KNJIŽNI MOLJ

3.2. 2023

Leto 2023 smo v Knjižnici Kočevje pričeli nadvse razgibano: z zaključnim predavanjem o preprostih spoznanjih Ajurvede Janeza Šubica, umetniško razstavo »Dve mali mrgi na prostosti« naših mladih sokrajank Danaje in Rebeke Kurnik v mali galeriji mladinskega oddelka ter razstavo »Leta, ki ti dajo zaleta«, kot rezultat natečaja, razpisanega ob 150-letnici gimnazije in 140-letnici srednje šole v Kočevju v galeriji oddelka za odrasle. Pretekli mesec smo zaključili s predstavitvijo pripovedke za vse generacije Smer srca in pogovorom z njeno avtorico Lelo B. Njatin. Poleg tega smo poskrbeli za bibliopedagoške pravljične urice s predšolskimi otroci in izvedbo projekta Rastem s knjigo za osnovne in srednje šole. Obiskali smo skupino stanovalk v domu starejših občanov in se z njimi podružili ob prijetnih kratkih zgodbah Kavnega kroga Barbare Hanuš. Naš medvedek Beri se je tokrat postavil v kožo učitelja in se pridružil razredu učencev OŠ ob Rinži ter z njimi ustvarjal ob Tednu pisanja z roko. Otroke vabimo, da se mu na mladinskem oddelku pridružijo tudi s svojimi izdelki.

Pa še k priporočenemu branju in novostim…

 

KOVAČ, BRANKO: KDO JE V KARANTENI?: (črtice z D vitaminom)

Katastri, 2022

Konec prejšnjega leta smo z veseljem pozdravili izdajo unikatne zbirke črtic iz poklicnega življenja geodeta, ki jo je napisal in izdal domačin, mag. Branko Kovač. Sodni izvedenec geodetske stroke, podpredsednik in član imenovan za sklop strokovnega področja okolje in prostor pri Strokovnem svetu za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje v Republiki Sloveniji je tudi direktor in lastnik geodetskega podjetja, v preteklosti pa je bil član upravnega odbora pri Ms Geo IZS in predsednik Društva sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke Slovenije.

Zbirka je, na kar nakazuje že njena naslovnica, zasnovana kot vinilna plošča: na strani A lahko najdemo bolj življenjske zgodbe, na strani B pa bolj strokovne. V zbirki avtor pronicljivo in duhovito opisuje prigode iz svoje dolgoletne in bogate geodetske prakse. Preko kratkih zgodb, od humornih do šokantnih in  tragičnih, spoznavamo, da je poklic geodeta izjemno zahteven, pa tudi razgiban in barvit. Knjiga pa ni nenavadna zgolj po svoji zunanji formi in žanru, avtor je k vsaki črtici pristavil še »dodatek za vseh pet čutov«: na dnu vsake strani izvemo, ‘kaj je ali bi’ tisti dan poslušal, gledal, pojedel, popil in tipal. Ob zanimivih predlogih za glasbo, videoposnetke, recepte (pri mnogih so dodane tudi povezave, do katerih lahko dostopamo preko spleta) spoznamo Braneta Kovača ne le kot geodeta, ampak tudi kot glasbenega in umetnostnega sladokusca, gurmana in zanimivega človeka, s katerim bi se lahko pogovarjali ne le o geodetskem poklicu, ampak o marsičem. Veseli nas, da si predstavitev njegove knjige konec meseca obetamo tudi v naši knjižnici.

Iz knjige:

»Meril sem od zore do mraka. Množico stanovanj.

Ne zapomnim si ravno vsega, kar vidim pri meritvah. Preveč sem zaseden z mislimi, kako najbolj strokovno opraviti zadeve. Tokrat pa nisem uspel spregledati, ni bilo mogoče. V dveh stanovanjih je bilo stanje takšno, da težko verjameš svojim očem.”

 

SAINT, JENNIFER: ARIADNA

Prevod: Marko Bogataj

Učila, 2022

Roman Ariadna predstavlja sodobno različico grškega mita o jonskem junaku Tezeju, ki pa v jedro zgodbe, ki smo jo do sedaj poznali zgolj z moškega zornega kota, tokrat postavi zapostavljene ženske iz starogrške mitologije. V grški družbi, ki jo spoznamo v romanu, so bile ženske popolnoma podrejene moškim, bogovi pa so jih pogosto kaznovali za grehe njihovih mož, bratov in sinov. Kljub temu pa so imele pogosto pomemben vpliv na potek dogodkov in so po svojih močeh prispevale k boljšemu svetu. Glavna junakinja, kretska princesa Ariadna, odrašča skupaj s sestro Fajdro, s katero sta si zelo blizu. Palači v Knososu s trdo roko vlada njun oče, kralj Minos, mama Pazifaa pa že od rojstva Ariadninega polbrata Minotavra ni več podobna sama sebi. Sestri vseeno odraščata brezskrbno, Ariadna pozdravlja zarjo s plesom in posluša dojiljine zgodbe o bogovih in junakih. Toda pod zlato palačo odmevajo nenehno prisotni koraki njenega brata Minotavra, pošasti, ki vsako leto zahteva krvno žrtvovanje sedmih mladenk in mladeničev. Ko na Kreto kot tribut pripluje atenski princ Tezej, Ariadna v njegovih očeh ne uzre grožnje, temveč priložnost za beg. Pomaga mu ubiti Minotavra, s tem pa se upre bogovom, izda družino in državo ter zaradi ljubezni tvega vse. Hipnotično napisan roman, ki bo bralca posrkal v zgodbo in postavil v samo srce grške mitologije.

Jennifer Saint se je vse življenje navduševala nad starogrško mitologijo, kar jo je privedlo do študija na oddelku za klasično filologijo na Kraljevem kolidžu v Londonu. Naslednjih trinajst let je delala kot učiteljica angleščine in z dijaki delila ljubezen do književnosti in ustvarjalnega pisanja. Ariadna, ki je avtoričin prvenec, je prva v seriji priredb antičnih grških mitov z ženske perspektive. Britanski knjigotržci so roman uvrstili v ožji izbor za nagrado Waterstones Book of the Year 2021, priljubljen pa je tudi med bralci, saj je bil v ožjem izboru za najboljši fantazijski roman leta 2021 na portalu Goodreads.

Iz knjige:

»Ko sem bila še otrok, so se mi ovinki in zavoji knosoške palače zdeli neskončno zanimivi. Vrtela sem se skozi brezštevilne sobe, z dlanjo sem polzela po gladkih rdečih zidovih in drsela po vijočih se hodnikih. S prsti sem mela po obrisu labrisa – dvoglave sekire, vklesane v kamen za kamnom. Pozneje sem se poučila, da labris Minosu predstavlja Zevsovo moč, s katero je priklical grom – mogočni prikaz gospostva. Meni, ki sem tekala po blodnjaku lastnega doma, pa se je zdel kakor metulj.”

 

PAVČEK, TONE: IZBRANKE

Ilustracije: Svjetlan Junaković

Cankarjeva založba, 2022

Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik, je eden najvidnejših pesnikov generacije slovenske književnosti po koncu druge svetovne vojne, literarni klasik z raznolikim opusom, značilnim spevnim verzom, rimo in dovršeno obliko. Estetsko dovršena in razkošna knjiga Izbranke prinaša vse najlepše in najbolj znane pesmi Toneta Pavčka za odrasle, dopolnjene z vrhunskimi slikami mednarodno priznanega likovnega umetnika Svjetlana Junakovića. Zajema tako vedre pesmi o dekletih, ljubezni do žene in domače zemlje, hvalnice življenju in vinu, kot elegije o smislu, smrti in večnosti in satirične pesmi. O priljubljenosti poezije Toneta Pavčka priča več deset tisoč prodanih izvodov njegovih pesniških knjig, s čimer se prodaja njegovih pesniških zbirk kosa z največjimi tujimi uspešnicami. Dr. Aljoša Harlamov, urednik zbirke in glavni urednik Cankarjeve založbe, je o zbirki zapisal: »O pesniku Tonetu Pavčku smo vajeni razmišljati kot o dolenjskem ali kar domovinskem pesniku, včasih tudi kot o ljudskem pesniku, pesniku Angelov … Toda ob tem preglednem izboru iz njegove poezije za odrasle, ki zajema vse njegove najpomembnejše vsebinske in motivne sklope, posebno dimenzijo pa jim dodajajo še sijajne ilustracije mojstra Svjetlana Junakovića, lahko znova ugotovimo, da je njegova poezija tako raznovrstna, da je ni mogoče stlačiti v en kalup. Tone Pavček je zlasti Pesnik. Pesnik, ki je slišal klic Besede in se ji odzval ter ustvaril opus, ki zajema človeka v vsej njegovi čustveni in duhovni kompleksnosti.«

Kitici iz pesmi Kite:

»Gospa, res sem še mlad,

A to mi verjemite:

vse bolj lepí ste kot takrat,

ko ste nosili kite.

 

Bili ste deklica takrat,

ko ste nosili kite.

Zdaj plod je že dozorel v sad

in v sebi žene ne tajite.

/…/«

 

PARR, MARIA: VAFLJEVI SRČKI

Ilustracije: Jure Engelsberger

Prevod: Darko Čuden

Mladinska knjiga, 2016

Vafljevi srčki so prvenec priljubljene in večkrat nagrajene norveške avtorice Marie Parr, ki ji pravijo tudi Astrid Lindgren mlajše generacije, pri slovenskih bralcih pa je poznana tudi po mladinski knjigi Tonja iz Hudega brega. Vafljevi srčki zajemajo prisrčne zgodbe Lene in Trilčka, dveh sosedov in najboljših prijateljev (pa čeprav si tega vse do konca ne priznata). Lena je navihana deklica, namazana z vsemi žavbami, ki stanuje skupaj z mamico. Vsak nov dan je zanjo ena sama pustolovščina. Njen sosed Trile je veliko bolj umirjen, a ker jo občuduje in se ji pri dogodivščinah rad pridruži, ga to kar naprej spravlja v težave. Pred njima je dolgo poletje, ki obeta obilo zabave, a prinaša tudi težke trenutke, ki pa jih glavna junakinja premaga z veliko modrostjo. Za Vafljeve srčke je avtorica prejela več nagrad, med drugimi nizozemsko Zilveren Griffel in francosko Prix Sorcie`res. Knjiga je prevedena v skoraj dvajset jezikov, na Norveškem so po njej posneli tudi televizijsko serijo, ki ste jo lahko pred kratkim spremljali tudi na prvem programu TV Slovenija. Če vam bo zgodba iz Vafljevih srčkov všeč, pa se lahko veselite tudi njenega nadaljevanja v knjigi Golmanka in morje. Slovensko izdajo v imenitnem prevodu Darka Čudna dopolnjujejo ilustracije Jureta Engelsbergerja. 

Iz knjige:

»Lena je bila očarana. Na mizi se je že dvigoval stolpič vafljev. Tu pa tam je babipenka pomahala s krpo, tako da je vonj razkošno odnašalo do najinih nosnic. Zgomazelo me je po vsem telesu. Molčala sva kot v cerkvi in gledala, kako se kup vafljev bohoti in bohoti.«

 

Pričarajte si lep snežen vikend in vesele zimske počitnice, ob tem pa ne pozabite na dobro knjigo. Predloge zanje lahko najdete tudi na naši spletni strani knjiznica-kocevje.si.

Besedilo oddaje Knjižni molj je pripravila

Pia Marincelj Bregar, bibliotekarka iz Knjižnice Kočevje.

 

KNJIŽNI MOLJ

17. 2. 2023

NORBURY, JAMES: VELIKI PANDA IN MAJCENI ZMAJ

Učila, 2022

Povod za nastanek te sporočilno izjemne zgodbe je spoznanje, kako veliko ljudi se znajde v stiski, so osamljeni, zaskrbljeni ali se borijo z depresijo. Avtor in umetnik James Norbury je rešitev zase našel v duhovnosti, meditaciji in pomoči drugim. Ustvaril je lika velikega pande in majcenega zmaja, ki skupaj potujeta skozi letne čase. Ob tem nam v slogu budistične filozofije postrežeta z globokimi mislimi, ki govorijo o premagovanju ovir, učita nas živeti v trenutku in vabita, da uživamo v sreči. Preko njunih doživetij avtor z nami deli spoznanja, ki so mu pomagala prebroditi najtežja obdobja v življenju. Odziv množice ljudi iz različnih kultur, religij in dežel mu je potrdil, da je na pravi poti in zagotovo bosta veliki panda ter majceni zmaj s svojo modrostjo nagovorila tudi vas.

Odlomek iz besedila:

»Težko je biti prijazen do vseh,« je rekel majceni zmaj. »Res je,« je menil veliki panda, »najtežje pa je biti prijazen do sebe, vendar se moramo truditi.«

 

MURPHY, KATE: NE POSLUŠAŠ ME! 

Mladinska knjiga, 2022

Že stari grški filozof Epiktet je dejal: »Narava nam je dala en sam jezik, zato pa dvoje ušes, tako da lahko poslušamo dvakrat več kot govorimo.« Poslušanje je torej ključno za naše branje. Priznana ameriška novinarka Kate Murphy je po številnih intervjujih prišla do spoznanja, da se lahko umetnosti poslušanja tudi priučimo. Spisala je odličen priročnik, v katerem sistematično predstavi različne vidike poslušanja, bralci pa dobimo dragocen uvid v dinamiko sporazumevanja. V berljivem slogu nas popelje po širnih prostranstvih komuniciranja in skozi številne primere pojasnjuje, kako se lahko naučimo bolje prisluhniti sogovorniku in katerim napakam se je bolje izogniti.

V svetu, ki nas obdaja, vlada kriza poslušanja. Empatija pa je tista, ki odlikuje dobrega poslušalca. Z ozaveščenostjo in potrpežljivostjo lahko svoje sposobnosti poslušanja zelo razvijemo, seveda pa tudi tu velja načelo – vaja dela mojstra …

Odlomek iz besedila:

Ker ljudje premalo poslušamo drug drugega, so se vnemale vojne, izgubljala bogastva in razdirala prijateljstva. Slovita je izjava nekdanjega ameriškega predsednika Calvina Coolidgea: »Nihče še ni izgubil službe, ker je premalo poslušal.«

 

GOMBOC, MATEJA: SPOSOJENA BABICA ŠTEFI 

Miš, 2022

Že na začetku zgodbe pristanemo v družinski drami pri Hrastarjevih. Petčlanski družini, ki jo sestavljajo oče Mare, mama Ana, najstnika Ula in Jan ter mali Lukec, ki še obiskuje vrtec. Četrtek je. Tako oče kot mama morata na nujno, neodložljivo službeno pot. V ponedeljek! In nikakor ne moreta najti primerne varuške. Drama je iz dneva v dan večja, odhod pa se nezadržno približuje. Tudi Ula in Jan skrivaj zavzeto tuhtata, kako rešiti nastalo situacijo. Vse dokler Ulina prijateljica Lara ne predlaga, naj na pomoč pokličejo Štefi. Staro tabornico, ki je mega faca, vse zna, vse naredi pa še energije ima več kot dovolj. Starša tik pred zdajci nimata več veliko izbire. Družina se složno odloči, da bo otroke za en teden v varstvo vzela sposojena babica Štefi. In tu se prave dogodivščine šele začnejo. Skupaj z Ulo, Janom in Lukcem se podamo na zabavno, prisrčno in ravno prav prismuknjeno branje. Mladim bralcem bodo zagotovo všeč zabavne peripetije, ki jih doživljajo otroci skupaj s sposojeno babico ter odkrivajo, kakšne trike skriva v rokavu upokojena tabornica. Domiselno so prikazane z izvirnimi ilustracijami Jake Vukotiča.

Zgodba ima ganljiv pa tudi pomenljiv konec in le upamo lahko, da bomo babico Štefi lahko srečali še v kakšnem mladinskem delu izvrstne pisateljice, jezikoslovke ter predvsem srčne učiteljice – Mateje Gomboc.

Odlomek iz besedila:

»Oba sta pri računalniku in iščeta varuško. Po različnih portalih. Na varstvih, bolhi, fejsbuku in še kje. Do zdaj brez uspeha. Mamico že grabi panika. Oči je skuliran in jo miri. Mami ima ideje, toda vsaka propade. Oči ji pravi, da se bo zagotovo vse uredilo. Mami pravi, da ne ve, kako, in da naj se oči že spusti na Zemljo. Kaj pa, če naš očka v resnici ni Zemljan? Le kako je v taki situaciji lahko tako skuliran? Mislim, da je res vesoljec.«

IMHOF, AGNES: GENIALNA UPORNICA

Učila, 2023

Nemška pisateljica Agnes Imhof je temeljito raziskala vire in spisala odličen biografski roman, ki prikazuje življenje Ade Lovelace. Rodila se je kot Augusta Ada Byron, njeno življenje pa je bilo zaznamovano že od rojstva, saj je bila edina zakonska hči razvpitega pesnika – lorda Byrona.

Žena Annabella, nadarjena matematičarka, ga je zapustila dobro leto po poroki in bila je odločena, da hčerka ne bo šla po njegovih stopinjah. V njej je želela zatreti čustva in strast ter okrepiti razum s poglabljanjem v matematiko. Kanček upanja, da se osvobodi materinega nadzora, Ada vidi v poroki z lordom Williamom Kingom, kasnejšim grofom Lovelaceom. Bil je prvi od številnih snubcev, ki se ni že takoj ustrašil Adine bistrosti, vedoželjnosti in ga vsaj sprva ni motil pridih byronske škandaloznosti.

A vloga neopazne, tihe, pokorne žene in skrbne matere Adi ni dovolj. Njen um si želi izzivov, čas prve polovice devetnajstega stoletja pa ni bil naklonjen ženskam v znanosti. Pozornost lady Lovelace pritegne neverjetna iznajdba Charlesa Babbagea – stroj za računanje, ki je obetal nepredstavljivo veliko. Ada v izumiteljevem delu najde vir navdiha in se sčasoma s svojim prispevkom zapiše v zgodovino kot prva računalniška programerka. Njena prizadevanja in vizija so bila daleč, daleč pred njenim časom. V letu 1852, ko je Ada pri 36 umrla zaradi raka, si namreč nihče niti v sanjah ni mogel predstavljati, kako pomembni bodo v prihodnosti postali analitični stroji ali računalniki, kot jim rečemo danes.

Branje, ki širi obzorja in nas vabi k razmisleku, kako ravnamo z genialnimi umi današnjega časa. Jih sploh zmoremo razumeti?

Odlomek iz besedila:

»Ada se je trudila. Njen naslednji poskus je potekal že občutno bolje. Na žalost le do trenutka, ko je mladi mož izjavil: »Za božjo voljo, saj imate več pameti kot jaz!« Ada se je namrščila. Je bilo to nekaj dobrega ali slabega? Spomnila se je Maryjinega nasveta: z moškim se je treba vedno strinjati. Namenila mu je žareč nasmeh: »Kako prav imate!«

 

GAYLE, MIKE: MISLIM, DA TE POZNAM 

Meander, 2022

Angleški pisatelj Mike Gayle se ponaša s prestižno nagrado Romantic novel awards. V žanru ljubezenskih romanov, ki mu kraljujejo predvsem ženske pisateljice, je ustvaril srčen roman o prijateljstvu, družinskih vezeh, odpuščanju, novih začetkih ter nenazadnje o moči iskrene ljubezni.

Zgodbo izmenjaje pripovedujeta James DeWitt ter Danny Allen. Oba sta obiskovala prestižni Kraljevi licej in bila najboljša med vrstniki. Življenje se je z obema kruto poigralo. James se čez noč spremeni iz uspešnega mladega poslovneža in obetavnega politika v nekoga, ki zaradi možganskih poškodb ne zmore skrbeti sam zase.  Po spletu naključij si za svojega oskrbovalca izbere prav nekdanjega sošolca Dannyja, ki se prav tako neuspešno spopada s travmami iz preteklosti. Skupaj se ta nenavadna dvojica sooči s svojimi največjimi strahovi, bralci pa z njima spoznavamo, s kakšnimi izzivi se spopadajo osebe s pridobljeno poškodbo možganov.

Ganljiva, topla zgodba o prijateljstvu, novih začetkih in priložnostih ter ljubezni, ki vsemu daje smisel.

Odlomek iz besedila:

Še zdaj ne vem, kako me je ukanil. Jamesa naj bi še vedno pestile posledice udarca v glavo. Zaradi poškodovanih možganov mu nihče ni verjel, da lahko sam poskrbi zase, in so mu zato najeli oskrbovalca, ki ves dan bdi nad njimi, da ne bi slučajno zažgal stanovanja. A nekako je napel vse svoje sile in mene, človeka s popolnoma delujočimi možgani, prepričal, naj konec tedna, edinikrat ko si lahko privoščim malo oddiha, končno opravim s stvarjo, ki se ji spretno izogibam že vse življenje.

Začetek vikenda pa naj vam popestri še sonet Toneta Pavčka z naslovom Večerna glasba. Našli ga boste v antologiji slovenskih sonetov Štirinajstica. Izbral in spremno besedo zanje je napisal Peter Svetina, izšla pa je pri založbi Mladinska knjiga.

»Vstopil sem v prostor večerne glasbe.

Mrak pada k nogam kakor zvesta žival

in gode. Nevidni muzik igra na čelo.

Na roke padajo sence, glasne od lastne

 

ubranosti; le obraz je že v soncu, svetal

kakor akord na visoki noti psalmista.

Glasba se dviga k luči kot čelo

godca, visoko in čisto.

 

Sonce zahaja. Molitev prihaja kakor zahvala

sama od sebe: Iz zemlje, iz zraka, iz vode,

iz ust človeka in rož, iz nozdrvi živali.

 

Stojim v tem blestečem navalu svetlobe

kot deček v žitu – v zlati katedrali

in jecljam proti nebu potihoma: Hvala.«

 

Zahvala pa velja tudi zvestim bralcem in obiskovalcem Knjižnice Kočevje. Naj vam dobro branje popestri preostanek februarskih dni.

Tokratno oddajo Knjižni molj je pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.