KNJIŽNI MOLJ

16. 9. 2022

 

Poletje je hušknilo mimo kot topel morski val in spet je tu september z novimi novičkami in bralnimi predlogi vaše knjižnice. Z navdušenjem na svojih policah pozdravljamo svežo knjižno poslastico pisateljice in vizualne umetnice Lele B. Njatin, kateri je naslov posodila kar znana stavba v središču našega mesta: Samski blok. To poletje je bilo očitno rodovitno za domače ustvarjalce, saj je luč ugledala tudi nova pesniška zbirka naše iskrive pesnice Živke Komac z naslovom Zdajšnjina, predstavitve katere se v Knjižnici Kočevje veselimo v mesecu oktobru. Upamo, da ste tudi vi uresničili svoje poletne načrte, se spočili, nadihali dobrega zraka, se naplavali, nahodili, naužili sončnih žarkov in prebrali svoj izbrani kupček dobrih knjig. Čeprav nas bo večina s septembrom zakorakala v bolj aktivno in obveznosti polno šolsko leto, upamo, da se bo še vedno našla urica tu in tam za branje. Morda vas prepriča ravno opis katere izmed naših tokratnih izbrank:

 

NJATIN B., LELA: SAMSKI BLOK

Cankarjeva založba, 2022

Le kdo izmed prebivalcev Kočevja ne pozna Samskega bloka, za oko današnjega časa precej puste stanovanjsko – poslovne stavbe, umeščene na trg med mestno kavarno in cerkvijo, ki pa ji še danes daje poseben čar kip Deklice s piščalko. V zgornjih treh nadstropjih se vrstijo okna stanovanj, v pritličju pa se nahajata trgovina in pekarna. Marsikdo bi bil presenečen, da je ta stavba dovolj zanimiva, da bi po njej naslovili knjigo. A za avtorico je to najpomembnejša stavba v Kočevju. To je namreč njen prvi dom. In na nek način tudi tisti edini pravi dom, kamor se je vračala, tudi ko so jo odrasla pota popeljala povsod po svetu in jo ustalila v Ljubljani. Po smrti mame Angele Lela v garsonjeri Velike hiše, kot jo je imenovala kot majhna deklica, vzpostavi atelje. Med pandemijo se nastani v njem in piše. Ustvarjalni proces pisanja romana se prepleta s procesom prebolevanja mamine smrti in spominjanja otroštva v Kočevju. Roman je sam po sebi opis nastanka umetniškega dela: preko zgodbe, prepredene s samorefleksijo, spremljamo ustvarjalni proces, ki se ni pričel odvijati z vzpostavitvijo ateljeja in Lelino zavestno odločitvijo za posamezen projekt, ampak že mnogo prej, v njenem zgodnjem otroštvu. Sledimo prehajanju resničnosti v umetnost, od rojstva navdiha do zrele umetnosti. V zadnjem desetletju je Lela kot del svojih umetniških projektov analizirala mesto, natančno opazovala in poslušala skupnost njegovih prebivalcev ter z njo iskala dialog. Svoje umetniške akte s ciljem sestavljanja odraza duhovnega profila mestne skupnosti v romanu med seboj poveže in zaokroži v celoto. V prepletu spominov, fikcije, esejističnih razmislekov in dokumentarnih podatkov se pred našimi očmi odvije roman, ki pripoveduje zgodbo o Leli, njeni mami Angeli, hkrati pa tudi zgodbo o Kočevju in njegovih ljudeh. Obvezno branje za vse Kočevce!
Iz knjige:

„Nimam občutka, da tukaj živim, kot smo živeli nekoč. Samski blok se je zame skrčil na mojo garsonjero in to teraso. Zamlada je bila moja dežela ves Samski blok, tudi moje poti skozi Kočevje so bile le njegovi podaljški v neznano, kakor zavzemanje novega teritorija zanj, krčenje tujine morda. Zdaj skozi mesto stopam bolj gotovo, samostojno, vsepovsod. Tipam za Kočevjem kot tistim drugim. Tujega več ne povezujem z ozemljem. Lahko bi razmišljala in ustvarjala drugje, v drugem mestu, v drugačni stavbi. Kjerkoli, kadarkoli. Ampak tukaj, tukaj čutim neizbežnost ohranjanja ravnovesja med Samskim blokom in Kočevjem.“

 

BARBERY, MURIEL: EN SAM CVET

Mladinska knjiga, 2022

Francoska virtuozinja lepe besede Muriel Barbery, do sedaj pri nas poznana po Eleganci ježa in Življenju vilinov, nas v novem romanu popelje na Japonsko, natančneje v Kjoto, ki ga pozna iz prve roke, saj je v njem tudi sama preživela nekaj let. V romanu v to veliko japonsko mesto na branje oporoke svojega očeta, ki ga ni nikdar poznala, iz Francije pripotuje mlada botaničarka Rose. Kot nam da slutiti že naslov sam, se v romanu kot motiv pogosto pojavlja cvet, na katerega je Rose kot poznavalka še toliko bolj pozorna. V vsako poglavje romana nas popelje stara azijska legenda, ki jo pisateljica umetelno poveže z aktualnim dogajanjem in občutji. V Kjotu se Rose nastani v očetovem stanovanju, kjer jo sprejme njegova osebna pomočnica Sayoko. V javorjevi sobi spozna očetovega poslovnega partnerja in prijatelja, Belgijca Paula, ki jo po očetovih navodilih pred branjem oporoke vsak dan vodi od enega budističnega svetišča do drugega. Rose na vsakem koraku obdaja lepota, ki jo zna avtorica tako spretno opisati: naj bo to cvet potonike, japonski vrt, tempelj ali skodelica matcha čaja v čajnici. V tem času se med njo in Paulom spleta posebna vez in v zdolgočaseni in jezni Rose, ki dotlej ni zares znala uživati življenja, se vsak dan nekaj premakne in spremeni, del nje umira in se hkrati rojeva nov. Ganljiv, vrhunsko spisan roman, ki spretno prepleta vedno iste motive na več ravneh, dokazuje koliko lahko človek da drugemu tudi po svoji smrti.Iz knjige:

»Ob ogledalu v prostorni in prazni kapeli kopalnice se je bela potonika s cvetnimi lističi, nanagloma namočenimi v karminast tuš, na zraku sušila kot sveže naslikana slika. Jutranja svetloba, ki je lila skozi odprtine bambusovih rešetk, je stene obsipavala s kresničkami, in, preplavljena z mavričastimi zajčki vitraža, je za trenutek pomislila, da je v katedrali.«

 

LILIA: MODRA RACA

KUD Sodobnost International, 2022

Modra raca je slikanica, ki se ti zasidra globoko v srce. Poetična zgodba, ki jo krasijo preproste mehke črno-belo-modre ilustracije, pripoveduje zgodbo o zapuščenem krokodilčku in modri raci, ki ga najde in vzame za svojega. Med njima se splete pristna vez. Skozi knjigo spremljamo rojstvo ljubezni, krokodilčkovo odraščanje in postopno staranje mame race, ki začne vedno bolj pozabljati … Krokodilček, ki je zdaj že ogromen krokodil, jo ne glede na težave, vztrajno in ljubeče neguje. Sedaj on skrbi zanjo, kot je ona zanj, ko je bil otrok. Ganljiva pripoved o neustavljivi moči ljubezni, ki na zanimiv in razumljiv način mladim bralcem predstavi dve življenjski temi: posvojitev in staranje.

Iz knjige:

»Vonj vetra. Vonj listja. Modra raca se je spominjala vseh vonjev gozda. Se spomniš tega kraja, mama? Modrega ribnika, kjer sva se prvič srečala …«

 

ŠTEFAN, ANJA: ŠTIRI ČRNE MRAVLJICE: Od jutra do jutra

Mladinska knjiga, 2022

Ilustracije: Tomaž Lavrič

Že leta 2007 je pri Mladinski knjigi v zbirki Čebelica izšla slikanica Štiri črne mravljice vsestranske ustvarjalke Anje Štefan z ilustracijami Zvonka Čoha, ki je postala priljubljena pri odraslih in otrocih ter pogosto branje za Bralno značko. V letu 2014 so pravljice iz zbirke v režiji Martine Maurič Lazar zaživele tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Avtorica je pravljično zbirko sedmih kratkih zgodbic o mravljicah razširila z novimi in tokrat prvič združila moči z ilustratorjem Tomažem Lavričem. Nastala je čudovita knjiga, ki je vsaj toliko, kot za otroke, če ne bolj, primerna tudi za odrasle in je lahko tudi zelo lepo darilo. Izbrušena in humorna, polna bistroumnih razmislekov in večplastnih sporočil, poetičnih razmislekov o (so)bivanju v tem svetu. Kratke dogodivščine in pogruntavščine malih mravljic so v svoji preprostosti in jasnosti tudi izjemno večplastne in nam dajo snov za razmišljanje. Čeprav so humorno zasnovane in mestoma rimane, rahlo zadišijo po basni. Vsaka se namreč zaključi z določenim sklepom, ki bi ga lahko razumeli kot moralni nauk, vendar popolnoma nevsiljiv, v kontekstu ljubek in smešen. Za vse ljubitelje življenja, lepe črte in besede …

Iz knjige:

»’Ljubim morje,’ je rekla prva.

‘Tudi jaz, že od nekdaj.’

 ‘Kako, kaj nismo na morju prvič?!’

 ‘Vse, kar ti je blizu, ljubiš že od nekdaj.’

 ‘Najbrž res. Morje je naš dom.’

 In so sklenile, da so v resnici morske mravlje. Morske mravlje niso navzven nič posebnega. Čisto take so kot druge. A navznoter… navznoter imajo srce, brezmejno kot morje.««

 

Besedilo oddaje Knjižni molj je pripravila Pia Marincelj Bregar, bibliotekarka iz Knjižnice Kočevje.