KNJIŽNI MOLJ
11. 11. 2022
V naslednjem tednu po Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic, in tudi v naši knjižnici bomo ob tej priložnosti kot vsako leto pripravili bogat program za naše uporabnike. Rdeča nit letošnjega Tedna in Dneva splošnih knjižnic je povabilo: Izvolite [v] knjižnico! S ponedeljkom, 14. 11., začenjamo z bralno značko za odrasle. Vabimo vas, da do 31. maja 2023 preberete vsaj pet knjig – tri s priporočenega seznama, ki ga dobite v naši knjižnici, dva naslova pa si lahko izberete sami. Verjamemo, da bo ta izziv za naše zveste bralce pravi mačji kašelj! V naslednjem tednu vas v torek, 15. 11. 2022, ob 18h vabimo na predavanje Janeza Šubica o Ajurvedi: Ali so davne resnice primerne današnjemu času?, v četrtek, 17. 11. 2022, ob 18h na romarski večer s predstavitvijo knjige POTopis: popotniško zorenje Viljema Gogale ter ob koncu tedna na ogled razstave digitalnih ilustracij, fotografij in mix medijev Dve mali mrgi na prostosti Danaje in Rebeke Kurnik.
Hladnejši dnevi in večeri kar kličejo po dobrih knjigah in tudi danes smo za vas pripravili kupček priporočenega branja:
GOMBOC, MATEJA: BALADA O DREVESU
Spremna beseda: Janja Istinič
Založba Miš, 2021
(Zbirka Zorenja+)
Slovenska pisateljica Mateja Gomboc kot srednješolska profesorica vsakodnevno spremlja mlade v najobčutljivejših letih, poleg tega pa jo že od nekdaj kali izjemna sposobnost vživljanja v življenja drugih. Zmes talenta in okoliščin tako njeno literaturo plemeniti z izjemno pristnim in realističnim značajem. Zgodba, zapisana v romanu Balada o drevesu, je zato še toliko bolj presunljiva in se bere kot resničen dnevnik dekleta, ki je svojo prvo ljubezen izgubilo v enem izmed najbolj tragičnih scenarijev.
Ada, talentirana in disciplinirana, vedno zaskrbljena in nekoliko vase zaprta mlada violinistka, dijakinja 3. letnika gimnazije, se po najstrašnejšem dogodku svojega življenja prebudi v prvi dan brez Majka. Majka, ob katerem se je končno sprostila in razcvetela, Majka, ki ji je pokazal najlepša občutja in Majka, s katerim sta skupaj kovala sanjske načrte za prihodnost. Majk oziroma Mitja je bil večino časa tako poln življenja in veselja, a je trpel za bipolarno osebnostno motnjo, ki ga je lahko iznenada pahnila iz evforične sreče v depresijo. Splet različnih faktorjev ga je privedel do tega, da je storil samomor. Ada ostane sama z močnimi občutki, ki se iz minute v minuto prevešajo od jeze do žalosti in občutka krivde. Roman, razpet skozi štiri dni, slika Adino duševno stanje od prve noči po Majkovem samomoru pa do jutra po njegovem pogrebu. Skozi faze prebolevanja, ko se minute vlečejo kot ure in si lahko vsak del dneva zasluži svoje poglavje, dobimo pretresljiv uvid v njuno ljubezensko zgodbo, Adino preteklost in v doživljanje izgube tistih, ki ostanejo. Adi najbližja ostaja njena violina in z njeno pomočjo poišče glas, s katerim lahko izrazi svoja čustva, ko se od Majka uradno poslovi tudi na pogrebu. Čas celi vsako rano in Ada počasi spoznava, da življenje teče dalje. A kljub temu brazgotine ostanejo: »Jaz ostajam. In ti v meni.«
Roman sklepa spremna beseda psihologinje Janje Istinič, v kateri o samomoru spregovori tako s poklicnega vidika kot tudi iz osebne izkušnje. Knjižno delo je izšlo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Roman je prejel nagrado desetnica 2022 za izvirno otroško in mladinsko leposlovje in je bil izbran kot darilna knjiga za srednješolce v sklopu nacionalnega projekta Rastem s knjigo 2022/23. Na spletu sta dostopna videoposnetek s predstavitvijo knjige in Adina pesem, ki jo je ustvarila in zapisala pisateljičina hčerka, Klara Gomboc. Pretresljiva in izjemno močna knjiga, primerna za najstnike in odrasle, ali kar najbolje: za skupno branje, pospremljeno s pogovorom.
Iz knjige:
„Odprem oči in se vrnem v isti svet od včeraj. Tudi danes sem se zbudila pred budilko. Omot vej okoli grla, da nisem mogla dihati, ko sem se spomnila, da se je začel nov dan. A vseeno: od tedaj so že trije dnevi. Že 70 ur brez njega. Vsak dan en korak stran. Danes ponoči nisem sanjala o njem. Kje je zdaj Majk? Saj vendar ni mogel kar izginiti.“
B. NJATIN, LELA: SMER SRCA
Ilustrirala: Tina Dobrajc
KUD Sodobnost International, 2022
Pisateljica in vizualna umetnica kočevskih korenin, Lela B. Njatin, se lahko letos pohvali s kar dvema izdanima literarnima deloma: romanom Samski blok in slikanico Smer srca.
Slikanica Smer srca pripoveduje domišljijsko zgodbo o ribici iz akvarija, ki se na enkrat znajde v povsem novem okolju. Je to morje, kraj svobode, o katerem so ji pripovedovale starejše ribe iz akvarija? Kmalu spozna, da tudi njen novi življenjski prostor ni neomejen. Deklica s piščalko ji pove, da se je znašla v vodnjaku. Nova prijateljica ji nudi uteho ter jo sooča z novimi spoznanji. Tudi svoboda ima svojo ceno in brez hrane ribica skoraj umre. Na robu smrti v sanjah sreča Ribo vseh rib, ki ji zaupa najvišjo resnico. Čeprav se ribica tega srečanja ne spominja, se njeno življenje odtlej odvije v nepričakovani smeri.
Slikanica za vse generacije v svoji otožni lepoti nosi globoko sporočilo, ki nam šepeta, da lahko vedno prisluhnemo svojemu srcu, ki ne bije samo, temveč v sozvočju s srci drugih. In ne glede na to, kje se nahajamo, lahko s pomočjo domišljije in želje dospemo kamorkoli si želimo. Pomembo je le, da plavamo v smeri, kamor nas vodi naše srce.
Sploh v zadnjem desetletju v avtoričinih likovnih in literarnih delih zasledimo močan vpliv kraja njenega otroštva in figure, ki ji je v tem času še posebej prirasla k srcu: deklice s piščalko. Tudi v slikanici Smer srca tej pomembni spomeniški točki v Kočevju podarja nov pomen, ki bogati naše mesto s pomembnim sporočilom o svobodi, skrbi in prijaznosti.
Iz knjige:
“Kip sem,” je odgovorila deklica, “kip iz brona. Naredil me je človek, umetnik, da bi sedela na robu tega vodnjaka.”
“A, vodnjak je to!” je vzkliknila ribica in pripomnila: “Sem mislila, da sem v morju, jaz, ki prihajam iz akvarija.”
“Vodnjak je nekaj takega kot zelo velik akvarij, ribica, vendar je veliko manjši od morja,” je razložila deklica.
Bolj sami sebi kot svoji novi prijateljici je ribica zašepetala: “V vodnjaku je več svobode kot v akvariju, a manj svobode kot v morju.” Pomislila je, kako zelo bi bila utrujena šele, če bi preplavala vse morje, ko pa je že od plavanja v vodnjaku močno utrujena.
Zmignila je s plavutmi in dejala deklici: “O tem se bova pogovorili jutri, utrujena sem. Bova zaspali?”
“Tudi spanca ne potrebujem, draga ribica, ti pa si le odpočij. Varovala te bom,” je odgovorila deklica.«
KOMAC, ŽIVKA: ZDAJŠNJINA
samozal., 2022
Domačo avtorico Živko Komac bi lahko brez slabe vesti imenovali za najbolj plodovito pesnico Kočevske. Živka je že od otroške dobe uživala v poigravanju z besedami in rimami. Šele zgodnja materina smrt v letu 1982, ko je bilo Živki 33 let, pa jo je spodbudila v resno pisanje pesmi. Prvo pesniško zbirko z naslovom Njej je izdala leta 1988. Sledile so Ko čustva še živijo (1999), Razhajanja (2005), Samo pesem me razume (2008), Gugalnica (2010) in Tam nekje med travami (2020). Dobri dve leti po predstavitvi njene predzadnje zbirke Tam nekje med travami smo v prejšnjem mesecu v Knjižnici Kočevje predstavljali že njeno sedmo izdano pesniško zbirko z naslovom Zdajšnjina.
Živka skrbno in rahločutno sledi vsemu, kar jo obdaja. Pravi, da se, kadar se je kaj še posebej dotakne, v njenem prsnem košu nabere implozija čustev in besed, ki nato bruhne iz nje kot vulkan. Teme njenih pesmi tako vedno sledijo dogajanju v njenem osebnem življenju, kot tudi v družbi na sploh. V svojih pesmih obravnava ljubezen, minljivost, bivanjska in okolijska vprašanja ter kritiko družbe. Zbirka Zdajšnjina slika obdobje avtoričinega življenja v zadnjih letih in jo (še toliko bolj) zaznamuje strah pred prihodnostjo zanamcev in soočenje z lastno minljivostjo. Kljub resnim in pogosto žalostnim vprašanjem, s katerimi se ukvarja, pa avtorici tako v pesmih kot v življenju nikoli ne zmanjka iskrivosti, nagajivosti in humorja.
Iz pesmi Prisedi:
»“…/ Daj popotnik, prisedi zraven
na tisočletni sivi kamen,
prisluhni petju drobnih ptic
v vejah gozdnatih kraljic!
V čaroben mir se v sebi vdaj
in ta trenutek, tukaj, zdaj
naj zvok tišine te nahrani
za težke dni, ki so pred nami.”!«
BREGMAN, RUTGER: ČLOVEŠTVO: Zgodovina skozi prizmo optimizma
Založba Vida, 2022
Je človek v osnovi dober ali slab, je eno ključnih bivanjskih vprašanj, s katerimi se že stoletja ukvarjajo filozofi, zgodovinarji, pisatelji in psihologi. Smo ljudje po naravi res tako sebični in arogantni, kot nas prikazuje zgodovina? Mnogi zločini nad človeštvom sicer res kažejo na to, a Rutger Bregman, pronicljiv nizozemski zgodovinar in avtor uspešnic New York Timesa v knjigi Človeštvo: zgodovina skozi prizmo optimizma, temu dejstvu nasprotuje. Preko filozofije vidnejših mislecev preteklih stoletij – od Macchiavellija, Rousseauja, Freuda, do Pinkerja in Hobbesa – nas avtor vodi po zgodovini zadnjih 200.000 let in dokazuje, da je šele civilizacija z vzpostavitvijo družbenih razredov, denarja in omejevalnih zakonov človeka priklenila z nevidno verigo in iz njega izvabila slabe lastnosti, ki mu sicer niso prirojene. Bregman sicer sklene razmišljanja v tezo, da bi bila preprosta definicija človeka kot dobrega ali slabega nekaj preveč poenostavljenega, saj je človek kompleksno bitje, ki ima tako svoje dobre kot slabe plati, vedno pa se postavlja vprašanje, katera od njih se bo izrazila v konkretnih okoliščinah. Človeška narava zato ni zapečatena … Vedno se lahko spremeni, samo dovolj ljudi mora verjeti, da smo ljudje po svoji naravi dobri. Knjiga, ki jo je za »odlično branje« označil sam Yuval Harari, je navdušujoča spodbuda, ki jo v trenutnem stanju sveta potrebujemo čisto vsi.
Iz knjige:
»Haidt je odkril, da so ljudje pogosto presenečeni in ganjeni, kadar so priča preprostim, velikodušnim dejanjem dobrote. Ko je psiholog prostovoljce pri svojem poskusu vprašal, kako tovrstne izkušnje vplivajo nanje, so mu povedali, da jih je obšla neustavljiva želja, da bi tudi sami komu pomagali.«
Naj bosta zadnja meseca tega leta tudi za vas čim bolj optimistična in polna dobrih del. Kljub mnogim pretresljivim novicam od blizu in daleč lahko vedno in na vsakem koraku najdemo drobce sreče in svetlobe.
Želimo vam prijetne dni z dobro knjigo v roki in ne pozabite: v kolikor se vem zgodi, da pozabite naslov in avtorja opisanih knjig, pokukajte na našo spletno stran knjiznica-kocevje.si, kjer lahko najdete celoten arhiv tekstov oddaj Knjižni molj, opise posameznih priporočenih knjig pa lahko poiščete tudi pod zavihkom »Priporočeno branje«. V naslednjem tednu pa: Izvolite [v] knjižnico!
Besedilo oddaje Knjižni molj je pripravila Pia Marincelj Bregar, bibliotekarka iz Knjižnice Kočevje.
KNJIŽNI MOLJ
25. 11. 2022
GOSTINČAR, KARMEN: ČUDOVITI SVET MIL
Kmečki glas, 2022
Naravna mila imajo že dolgo tradicijo, saj so jih izdelovali že Kelti in Rimljani. V času po prvi svetovni vojni so zaradi vsesplošnega pomanjkanja sestavin v ospredje prišla industrijsko izdelana mila. Stoletje kasneje pa čedalje bolj spet cenimo naravna mila.
S priročnikom Karmen Gostinčar njihova izdelava ob upoštevanju vseh napotkov v resnici postane enostavna, celo zabavna, saj je možnosti za preizkušanje novih idej zares veliko. Predstavljena so mila, narejena po hladnem postopku ter napredna mila po hladnem postopku, za njihovo izdelavo pa potrebujemo dlje časa. Posebno poglavje je namenjeno milom brez luga. Njihova izdelava je preprosta, hitra, dodajamo lahko številne dodatke, primerno je celo za ustvarjanje z otroki. Priročnik vsebuje številne recepte za izdelavo najrazličnejših mil – od klasičnih, kot sta kokosovo ali sivkino milo – do bolj eksotičnih, kot je denimo milo v obliki piva ali sladkega jabolka. Čudovite celostranske fotografije kar vabijo, da se še sami preizkusimo v izdelavi naravnega mila …
Odlomek iz besedila:
»Po rimski legendi naj bi se na hribu Sapo, kjer so rimski svečeniki obredno žrtvovali živino s sežigom, maščobe mešale s pepelom in se z deževnico spremenile v milo. Perice so ugotovile, da postane perilo na nekem mestu ob reki Tiberi ob vznožju tega hriba čistejše z manj truda.«
KRALJIČ, HELENA IN PIPAN, URŠKA: ZOBJE: POUČNO IN ZANIMIVO
Morfemplus, 2022
Prikupna slikanica, ki je namenjena tako staršem kot otrokom, prinaša številne zanimivosti pa tudi nasvete, kako učinkovito očistiti zobe ter uporabljati različne pripomočke za nego zob in ustne votline. Razdeljena je na osem poglavij, ki med drugim predstavijo osnovna dejstva o zobeh, zobni higieni ter zgodovino zobozdravstva. Čisto svoje poglavje si zaslužijo različni običaji, ki jih imajo otroci po vsem svetu, ko izgubijo svoje mlečne zobke. Malčkov tako ne obišče le zobna miška, ampak tudi zobna vila, vrana, čarobna sraka, veverica ali vrabec. Ob koncu izvemo še nekaj zanimivosti o zobeh, ki jih imajo mesojede, rastlinojede ter vsejede živali.
Zares poučna in zanimiva, strokovno pregledana slikanica, ki jo dopolnjujejo simpatične ilustracije priznane ilustratorke Jelke Godec Schmidt in Brigite Vehar.
Odlomek iz besedila:
»Egipčanski otroci svoj izpadli zobek zavijejo v robec, ga vržejo proti soncu in prosijo za zdrav stalni zob.«
Abigail Wilson: Polnoč na reki Grey
Lipa, 2021
Zgodba bralca popelje v Anglijo, na začetek 19. stoletja. Osrednji lik je Rebecca Hunter, ki je leta dolgo skrbela za bolno mater. Po njeni smrti se zaobljubi, da bo ostala samska in brez otrok, saj nanje ne želi prenesti materine duševne bolezni, za katero verjame, da je dedna. V nepojasnjenih okoliščinah umre še njen brat Jacob, vse družinsko premoženje pa podeduje Lewis Browning, ki postane tudi Rebeccin skrbnik. Med ljudmi velja za nepriljudnega, nadenejo mu celo vzdevek Polnočni vrag.
Rebecca je odločena, da bo raziskala, kako in zakaj je njen brat umrl. Prepričana je, da je za njegovo smrt odgovoren prav Lewis, a ko je prisiljena, da se s teto preseli v njegov dvorec Greybourne, začne počasi odkrivati, da si je o lastniku ustvarila napačno mnenje. Napetost v zgodbi se začne stopnjevati s še eno nepojasnjeno smrtjo in znajdemo se v napeti, berljivi kriminalki. Začinjena je z naraščajočo privlačnostjo in zaljubljenostjo med glavnima junakoma, za popestritev pa poskrbijo nepredvideni obrati v zgodbi, ki pripeljejo do nepričakovanega konca.
Roman, ki bo všeč ljubiteljem Agathe Christie in Jane Austen obenem!
Odlomek iz besedila:
»Kolikokrat sem že izjavila, da bom nekako, na nek način že razkrila resnico o Jacobovi smrti? Je moja zaobljuba vključevala tudi pot na dvorec Greybourne? Bi bil takšen podvig vreden tega, da vlečem teto Jo čez celo deželo na jugovzhodno obalo Anglije? Dovolim svojemu srcu, da vidi tisti most?«
MEANEY, ROISIN: OBLETNICA
Mladinska knjiga, 2022
Rdeča nit romana so zapletena družinska razmerja. Sposobni in uspešni ravnateljici Lily Murphy se po petindvajsetih letih zakona sesuje svet. Mož Charlie, ugleden učitelj na glasbeni šoli, jo zapusti zaradi enaintrideset let mlajše študentke Chloe. Nihče ne verjame, da bo njuna zveza trajala, a čez nekaj let sta še vedno skupaj. Tudi Lily najde novo ljubezen in z zaročencem Joem načrtuje skorajšnjo poroko. Po materini smrti se odloči, da je čas za soočenje s preteklostjo ter da poskrbi za svojo prihodnost. Zgodba v romanu se odvije v šestih dramatičnih dneh. Lily celo družino povabi na vikend v Land’s End. V materinem nekdanjem penzionu ob Atlantiku jim želi sporočiti pomembno odločitev. Vsak od povabljenih prinaša s seboj svoje upe, strahove in spomine. Družinsko srečanje v tako napetem ozračju je kot naročeno, da pridejo na dan zamolčane skrivnosti in vsak spozna, česa si v resnici želi.
Prijetno branje za večerno druženje s knjigo in le upamo lahko, da bomo v slovenskem prevodu dobili še kakšno uspešnico te priljubljene irske pisateljice.
Odlomek iz besedila:
»Zazvoni telefon. Lily bere ali se vsaj trudi brati. Oči ji drsijo po strani, zaznavajo besede, vendar ne dojamejo pomena. Trudi se zbrati, toda oddelčna okrožnica je dolgočasna in dolgovezna, kot vsi uradni dokumenti – ali morda tekmujejo, katera okrožnica bo bralca hitreje zdolgočasila – z glavo pa je že na Land’s Endu, kamor se odpravlja pojutrišnjem.«
HAYES-MCCOY: KNJIŽNICA NA ROBU SVETA
Lynx, 2022
Hanna Casey je knjižničarka v zakotnem irskem mestecu Finfarr. Sanjala je, da bo delala v kateri od uglednih londonskih galerij, a so njene želje neizpolnjene. Po ločitvi od nezvestega moža se je s hčerko preselila iz družabnega Londona nazaj k materi v vaško zakotje. Tam je našla službo v lokalni knjižnici mesteca, kjer je hodila še sama v šolo. Dvakrat na teden z bibliokombijem obiskuje samotne vasice in vaščanom prinaša zgodbe, ki že tisočletje prinašajo sanje,
vizije in navdih. Njena prateta Maggie ji je že pred leti zapustila staro, razpadajočo kočo. Hanna se odloči, da je čas za njeno obnovitev in čas, da naredi nekaj za svojo srečo.
Kot strela z jasnega pa jo preseneti novica, da mestni veljaki skrivaj načrtujejo zaprtje male knjižnice. Hanna se zaveda, da bi to korenito poseglo v življenja vseh, zato se z malce spodbude odloči, da bo prav knjižnica na robu sveta tista, ki bo povezala skupnost in ljudem dala nov zagon.
Branje, ki bo všeč vsem ljubiteljem knjig in knjižnic.
Odlomek iz besedila:
»Vsaka stvar v življenju potrebuje svoj čas. Čas za sajenje, čas za rast in čas za žetev. Če boste stvari počeli umirjeno in korak za korakom, bo žetev obilna.«
Ob koncu pa še misel Živke Komac iz njene zadnje pesniške zbirke Zdajšnjina, ki naj da pravi ton vikendu pred nami:
Ko človek človeka ne bo več teptal,
ko bo vrednote v človeku spoznal,
ko bo človeka zares spoštoval,
in ko pri človeku ob rami bo stal,
takrat bo s Človekom svet boljši postal.
Tokratno oddajo Knjižni molj je za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.