozi ostanke starih kočevarskih vasi… in še veliko več. Z medvedjo šapo označena pot, dolga kar 64 kilometrov, je prava priložnost za večdnevno potepanje po gozdnih samotah Roga. Ker je zasnovana kot gozdna učna pot, lahko na njej izvemo tudi kaj več o gozdovih in delu gozdarjev, pa tudi o samem Kočevskem. Za lažjo orientacijo so v vodniku fotografije in panoramski posnetki, priložena je tudi skica z označenimi informacijskimi točkami. Vodnik po Roški pešpoti si je danes možno izposoditi tudi v naši knjižnici, vsi, ki bi si radi zagotovili svoj izvod, pa tega dobite v turistično informacijskih centrih, v centralnem TIC-u Hostel Bearlog, v Campu Jezero Kočevsko in v TIC-u Kočevska Reka.
Utrinek pesmi Makadamske kolesnice iz pesniške zbirke Marije Hrvatin: Zapečkarica z obronka: »Med spomini, ko so mi ječmen konji jedli z dlani in netopirji so v jesensko soparo odganjali tesnobo mimo volčjih jam, so te budile domišljijo o prikaznih v belih ogrinjalih. V žitu so zorele prekajene klobase in v masti je bila potopljena šunka. Otroštvo so zbledeli prebliski iz utrinkov doživetih pravljic v mozaiku odraslosti
… in november je tudi mesec zbiranja spominov. Letošnja tema zbiranja spominov je Kinematografija v Kočevju. Vabljeni ste, da v knjižnico prinesete stare fotografije, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice ali z nami delite doživetja in spomine z obiskov kino predstav. Zbiranje spominov sicer v naši knjižnici poteka celo leto, neodvisno od teme leta. Vabljeni ste, da kadarkoli v knjižnico prinesete gradivo, ki bi lahko obogatilo arhivsko zbirko našega kraja. Gradivo, ki ga boste prinesli v Knjižnico Kočevje, bomo digitalizirali in vam ga vrnili, zbrano digitalizirano gradivo pa shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra.

V novembru vam želim, da se umirite, poglobite vase in v knjige ter izkoristite gozdno terapijo, ki nam jo tako radodarno ponuja Kočevska, v vsej svoji veličini.
bibliotekarka Pia Marincelj


KNJIŽNI MOLJ
18. 10. 2019

Rudi Beiser: Drevesa in ljudje: zdravilna moč, miti in kulturna zgodovina naših dreves
Mladinska knjiga, 2019

Jesenski ognjemet barv nas kar kliče, da se odpravimo na sprehod po čudoviti gozdni preprogi. Gozd pa v sebi skriva še mnogo več, kot je videti na prvi pogled. Rudi Beiser je izkušen poznavalec zdravilnih zelišč ter divjih rastlin, ki nam odkriva pozabljenje povezave med drevesi in ljudmi. Skupaj sobivamo že od pradavnine. Poleg lesa za gradnjo in ogrevanje nam drevesa nudijo zdravilne učinkovine, hrano, zavetje in navdih. V monografiji je 21 najpomembnejših in najpogostejših drevesnih vrst. Vsaka je predstavljena z glavnimi botaničnimi lastnostmi. Dragocen vir informacij pa so tudi recepti za zdravilne pripravke ter okusne jedi. Odkrivamo lahko kulturno zgodovino, mite in legende, ki so povezane z drevesi, običaje ter spoznavamo, kako se je skozi stoletja razvijalo ljudsko zdravilstvo.
Naj bosta ta jesenski čas in predstavljena monografija spodbuda, da se odpravimo v gozd in začutimo njegov utrip.

Odlomek iz dela:
»Navadni oreh le redkokdaj zasledimo v gozdovih, saj raste predvsem na vrtovih in poljih. Najbolje uspeva v blagem podnebju, zato ga najdemo zlasti v vinogradniških pokrajinah. Dolga stoletja je bil priljubljeno domače drevo, saj daje najboljše orehe. Kdor je imel več orehovih dreves, je veljal za »premožnega«. V številnih pokrajinah je bil oreh drevo življenja, ki so ga zasadili ob rojstvu otroka. Ko je otrok zrasel, ga je njegovo drevo obdarilo s številnimi orehi

Adam Alter: Sužnji zaslona: kako nas tehnologija zasvoji, industrija pa to izkoristi
Mladinska knjiga, 2019

Ste se kdaj vprašali, koliko časa preživite pred najrazličnejšimi zasloni? Kolikokrat ste danes pokukali na svoj pametni telefon, pregledali e-pošto ali preverili, če je na Facebooku kdo objavil kaj novega? Tehnologija sama po sebi ni dobra ali slaba, težave nastanejo, ko pride v roke velikim korporacijam, ki jo izdelujejo za množično uporabo. Strokovnjak za marketing in predavatelj na Sternovi poslovni šoli v New Yorku Adam Alter nam povsem jasno in razumljivo predstavi novodobne vedenjske zasvojenosti. Te so v 21. stoletju še nadgradile že poznane in raziskane odvisnosti. V knjigi nam odkriva zgodovino in postopno odkrivanje različnih substanc, ki povzročajo hude oblike zasvojenosti – kot sta denimo kokain in heroin. Odvisnost od raznovrstnih zaslonov pa je prav tako škodljiva, saj izrine druge pomembne dejavnosti – od dela in igre do osnovne higiene in družabnih stikov. Dobra novica je ta, da lahko sami storimo veliko, da spet vzpostavimo ravnotežje, ki je bilo pred prihodom »ekrančkov«. Zasvajajoča doživetja lahko omejimo le na del svojega življenja in gojimo tiste navade, ki krepijo zdravo vedenje. Knjiga je odličen kažipot, kako in predvsem zakaj moramo omejiti čas, ki ga preživimo pred raznovrstnimi zasloni. Vabi nas, da se iz namišljenih digitalnih svetov spet vrnemo nazaj k sebi in sočloveku. Sij medčloveških vezi nas obogati in osreči veliko bolj kot nas kdajkoli lahko osreči sij zaslonov …
Odlomek iz besedila:
»Na Applovi prireditvi januarja 2010 je Steve Jobs predstavil iPad: ‘Ta naprava je izjemna. Na njej je mogoče brskati po spletu, veliko bolje kot na prenosnem računalniku ali pametnem telefonu. Izkušnja je neverjetna. Odličen je za elektronsko pošto, tipkati na njem pa je božansko.’
Jobs je devedeset minut razlagal, zakaj je iPad najboljši za gledanje fotografij, poslušanje glasbe, učenje na iTunes U, brskanje po Facebooku, igranje iger in upravljanje na tisoče aplikacij.
Toda svojim otrokom ga ni dovolil uporabljati.«

Naj vam jesenske dneve polepša še razmišljanje o hvaležnosti iz nove pesniške zbirke Marka Kremžarja Razmišljanja ob zmedi. Izšla je letos v Buenos Airesu pri Slovenski kulturni akciji.
Dober je, kdor daje rad od tega, kar ima,
usmiljen, kdor se tudi sam razdaja.
Kdor dar z veselim srcem sprejme
in ceni bližnjega dobroto, je hvaležen.
Hvaležnost je nevidna cena prejetega daru,
ki lahko vrača, ne povrne in ki nikoli ne zastara.
Kdor da, kar je in kar ima in mu ni mar za ceno – je prijatelj.

Knjižne namige za jesensko bralno potepanje sem za vas pripravila bibliotekarka

Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ

4. 10. 2019

JEAN-BAPTISTE MALET: GNILO RDEČE

Umco, 2019

Ko jemo pico s paradižnikovo polivko, pečeni krompir s kečapom in špagete z bolonjsko omako, si predstavljamo, da uživamo mezgo, pridelano iz sijočih paradižnikov na sončnih poljih italijanskega juga. Pa temu še zdaleč ni tako … Francoski raziskovalni novinar Jean-Baptiste Malet, ki je za knjigo dve leti preiskoval področja proizvodnje in potrošnje paradižnikove mezge, od Kitajske do Gane in od Združenih držav Amerike do Italije, v knjigi Gnilo rdeče skozi industrijo paradižnikovih omak prikaže grozljivi obraz kapitalizma. Malokdo ve, da paradižnikova mezga, zapakirana v velike sode, enake tistim z nafto, potuje čez celine, še preden jo v italijanskih, francoskih ali španskih tovarnah, v katere pogosto nikoli ni vstopil pravi paradižnik, obdelajo in pošljejo na trg v konzervah, okrašenih z okroglimi rdečimi sadeži, ki ustvarjajo vtis svežine. Paradižnikova mezga res ni ena sama, vsebina konzerv z njo pa je zelo odvisna od tega, kje je bila proizvedena in kje je bila potem še zapakirana. Vendar v ekstremnih primerih konzerve vsebujejo skoraj dve tretjini bolj ali manj nezdravih polnil in samo tretjino tistega, zaradi česar smo jih kupili. Industrija paradižnikove mezge je ena največjih in najmočnejših na planetu in ustvarja izjemne dobičke. Poleg peščice velikih proizvajalcev obstaja še cela množica podjetij, aktivnih na tem področju, kjer so lahki zaslužki, prevare s hrano in organiziran kriminal ena in ista stvar. Za botanike je paradižnik sadje, za gospodinje zelenjava, za trgovce pa blago, ki ni nič drugačno od nafte.

Avtor je skupaj s Xavierjem Deleuom posnel tudi dokumentarni film Imperij rdečega zlata, ki je bil predvajan in nagrajen na mnogih mednarodnih festivalih. Leta 2018 je za knjigo Gnilo rdeče prejel nagrado Albert Londres, najvišje francosko priznanje na področju novinarstva. Še ena zgodba, ki dokazuje, da je najbolje zaupati pridelkom iz domačega vrta.

Iz knjige: »Rdeča industrija ne pozna meja. Kontejnerji, polni paradižnikovega koncentrata, krožijo po vsej zemeljski obli. Naša raziskava pripoveduje neznano zgodbo o tem univerzalnem krogu. «

IVA PROCHÁZKOVÁ: MIŠI GREDO V NEBESA

MIŠ, 2019

Smukica je čisto običajna miška z običajnim mišjim življenjem. Najbolj od vsega na svetu se boji lisjaka Belobušca, ki ji je vedno za petami. Ko je nekega dne spet bežala pred njim, pa je kar na enkrat padla v prepad. Ob njej sta se znašla sestrična in striček. Ampak, kako je to mogoče, ko pa sta že umrla? Smukica spozna, da je tudi sama umrla. S sorodnikoma poleti v nebesa, kjer je življenje povsem varno, nikogar več se ji ni treba bati. Kaj kmalu se ji tam pridruži še Belobušec, s katerim sprva z veliko dvoma in strahu sklene prijateljstvo. A Smukčina in Belobuščeva zgodba se tam še ne konča …

Odlična zgodba za otroke, ki se na lahkoten, pozitiven in zabaven način spopade z veliko in marsikomu težko temo smrti. In kljub temu je to predvsem zgodba o prijateljstvu, o iskanju ljubezni in poguma, o premagovanju predsodkov, upanju in celjenju starih ran, ki nas nauči še veliko več od tega, da je smrt samo del cikla, ki ga včasih jemljemo preresno.

Iz knjige: »Kamilice so dišale, razdalja med Belobušcem in Smukico se je večala, vse se je zdelo v najlepšem redu. A ni bilo. Smukica je gledala za lisjakom in čutila nenavadno razočaranje. Kot, da je nekaj izgubila. Obrnila se je in skušala ta občutek pregnati, vendar ji ni uspelo. Ravno nasprotno, čedalje manjši je postajal. Ozrla se je za lisjakom. Bil je le še majhen meglen madež v daljavi. Še malo, pa bo izginil za obzorjem. Še malo, pa …«

MARIA SEMPLE: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

V zadnjem tednu Nacionalnega meseca skupnega branja, ki je hkrati tudi Teden otroka, vam želimo, da se še bolj posvetite branju otrokom … svojim, drugim in tudi tistemu, ki ves čas ljubeče bdi v prav vsakem izmed nas. Privoščite mu knjigo, ki ga bo razveselila.

Želim vam prijeten vikend,

Pia Marincelj, bibliotekarka iz Knjižnice Kočevje


KNJIŽNI MOLJ
20. 9. 2019

IVAN ŠPRAJC: Izgubljena mesta: arheološka iskanja v deželi Majev
Založba ZRC, 2019
Po desetih letih je luč sveta ugledala druga, razširjena izdaja knjige priznanega slovenskega arheologa dr. Ivana Šprajca. Popelje nas na raziskovanje na polotoku Jukatan, kjer odkriva mezoameriško arheoastronomijo in arheologijo majevske civilizacije. V mnogih pogledih je bila ta edinstvena, saj so Maji dosegli visoko raven ekonomskega, družbenega, umetniškega ter intelektualnega razvoja.
Na prvo tovrstno arheološko odpravo se je dr. Šprajc odpravil že 1996 in do sedaj je skupaj s sodelavci odkril že vrsto doslej neznanih majevskih najdišč. Poleg že objavljenih odprav so v tej knjigi še tiste, ki so se zgodile med letoma 2007 ter 2014. Privlačna pripoved je podkrepljena s podatki o arheoloških najdiščih in začinjena z utrinki pustolovščin sredi tropske džungle.

Odlomek iz knjige:
»Kako se ti zdi? Saj so velike, ampak …« sem spregovoril.
»…pravzaprav nič posebnega,« je moje misli dopolnil Atasta. Tudi on ni kazal navdušenja. Prizor je bil pač tak, kakršnih smo bili po vseh teh letih navajeni: monumentalna arhitektura, nedvomno pomemben center, ampak nobenih izpostavljenih zidov, nobenih stel z napisi …
Zdramilo naju je oddaljeno vpitje, ki je prihajalo iz zahodne smeri. odgovorila sva in klici so se ponovili. Besed ni bilo mogoče razločiti, ampak nihče ne troši energije s kričanjem, če ne gre za kaj pomembnega. So Enrique in ostali našli kaj bolj razburljivega kot midva?«
BRIGITA ŠUŠTERŠIČ: Kuhajmo domače: 101 recept z vrta in njive
Zmorem domače, društvo za spodbujanje samooskrbe, 2018

Poletje in jesen sta čas, ko nam vrt in njiva ponujata svoje darove. Ob primerni letini lahko občudujemo sadove svojega dela, ki nas vabijo, da poskrbimo tudi za čas, ko pride zima in si pripravimo – ozimnico.
Avtorica izhaja iz lastnih vrtnarskih izkušenj – od popolnega samouka do izdaje Vrtnarskega dnevnika 2018, knjige Kuhajmo domače ter več vrtnarskih e-knjižic. Prav tako je predavateljica ter učiteljica naravnega in domačega življenja s poudarkom na samooskrbnih vrtovih.
Priročnik je razdeljen na štiri letne čase – vsak prinaša tiste dobrote, ki so v tistem delu leta za nas najboljše. Vsebinsko je zelo bogat, saj poleg receptov za jedi vsebuje tudi napotke za pripravo ozimnice in domače lekarne. Dodano vrednost knjigi dajejo nasveti zeliščarja, biologa in permakulturnega načrtovalca Lovra Vehovarja.
Knjiga, ki nas spodbuja k takemu načinu prehranjevanja in življenja, ki nas bo ohranil močne in zdrave, hkrati pa bomo poskrbeli tudi za okolje, v katerem živimo.
Odlomek iz knjige:
»Sirup iz črne redkve – proti kašlju in bolečemu grlu
Črno redkev dobro operemo ter odstranimo pecelj in koreninice. Na vrhu z nožem izdolbemo vdolbino, veliko približno dva centimetra. Vanjo damo dve žlici medu ali toliko sladkorja, da pokrijemo luknjico. Črno redkev postavimo na manjši kozarec, da se tekočina precedi. Tako med nase prevzame vse zdravilne učinkovine. Pustimo čez noč in po žličkah pijemo dvakrat na dan.«
JONAS JONASSON: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil
Mladinska knjiga, 2019

Pred nami je nadaljevanje priljubljene švedske komedije zmešnjav o prisrčno-zmedenem starčku Allanu Karlssonu. V prvem delu je pred praznovanjem stotega rojstnega dneva pobegnil iz doma upokojencev ter se odpravil po svetu. Bralec skozi zgodbo spoznava Allanovo bogato in razgibano preteklost.
Tokratni roman se začne tam, kjer se je prvi končal – na peščenih plažah Balija. Allan se pripravlja na praznovanje 101. rojstnega dne. Na obali so že pripravljeni šampanjec, torta ter balon na vroči zrak. Vse je nared, ko se dogodki začnejo odvijati v povsem nepričakovano smer. Allana in prijatelja Juliusa balon ponese visoko v zrak, čez morje in pustolovščina se lahko začne …
Izvrstno, napeto branje, ki v sebi skriva kritiko sveta, v katerem živimo in ga bolj ali manj zgolj nemo opazujemo. Prava izbira za podopustniški bralni oddih, zabavo pa tudi miselni izziv.

Odlomek iz knjige:
»Raziskovalci so oznanili, da povprečna raven inteligence upada. Allan je prebral, da ljudje, ki preživijo preveč časa s svojimi črnimi tablicami, izgubijo sposobnost za pogovor. S tablico je tako, da lastniku največkrat bolj govori, kot pa se z njim pogovarja. Zato ljudje preplavljajo internet in do te mere prepuščajo drugim, da mislijo namesto njih, da sami postajajo neumni.
Allana je zaskrbelo, ko je spoznal, da tla pod nogami skupaj z razumom izgublja tudi resnica. Včasih je bilo lahko vedeti, kaj je res in kaj ne. Vodka je bila dobra. Dve plus dve ni bilo pet.
Ampak odkar se ljudje ne pogovarjajo več med sabo, zmaga tisti, ki največkrat pove eno in isto. Nekateri so ta dar tako izpilili, da se večkrat ponovijo že v nekaj sekundah. Že v nekaj sekundah.«
PAULA McLAIN: Pariška žena
Hiša knjig, Založba KMŠ, 2019

Zgodba nas ponese v Chicago, v leto 1920. Zadržana in vase zaprta osemindvajsetletna Hadley Richardson spozna dvajsetletnega mladeniča, ki ga prijatelji kličejo Nesto, svetu pa se je predstavil kot Ernest Hemingway. V prvi svetovni vojni je bil ranjen pri Fossalti, kar ga je zaznamovalo za vse življenje.
Na presenečenje vseh sta se Hadley in Ernest zaljubila in po poroki preselila v Pariz, da bi mladi in slave željni pisatelj lahko bil bližje kulturnemu dogajanju in umetnikom, ki so kaj veljali. Postala sta del kultne Izgubljene generacije, družila sta se z zvenečimi imeni kot so Ezra Pound, Francis Scott Fitzgerald, Gertrude Stein in drugi.
Življenje v tedaj divjem, neobrzdanem mestu zaljubljencev in boemov je terjalo svoj davek. Odstira se nam boleča zgodba o nepozabni ljubezni, neodpustljivi prevari in nezvestobi, ki je kruto končala njuno skupno pot.
Branje, ki bo všeč tako ljubiteljem ljubezenskih romanov kot tudi tistim, ki od knjige pričakujejo še tisto nekaj več.

Odlomek iz knjige:
»Aprilska izdaja je vsebovala tudi prve pomembne kritike njegovih Treh zgodb in desetih pesmi, ki so bile na splošno navdušene nad Ernestovim talentom in slogom. Rekli so, da je izumljal nekaj novega in da je bil pisatelj, na katerega je bilo treba biti pozoren. Bila sem tako vesela, da njegov ugled končno raste. Kamor koli sva šla, so ga obdajali ljudje.«
Namige za jesenska bralna potovanja sem za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ

6. 9. 2019

Brezskrbno poletje je kot bi mignil steklo h koncu in že je tu september, mesec novih izzivov. Kar nekaj teh smo pripravili tudi v naši knjižnici. Otroci ste s septembrom vabljeni k sodelovanju v nagradni Dogodivščina medvedka Berija, najstnike med platnicami nekaterih knjig čakajo skrivna sporočilca, prav tako pa s septembrom začenjamo z novimi dogodki za otroke in odrasle. Od 8. septembra do 13. oktobra obeležujemo drugi Nacionalni mesec skupnega branja 2019, ki knjižnice in druge ustanove po vsej Sloveniji spodbudi, da opominjajo na pomen skupnega branja in organizirajo s tem povezane dogodke. Letos se z NMSB pridružujemo evropski bralni kampanji EURead (Evropa bere: www.europereads.com), ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. V Knjižnici Kočevje v naslednji četrtek, 12.9.2019 ob 17:30 organiziramo  popoldansko druženje ob skupnem glasnem prebiranju slovenskih ljudskih pravljic. Na dogodek ste lepo vabljeni vsi: odrasli, otroci, starši, dedki, babice, tete, strici, … skratka vsi, ki imate radi pravljice!

Zdaj pa še h knjižnim novostim …

KAY WOODWARD: KAJ BI NA TVOJEM MESTU NAREDILA ONA?

Mladinska knjiga, 2019

V zadnjih letih knjige, ki opisujejo izjemne ženske, rastejo kot gobe po dežju, pa vendar se nam, po dolgi zgodovini zatiranja in omaloževanja dosežkov nežnejšega spola, ne zdi, da bi jih bilo kaj preveč! Knjiga Kaj bi na tvojem mestu naredila ona? Resnične zgodbe 25 izjemnih žensk, ki so spremenile svet je kljub temu izvirna, saj poleg tega, da na kratek, aktualen in zanimiv način predstavi biografije petindvajsetih pomembnih, drznih in uspešnih žensk, ob vsaki predstavi tudi problem, s katerim se soočajo sodobne najstnice, in odgovor nanj, kot bi ga podala izjemna, izkušena ženska. Na koncu knjige se poleg časovnega traka, kjer najdemo nanizane vse junakinje knjige v njihovih življenjskih obdobjih, nahaja še test, ki ti bo razkril, kateri od petih izjemnih žensk, opisanih v knjigi, si najbolj podobna! Knjigo je z veličastnimi portreti žensk opremilo kar šest različnih ilustratork.

Iz knjige: »Obrvi Fride Kahlo so bile tako goste in košate, da so se stikale med seboj. Imela je tudi brčice. Pa se je sekirala? Ne, niti malo. Pravzaprav je na avtoportretih svoje posebnosti le še poudarila, saj je bila zelo ponosna na svoj videz. Zato bi ti povedala, da moraš biti tudi ti ponosna nase. In kaj potem, če nisi visoka in suha? Ali če imaš mozolje? To je zaradi tega, ker te niso računalniško obdelali kot fotografije deklet v revijah. Morda so res videti popolne, toda ti si pristna! In mimogrede, čudovita si!«

MATTHEW WALKER: ZAKAJ SPIMO: Moč spanja in sanj

Mladinska knjiga, 2019

Ob vsem družbenem in tehnološkem napredku so spanje in sanje še vedno fenomen, zavit v skrivnost … Pa ste kdaj pomislili, da moramo približno tretjino dneva dobro prespati, če želimo preostali dve tretjini kar se da dobro funkcionirati? Svetovno znani strokovnjak za raziskave spanja dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije v Berkeleyju, direktor laboratorija za spanje ter nekdanji profesor psihiatrije na Harvardski univerzi, v knjigi Zakaj spimo pojasnjuje, zakaj je zadostna količina spanja bistvena za dobro zdravje in počutje, dober spomin in učenje, ustvarjalnost, dolgoživost, odpornost in moč, imunski sistem, vzdrževanje telesne teže ter prebavo in spolne funkcije. Spanje dokazano zavira ali celo preprečuje najpogostejše tegobe sodobnega časa: srčno-žilna in avtoimunska obolenja, sladkorno bolezen, raka, infarkt in možgansko kap, kronično depresijo, Alzheimerjevo bolezen ter demenco. V knjigi boste prebrali osupljive izsledke o tem, kaj se dogaja v vaših možganih med spanjem in kdaj je vaše spanje najbolj trdno, našli pa boste tudi nasvete, kako priti so dobrega, globokega in mirnega spanca.

Iz knjige: »V obdobju zgolj 100 let smo ljudje opustili biološko ukazano potrebo po zadostnem spanju, ki jo je evolucija 3,4 milijona let izpopolnjevala v pomoč funkcijam za ohranjanje življenja. Izguba spanja v vseh industrializiranih državah ima katastrofalne posledice za naše zdravje, pričakovano življenjsko dobo, varnost, produktivnost in izobraževanje naših otrok.«

CHRISTOPHE VAN GERREWEY: Da boš na tekočem

KUD Sodobnost International, 2018

Da boš na tekočem je romaneskni prvenec belgijskega avtorja in arhitekta Christopha Van Gerreweya, za katerega je ta prejel flamsko nagrado za najboljši prvenec, leta 2016 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost.

Roman je nenavaden, saj obravnava ljubezensko razmerje, ali še bolj natančno, njegov konec, ki pa se ne zgodi, kot bi pričakovali, na koncu, niti ne na začetku knjige. Pisatelj napiše zgodbo kot pismo svoji bivši partnerki po tem, ko se je razhod že zgodil. Tako prazno namreč postane, ko se kar na enkrat nimaš več s kom pogovarjati o vsakodnevnih doživetjih in malenkostih … A romana zares ne napiše zgolj zato, da bo njegova bivša »na tekočem«. Roman je dnevniški zapis, je terapija, s pomočjo katere avtor analizira njun odnos ter se spominja njunih skupnih trenutkov. Hkrati pa upa, da bo ona roman prebrala in se vrnila k njemu.

Kar roman poleg tekočega sloga in samoironije naredi zares odličnega, je končni odgovor bivše partnerke, ki dogajanje nenadoma prikaže z druge perspektive in zgodbi doda povsem nov pomen.

Iskrena in boleče realna zgodba o odnosih.

Iz knjige: »Tako sva molče stopala po stezah, ki so bile posute z odpadlim listjem, in opazovala, kako so se drevesa izrisovala v enobežiščni perspektivi, ki je segala neskončno daleč na obzorje, vedno znova, z vsakim korakom so se pred nama razpirale nove in nove projekcije. Čez čas si me molče prijela za roko, pogledal sem te, in ti si se mi nasmehnila, za trenutek si celo naslonila glavo na mojo ramo – in jo takoj zatem spet umaknila, ker si morala kihniti, in to osemkrat, devetkrat zapored

Prijeten konec prvega septembrskega tedna vam želi

bibliotekarka Pia Marincelj