KNJIŽNI MOLJ

10.11. 2023

 

Satoshi Yagisawa: Moji dnevi v knjigarni Morisaki

Učila, 2023

Petindvajsetletna Takako se je znašla na življenjski prelomnici – njen fant Hideaki jo obvesti, da se bo poročil. Pa ne z njo, temveč z lepo sodelavko iz pisarne. Takako se poražena umakne in za seboj pusti službo ter svoje življenje. Pomoč ji povsem nepričakovano ponudi stric Satoru, ki ima v tokijskem okrožju Jinbocho knjigarno. V lasti njegove družine je že tri generacije. Ponudi ji brezplačno bivanje nad knjigarno v zameno za pomoč pri delu. Takako, ki nikoli ni bila strastna bralka, se nenadoma znajde v povsem drugem svetu. Stric Satoru v svoji knjigarni namreč ponuja sodobne japonske avtorje, Takako pa v knjigah odkrije uteho in zavetje za ranjeno srce. Zapleteno življenje ima tudi njen stric. Ljubljena žena Momoko ga je pred petimi leti preprosto zapustila. Brez pojasnila. Sedaj se kot strela z jasnega pojavi na njegovem pragu in čas je, da poskusita preboleti neizrečeno. Jima bo uspelo? Branje, ki poboža duše srčnih bralcev in prebuja željo, da se ozremo po svojih najljubših knjigah ali pa se odpravimo v knjižnice in knjigarne ter odkrijemo nove knjižne zaklade.

Odlomek iz besedila:

 »Knjigarna Morisaki se nahaja na vogalu ulice, polne prodajaln rabljenih knjig. Je majhna, stara in posel ravno ne cveti. Strank je bolj malo. Ponuja precej omejeno izbiro knjig in če nisi ravno strasten poznavalec, je malo verjetno, da si že kdaj slišal zanjo. Obstajajo pa tudi ljudje, ki jo obožujejo. Stric Satoru vedno pravi, da mu naklonjenost teh ljudi več kot zadošča, kar mi je všeč. Kakor mi je všeč tudi on, lastnik knjigarne Morisaki.«

 

Petar Stojanović: Tu kdo streže?

Primus, 2023

Založba Primus v zbirki Avtorji ponuja možnost objave vsakemu, ki želi ustvariti kakovosten knjižni izdelek. V njej je do sedaj izšlo že več kot 150 del najrazličnejših žanrov in avtorjev.  Tej pisani druščini se je pridružil tudi Petar Stojanović, ki je po poklicu natakar. V knjižno obliko je prelil zgodbe in zanimivosti, ki jih je doživel ob svojem delu. Njegovo pisanje je barvito, sproščeno, začinjeno s humorjem ter opisi, ob katerih se lahko na glas nasmejimo.  Tako denimo razkrije, kakšni gostje so prebivalci sosednjih držav, kdo daje največjo napitnino ter kako poteka njegov delovni dan v sezoni. Seveda pa velja izpostaviti avtorjevo opozorilo na začetku – tisti, ki bi radi brali o visoki gastronomiji ali življenju priznanega kuharskega mojstra ter pričakujete brezhiben literarni slog – raje odložite knjigo. V roke pa jo le vzemite vsi tisti, ki bi radi izvedeli, kakšno je življenje natakarjev in natakaric, s katerimi se srečujemo v navadnih restavracijah, kavarnah, gostilnah in barih. Brez dlake na jeziku nam zaupa, kaj si natakarji v resnici mislijo o nas in morda se v katerem od 43 poglavij prepoznate tudi sami.

Odlomek iz besedila:

»V razvitih državah se strežno osebje naslavlja z »gospod natakar«. Tam je to eden od poklicev in ga pač mora nekdo opravljati. Enakovreden je vsem drugim poklicem, zdravniku, mehaniku, smetarju, bankirju … Oseba velja za specialista v svoji panogi, zato se mu izkazuje spoštovanje. Natakar je enakovreden gostu. Razen če ste v Franciji. Potem je natakar dve letvici višje od gosta na hierarhični lestvici. Tam natakarji obiskujejo tečaj vzvišenosti in osornosti.«

 

Mihael Glavan: Naš Jurčič

Mestna knjižnica Grosuplje, 2021

V domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje je v letu Josipa Jurčiča, ob 140. obletnici njegove smrti izšla prav posebna monografija. Vsestranski ustvarjalec Mihael Glavan je skupaj z vrhunskim ilustratorjem Damijanom Štepančičem pri delu uporabil različne tehnike – strip, trganko, krpanko, kolaž, slikopis. Knjigo lahko razumemo tudi kot neke vrste risoroman. Na prvi pogled je namenjen mladim bralcem, a zaradi svoje večplastnosti nagovarja najširši krog bralcev. V desetih poglavjih zajame celotno Jurčičevo življenje – od otroških dni, ki jih je preživel na Muljavi, ob poslušanju pripovedi svojega deda do njegove prezgodnje smrti leta 1881. Posebno pozornost pa namenita tudi novinarskemu in političnemu delovanju tega literarnega klasika.

Branje, ki odstira nove svetove in obenem prava paša za oči.

Odlomek iz besedila:

»V Jurčičevem času smo se na vseh področjih oblikovali v urejen in organiziran narod; za to delo pa ni bilo prav veliko mož, ki bi delali na narodnem polju – sami idealisti ali računarji. Z računarji nikoli ni bilo prida, idealisti pa so samožrtvovalno zgoreli na ognju zgodovine. Jurčič sodi med slednje.«

 

Andy Seed: Največji važiči vseh časov

Epistola, 2023

Vsak se rad kdaj pa kdaj malce považi. Ustvarjalnemu tandemu Seed – Caldwell pa je uspelo na zabaven in zanimiv način predstaviti tri skupine ljudi, ki so bili največji važiči v zgodovini. Čudovito ilustrirana knjiga je razdeljena na tri dele, ki predstavljajo pomembneže na oblasti, izumitelje ter ustvarjalce. Med drugim tako spoznamo oblastnike, kot je bil Henrik VIII., Elizabeta I. ali cesarica Vu. V drugem delu odkrijemo pet najpomembnejših izumov, ki so navdušili svet. Tretji del pa predstavlja pomembne ustvarjalce in umetnike, kot je denimo Frida Kahlo, Antoni Gaudi ter Oscar Wilde. Besedilo je primerno za otroke od druge triade dalje. Dopolnjujejo ga zanimivi kvizi ter zanimivosti o zgodovinskih osebnostih. Na koncu knjige najdemo še slovar, kjer so razložene nekatere težje besede.

Vsekakor privlačno branje, ki mladim bralcem odlično približa pomembne osebnosti ter jih nenazadnje navdušuje za branje in nadaljnje odkrivanje zgodovine.

Odlomek iz besedila:

»Nekateri vladarji so trdosrčni, drugi glamurozni, spet tretji pa preprosto inteligentni. Kraljica Kristina Švedska je bila v 17. stoletju na vrhu lestvice pametnjakovičev. Ženske v tistem obdobju niso imele kaj dosti možnosti. Kot kraljica pa je imela Kristina priložnost, da postane veliko več, kot si je želela.«

 

Rudi Kerševan v zbirki duhovitih misli Tako neumno, da je dobro, pravi:

»Če bi ljubezen in srečo prodajali v trgovinah, bi pred njimi bile dolge vrste najbogatejših ljudi.«

Poiščite svojo srečo,  doživite čim več ljubezni v dneh, ki so pred nami, dobro branje pa najdete v Knjižnici Kočevje, kjer bodo veseli vašega obiska. 

 

Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.