JAMES NORBURY: MAČEK, KI JE UČIL ZEN 

Učila, 2024

Britanski pisatelj in ilustrator James Norbury je postal mednarodno prepoznaven s knjigo Veliki panda in majceni zmaj in tudi v najnovejši knjigi imajo glavno besedo živali ter zenovske modrosti.

Zgodba se začne daleč od tod, v mestu, ki leži na bregovih velike reke in daje bivališče več tisoč ljudem. V njem živi tudi maček. Že mnogo let išče modrost, a je še kar ni našel. Prijateljica podgana ga napoti v osrčje javorjevih gozdov, kjer bo pod starim borom zagotovo dosegel popoln mir in razumevanje. Maček na poti sreča še druge živali. Vsaka ima svojo zgodbo in sporočilo.

Norbury je v pripoved, ki prikazuje posameznikovo potovanje in težave na duhovni poti, spretno vpletel nekaj tradicionalnih zenovskih zgodb. Dodal pa je tudi nekaj svojih, jih naredil bolj dostopne ter sodobnim bralcem razumljivejše. Zen je namreč eden od tistih pojmov, ki jih je težko razložiti. Najlažje ga je razumeti, če ga izkusimo. Avtor ga razume kot odločitev za bivanjski slog, ki v življenje prinaša več miru in modrosti.

Besedilu piko na i dajejo avtorske ilustracije. Večina je tradicionalnih, nekatere pa so narisane v posebni starodavni tehniki sumi-e. Gre za slikanje s črnim tušem na rižev papir, kar ustvarja nežne, spontane podobe.

Čudovita pripoved bralca vabi na pot odkrivanja, raziskovanja, čutenja. Zenovska filozofija daje posamezniku veliko moč. Pisatelj pa nas vabi, da začnemo že sedaj. Z mislijo, »da dobre stvari pogosto pridejo iz tistega, kar se zdi slabo.«

Odlomek iz besedila:

»Nekaj časa sta sedela v zavetju velikega drevesa. Potem se je mucek ozrl k mačku in vprašal: »No, si našel, kar si iskal?«

»Mislim da,« je odvrnil maček.

»Spoznal sem, da je tisto, kar si želimo, redko tisto, kar potrebujemo. In tisto, kar potrebujemo, ni skoraj nikoli tisto, kar si želimo.«

  • Špela Činkelj 

 

SHARI LOW: EN DAN S TABO 

Učila, 2024

Shari Low je priljubljena angleška pisateljica, ki bralca odpelje na napeto bralno doživetje v Glasgow. Osrednja lika sta zakonska para – Tress in Max Walker ter Noah in Anya Clark. Max in Noah sta prijatelja že od otroštva in oba imata srečo, saj sta poročena z ženama, ki ju obožujeta. Tress in Max nestrpno pričakujeta prvega otroka, Noah in Anya pa sta pravkar praznovala enajsto obletnico poroke. Zdi se, da je življenje idilično in so pred njimi najlepši trenutki. Pa so res?

Pisateljica je dogajanje v romanu postavila v časovni okvir enega samega dne. In v tem času glavni junak in bralci izvedo veliko o tem, kaj vse skriva preteklost. Le hip je potreben, da se skrbno varovane skrivnosti razkrijejo in za seboj pustijo povsem nepričakovane posledice.

Odlična, napeta, čustvena drama bralca drži v napetosti od prve do zadnje strani. Kot piše na ovoju, je to res zgodba, ki je polna smeha, solz in resničnega življenja.

Odlomek iz besedila:

»Če bi morala za Maxa izbrati popolnega prijatelja, bi bil to Noah. Razumela je, zakaj sta prijatelja že od otroštva. Bila sta ena od tistih dvojic, ki se popolno dopolnjujejo. Max je bik spontan, nepredvidljiv in adrenalinski odvisnik, Noah pa človek, ki je vse dobro premislil in naredil načrt. Max je bil glasen in ekstravertiran, Noah pa domiseln in zabaven, toda vsekakor je bil bolj zadržan. Max je bil človek prebliskov, Noah pa ničesar ni naredil brez premisleka.«

  • Špela Činkelj 

 

JONAS JONASSON: TIK PRED KONCEM SVETA 

Mladinska knjiga, 2024

Svetovne uspešnice švedskega pisatelja Jonasa Jonassona skrivajo obilico bizarnih zapletov in razpletov, raznovrstne komike, ščepec črnega humorja in med vrsticami tudi odličen prikaz zmedenosti, ki prežema sodobnega človeka.

V najnovejši knjigi je pisatelju spet uspelo združiti tri prikupne antijunake. Smola, ki jih spremlja na vsakem koraku, v bralcu vzbuja sočustvovanje, njihove prigode pa poskrbijo za glasen smeh. Že izbira likov je svojevrstna napoved vsebine. Predstavimo glavne tri: Petra, srednješolska učiteljica, predvsem pa samouka fizičarka, ki je do dneva natančno izračunala, kdaj bo atmosfera kolapsirala. Ljubkovalno jo kličejo tudi prerokinja konca sveta. Johan – osamljeni in venomer zatirani mlajši brat, ki ga je starejši Fredrik vedno izkoriščal, nadarjen pa je predvsem za kuhanje. In tu je še Agnes – petinsedemdesetletnica, ki je v tretjem življenjskem obdobju šele začela živeti in je postala prava spletna vplivnica. Preplet neverjetnih komičnih naključij jih združi in za začetek se z avtodomom odpravijo proti Rimu. Žene jih želja, da se Johan sooči s starejšim, uspešnim bratom Fredrikom, a na voljo imajo le še nekaj dni do konca sveta. Jim bo uspelo popraviti vse krivice in preživeti napeto pustolovščino?

Sproščeno, zabavno branje, ki bralca vodi po neustaljenih bralnih poteh in ob katerem se boste zagotovo nasmejali.

Odlomek iz besedila:

»Ta zgodba se začne v času, ko je Barack Obama predsedoval ZDA, Ban Ki Moon vodil OZN, Angela Merkel pa je bila že šest let nemška kanclerka in bo na tem položaju še deset let.

Rusija je imela predsednika, čigar imena se skoraj nihče več ne spomni, saj je bilo splošno znano, da vse niti vleče Putin, takratni predsednik vlade. Severno Afriko je zajela arabska pomlad, ker se je na tisoče ljudi naveličalo korupcije in navidezne demokracije – verjeli so, da je sprememba mogoča. /…/

Predsednik švedske vlade je bil Reinfeldt, vodja konservativne stranke. Tako temeljito si je prisvojil najljubše teme levice, da mu je to dvakrat zaporedoma prineslo zmago na volitvah.

V tej isti državi je rahlo omejen mlajši brat Johan ostal sam, potem ko je njegov starejši brat Fredrik odšel v Rim, da bi si ustvaril diplomatsko kariero. Njuna mama je bila že dolgo mrtva, oče pa se je s prijateljem z roko v roki sprehajal po plažah Montevidea.

Zgodbo začenjamo z rahlo omejenim bratom. Čeprav bo kmalu vpleten ves svet.«

  • Špela Činkelj 

 

ANDREA BOCELLI: NA POTI 

Družina, 2024

Po koncu pandemije se je spomladi leta 2021 slavni italijanski tenorist odpravil na prav posebno romanje. Skupaj z ženo Veronico in prijatelji je prejezdil delček romarske poti Via Francigena. Na pot jih je pospremil papežev blagoslov na trgu sv. Petra. Sledilo je tritedensko romanje, ki se je izkazalo za intenzivno, čustveno zahtevno preizkušnjo, obenem pa je prineslo obilico novih spoznanj in doživetij. Slavnemu pevcu se je na poti pridružilo več kot 150 ljudi, med njimi glasbeniki, prijatelji, sodelavci, tehniki in snemalci, saj so o romanju posneli tudi dokumentarec.

Opisi potovanja se prepletajo z globokimi meditacijami o najpomembnejših odnosih, ki nas zaznamujejo – otroštvu, družini, prijateljstvu, ljubezni, veri. Vse povezuje strast do glasbe, ki je osrednji element Boccelijevega življenja. V pripoved so spretno vtkani delčki zgodovine, pa tudi pripetljaji in življenjske anekdote, ki jih je Andrea Bocelli doživel kot medijsko znana oseba. Knjiga tako ni le romarski dnevnik, ampak je čudovita pisna zapuščina slavnega tenorista, ki je s svojo glasbo pustil trajen pečat.

Odlomek iz besedila:

»Dnevi minevajo in življenje ob vsakem sončnem vzhodu dodaja našemu zemeljskemu romanju še en odsek. Pogosto sem v sedlu – ne na konju, temveč na letalu, na poti k ljudem, ki imajo to dobroto, da cenijo glasbo – kjerkoli na svetu. Najboljši način da se jim zahvalim, je osebno, z nastopanjem v živo. In tako nameravam nadaljevati, dokler bo dobri Bog dal. Glasba tudi po tridesetih letih poklicne poti ostaja moje zdravilo in moj način, kako življenju dati lahkotnost, upanje in pozitivnost.«

  • Špela Činkelj 

 

KATARINA GRABNAR APOSTOLIDES IN ANA SCHNABL: ZADNJA VIJOLIČASTA BLEDIVKA 

Beletrina, 2023

 Pri založbi Beletrina so z Zadnjo vijoličasto bledivko poskrbeli za še eno knjižno poslastico. Govori o gobah, a ni gobarski priročnik in pripoveduje o življenjskih preizkušnjah, a ni zgolj biografija. Pisateljica Ana Schnabl namreč izvirno predstavi življenjsko zgodbo Katarine Grabnar Apostolides, ki je že od malega strastna gobarka. Aktivna je v treh gobarskih društvih, pripravlja razstave, ekskurzije, predavanja. Pridobila je tudi naziv determinatorka samostojna raziskovalka. Gobe so njena strast, navdih in zdravilo.

Zanimivosti iz kraljestva gliv se prepletajo s Katarinino nenavadno, mestoma težko in zapleteno življenjsko zgodbo. Bralca kar posrka v napeto pripoved o njenih bitkah v najstništvu ter kako se je nazadnje le uspela rešiti iz brezna groze, odvisnosti in obupa. Je pretresljivo, čustveno napeto branje, ki je napisano predvsem z mislijo na vse, ki jim opisane izkušnje morda lahko pomagajo preseči podobne stiske. Obenem pa je tudi zanimivo branje, ki približa skrivnostno kraljestvo gliv.

Odlomek iz besedila:

»Gobe so me uravnovešale in me še vedno uravnovešajo, razveselijo me takoj, ko jih zagledam,« se nasmehne in ob tem nemudoma napletem povezavo med glivami in varnim pristanom otroštva, med  glivami in hrepenenjem po domu, kakršen je nekdaj bil, in Katarina me, kot bi slišala moje misli, z jasnim glasom dopolni, »ja, mogoče mi gobe na neki ravni predstavljajo izgubljeni kos poznega otroštva, ampak s tem ne bi pretiravala. Pomenijo mi nekaj mojega. Z gobami sem svoja. Z gobami vem ali pa se vsaj spomnim, kdo sem. Ampak da mi lahko govorijo, spregovorijo, jih moram spoštovati. Biti moram – ostati moram – trezna.«

  • Špela Činkelj 

 

JENNETTE MCCURDY: VESELA SEM, DA JE MAMI UMRLA 

Beletrina, 2024

Pri založbi Beletrina so s svojo novo zbirko Žametna Beletrina poskrbeli za vse, ki si želijo dobrih zgodb. Vanjo uvrščajo slovenske in svetovne bralne poslastice, ki obljubljajo zanimivo, napeto branje. Ena od teh je tudi avtobiografski roman z nekoliko provokativnim naslovom. Napisala ga je ameriška pisateljica, nekdaj otroška in najstniška zvezda, ki je morala živeti materine neizpolnjene sanje o igralski karieri. Že pri rosnih šestih letih se je udeležila svoje prve igralske avdicije. Vse do materine smrti je živela za to, da se je trudila ugoditi njeni narcisoidni naravi.

V romanu zelo odkrito spregovori o tem, kako uničujoče posledice je trpela. Soočala se je z motnjami hranjenja, odvisnostjo, anksioznostjo ter prežemajočim občutkom krivde in obupa.  Pred bralcem se odpre pretresljiva življenjska zgodba, s težkimi, čustveno zahtevnimi temami. Pisateljici je s terapevtsko pomočjo uspelo, da jih opisuje z distanco in obilico črnega humorja. Je branje, ki pusti trajen pečat, nenazadnje pa tudi iskrena spodbuda vsem, ki se soočajo s podobnimi življenjskimi dramami.

Odlomek iz besedila:

»Slava je med nama z materjo povzročila razkol, ki si ga nisem mogla predstavljati. Slavo si je želela ona. Jaz pa sem si želela, da jo ima. Želela sem, da je srečna. A zdaj, ko sem to dosegla, opažam, da je ona srečna, jaz pa ne. Za njeno srečo sem morala plačati s svojo. Počutim se oropano in izrabljeno.«

  • Špela Činkelj 

 

BJÖRN NATTHIKO LINDEBLAD: MORDA SE MOTIM 

Vida, 2022

Uspešen švedski poslovnež Björn Lindeblad je sprejel odločitev, ki je zaznamovala preostanek njegovega življenja. Razdal je vse svoje imetje, se odpovedal ugledni in dobičkonosni karieri ter svoj smisel bivanja poiskal na drugem koncu sveta. Postal je gozdni menih v tajski džungli, kjer je s pomočjo vztrajnega meditiranja, posténja in odrekanja postopoma odkrival globoke zakonitosti človeškega bivanja. Svoje poslanstvo gozdnega meniha je kasneje živel tudi v Angliji in Švici. Zdelo se je, da Björna, ki je dobil meniško ime Natthiko oz. »tisti, ki raste v modrosti«, življenje ne more več presenetiti. A zgodilo se je leto 2008. Začutil je, da je »čas, da gre naprej.«

Vrnil se je na Švedsko in postal priljubljen predavatelj, govornik, motivator. S svojim zgledom in izkušnjami je nevsiljivo kazal pot sprememb, ki jo lahko izbere vsak.

V knjigi, ki je nastala s pomočjo zvestih sodelavcev, odstira svojo nenavadno življenjsko pot. Mimogrede natrosi polno modrosti, empatije in hvaležnosti, ki je sodobnim zahodnjakom tako zelo primanjkuje. Ob izidu je na Švedskem prejela več nagrad za najboljšo stvarno knjigo. Do sedaj je izšla že v 28 državah, prevedena pa je v številne tuje jezike. Kot lahko preberemo na zavihku knjige, gre za resnično brezčasno delo, ki »vliva srčnost in milino, s katerima lažje krmarimo med izzivi vsakdanjega življenja.«

Odlomek iz besedila:

»Pred osemsto leti je perzijski sufijski mojster Rumi dejal: »Onkraj idej o krivičnih in pravičnih dejanjih je polje. Tam se bomo srečali.« Prepričan sem, da nas vedno več hrepeni po tem polju in teh srečanjih.

Spomnim se, kako sem se nekoč, pozneje v svojem življenju, ko sem se preselil v samostan v Angliji, z nekom o nečem pričkal. Naš čudoviti učitelj Ajahn Sucitto me je pogledal in rekel: »To, da imaš prav, nikoli ni bistveno.«

Seveda! Samo tako globoko ukoreninjeno je v nas! Toda od nikogar od nas se ne pričakuje, da je v nečem dober, ne da bi vadil. Vsak ima pravico stvari preizkusiti. In po naravi smo nagnjeni k temu, da preizkušamo stvari, ki bi naj izboljšale naše splošno počutje. In le malo stvari je boljša garancija za izboljšanje počutja kot to, da se počasi, a zanesljivo navadimo na idejo, da se morda motimo, morda ne vemo vsega.«

  • Špela Činkelj 

 

NIALL HARBISON: UPANJE 

Učila, 2024

Nekdaj uspešen irski poslovnež Niall Harbison je življenje zajemal s polno žlico. Ločitev staršev v zgodnjih najstniških letih ga je potisnila čez rob in postopoma je čedalje bolj tonil v brezno najrazličnejših zasvojenosti – od iger na srečo, cigaret, drog, predvsem pa od alkohola. Veliko alkohola. Kljub temu mu je uspelo zgrabiti prave priložnosti in postal je uspešen poslovnež. A svojim strahovom ni znal ubežati. Več kot petindvajset let se je boril s tesnobo, depresijo, paničnimi napadi in strahovito odvisnostjo.

 Nov začetek je skušal najti na drugem koncu sveta. Na Tajskem. Tam je doživel prelomen silvestrski večer leta 2020. Zaradi zastrupitve z zdravili in alkoholom je tri dni preživel na oddelku za intenzivno nego. Znašel se je na pragu smrti. In odločil se je, da hoče živeti. Živeti življenje, ki nekaj šteje. Živeti življenje, v katerem bo svetu nekaj prispeval. In prav na tajskem tropskem otoku Koh Samui se mu je ponudila zadnja priložnost.

Srečo in izpolnitev je našel v reševanju potepuških, zanemarjenih in nezaželenih psov. Njihova trdoživost, zagrizena vztrajnost in osupljivo veselje do življenja so Niallu vlili novih moči in vdahnili nov smisel. Štirinožni kosmati prijatelji so ga naučili, da za srečo ne potrebuješ imetja in da je treba poskusiti živeti samo v trenutku.

Knjiga s pomenljivim naslovom Upanje je ganljivo branje. Je iskrena izpoved brez dlake na jeziku, ki nas popelje čez številne Niallove vzpone in padce. Predvsem pa je knjiga, ki prinaša ljubeče sporočilo upanja in budi v bralcih vero, da nikoli ni prepozno … Vsak dan je nova priložnost za nov začetek …

Odlomek iz besedila:

»Psi so izjemno intuitivni. Kot lahko nekatere pametne pse izuriš, da zavohajo bombe za policijo ali vojsko, nekatere pse za to, da rešujejo življenja, nekatere pa celo, da zavohajo raka pri ljudeh, preden ga lahko odkrijejo kako drugače, se mi je vedno zdelo, da Snoop točno zazna, kako se počutim in kako hudo je z mojo depresijo, in mi stoji ob strani, da me miri in tolaži. Včasih se mi je zdelo, da ne prenesem nikogaršnje družbe, ampak vedno sem bil lahko s Snoopom. Že samo to, da ni počel ničesar drugega, kot bil ob meni, je bilo dovolj. Nežno me je dregnil s smrčkom in me pogledal z vprašujočimi, vendar ljubečimi očmi. Vedel sem, da me ima rad«.

  • Špela Činkelj 

 

SHELBY VAN PELT: NADVSE BISTRA BITJA 

Beletrina, 2024

Prvenec ameriške pisateljice Shelby Van Pelt je na mah osvojil srca bralcev. Prejel je številne nagrade in laskave nazive. Slovenska založba Beletrina pa ga je uvrstila v svojo zbirko Žametna Beletrina, ki prinaša slovenske in svetovne bralne uspešnice. Glavni pripovedovalec zgodbe je orjaška tihomorska hobotnica Marcellus. Dneve, ki jih preživlja v ujetništvu, si krajša z opazovanjem primerkov človeške vrste. Ti se mu zdijo dolgočasni, presenetljivo neumni in priskutni. Zanimanje mu vzbudi le priletna čistilka Tova. Po moževi smrti ob večerih prihaja čistit akvarij in z Marcellusom stketa prav posebno, nenavadno prijateljstvo.

Pisateljica, ki ima tudi švedske korenine, je izvrstno ubesedila lik Tove Sullivan – neskončno prijazne, a čustveno zagonetne in s čistočo obsedene Švedinje. V nepojasnjenih okoliščinah je pred več kot tremi desetletji izgubila sina edinca, ki je za seboj pustil neizmerno praznino. Pripoved spretno vijuga med zgodbami likov, ki so na prvi pogled nepovezane. Napetost se stopnjuje, Marcellus pa ve več, kot bi pričakovali od mehkužca. A nenazadnje gre za nadvse bistro bitje …

Odlomek iz besedila:

»Tukaj je samotno. Mogoče bi bilo kaj bolje, če bi imel nekoga, s komer bi lahko delil skrivnosti. Skrivnosti so na vsakem koraku. Nekateri ljudje so jih polni. Kako da jih ne raznese? Včasih imam občutek, da je ravno to značilnost, po kateri lahko prepoznamo človeško vrsto: porazna sposobnost komunikacije. Pa ne da so druge vrste veliko boljše, se razume, a celo slanik zna prepoznati po gibanju jate, kam spada, in ji v skladu s tem tudi sledi. Zakaj ne morejo ljudje uporabiti vseh milijonov besed, ki jih imajo, in si preprosto povedati, kaj hočejo? Tudi morje zna zelo dobro varovati skrivnosti. Eno, z morskega dna, še vedno nosim v sebi.«

  • Špela Činkelj 

 

CARSTEN HENN: SPREHAJALEC KNJIG 

Mladinska knjiga, 2022

Carl Kollhoff  je upokojeni knjigarnar, ki še vedno obožuje svoj poklic. V knjigarni Pri mestnih vratih že več desetletij dela kot dostavljavec knjig. Te odnese tistim strankam, ki zaradi najrazličnejših razlogov ne morejo ali nočejo sami priti v knjigarno. Svojim strankam nadene posrečena imena književnih likov, svoje delo pa dojema kot poslanstvo in bistvo svojega obstoja. Carlovo življenje tako teče po bolj ali manj ustaljenih tirnicah. Vse do trenutka, ko se mu nekega dne na obhodu pridruži prikupna, zvedava in otroško zaupljiva deklica Šaša. Za Carla in njegove stranke se začenja novo poglavje v knjigi. Tudi od Sprehajalca knjig bo odvisno, kakšen konec bo imela ta zgodba …

Čudovit roman vrača vero v ljudi in je obenem globok poklon vsem knjigarnarjem, knjižničarjem in strastnim bralcem ter vsem, ki bodo to še postali.

Odlomek iz besedila:

»Njegove knjige so hotele, da jih vedno znova prebira. Tako kot biseri hočejo, da jih lastnice nosijo, ker so tako čedalje lepši, in tako kot živali hočejo, da jih božamo, da se počutijo ljubljene. Včasih se mu je zdelo, da so besede v knjigah njegovo meso in kri, a je vedel, da je tako le zato, ker jih je v preteklih letih z branjem vsrkal vase. Razumel je ljudi, ki zbirajo knjige kot drugi znamke. Ki z očmi božajo knjižne hrbte, ker v knjigah živijo ljudje, s katerimi se lahko povežejo, kajti doživljajo usode, podobne njihovi.  Ali bi si vsaj želeli, da bi jim bila njihova podobna. Ki okrog sebe zbirajo knjige, kot bi bile stanovanjska skupnost dobrih prijateljev.«

  • Špela Činkelj 

 

SUSANNE LIEDER: ASTRID LINDGREN 

Učila, 2023

April je za ljubitelje branja prav poseben mesec, saj je posvečen knjigam. 2. aprila smo tako obeležili mednarodni dan knjig za otroke, 23. aprila pa praznujemo mednarodni dan knjig. Astrid Lindgren je z njimi polepšala otroštvo mnogim. Nemška pisateljica Susanne Lieder je zato o tej svetovno znani Švedinji želela napisati nekoliko drugačen biografski roman. Ubesedila je njen portret kot žensko, ženo in mamo.

Astrid o svojem zasebnem življenju ni rada govorila, zato je branje še toliko bolj zanimivo. Osredotočeno je na obdobja, ki so Astrid globoko zaznamovala in v njej prebudila neizčrpen pisateljski talent. Nastal je čustven biografski roman, v katerem najbolj znano in priljubljeno pisateljico knjig za otroke uzremo v novi luči.

Življenje ji ni prizanašalo s preizkušnjami, a to ji ni vzelo igrivosti, otroške radovednosti, nagajivosti in poguma. Njen moto je vse življenje bil: »Zberi se in se ne daj.«

Namesto odlomka iz besedila pa tokrat prepustimo besedo kar Astrid sami. Bila je namreč duhovita, odrezava in z edinstvenim smislom za humor. Priznanje Švedinja leta so ji podelili leta 1997, ko je bila stara 90 let. Pospremila ga je z izjavo: »Nagrado ste podelili osebi, ki je prastara, napol slepa, napol gluha in popolnoma nora. Paziti moramo, da se to ne bo razvedelo.« Sin Lars Lindgren pa je o njej povedal: »Ni bila mama, ki bi v parku mirno sedela na klopi in opazovala otroke pri igri. Tudi sama se je želela igrati in mislim, da se je zabavala vsaj toliko kot mi.«

  • Špela Činkelj 

 

BOB MORTIMER: MANDARININ KOMPLEKS 

Hiša knjig, 2023

Priljubljen britanski igralec in komik Bob Mortimer je strasten bralec že od otroških let. Tudi sam se je preizkusil v pisateljevanju, ki je obarvan z značilnim angleškim humorjem.

Mortimer je glavno vlogo namenil liku Garyja Thorna – pravnemu pomočniku v odvetniški pisarni, ki v ničemer ne izstopa. Pravzaprav je prava siva miš. Neopazen. Bežni znanec Brendan ga pregovori, da se mu pridruži na pivu v lokalnem pubu. Kaj kmalu se razideta, Garyju pa v oči pade ženska, ki bere knjigo z nenavadnim naslovom – Mandarinin kompleks. Zapleteta se v pogovor in po nekaj urah druženja je nad njo ves prevzet. A kot že tolikokrat poprej, Garyja sreča tudi tokrat pusti na cedilu. Ženska izgine brez slovesa, še celo imena mu ni zaupala. Za njo je ostala le knjiga. Naslednjega dne Garyja obišče policija. Izkaže se, da so Brendana našli mrtvega, Gary pa je zadnji, ki ga je videl živega.

Pisatelj bralca skupaj z Garyjem pošlje na odbit lov za skrivnostno Mandarino, pri tem pa ne manjka raznovrstne komike in bizarnih zapletov ter razpletov.

Odlomek iz besedila:

»Sedim v svojem avtomobilu in se peljem na srečanje s tipom, ki mu je ime John McCoy. Ob misli na to me popadeta panika in groza. To je zame odločilno srečanje in rad bi čim prej opravil z njim. V tem trenutku mi to preprečuje tip, ki je na prehodu za pešce raztresel velikansko vrečo čebule in se ji očitno noče odreči. Obupano pritisnem na hupo, potem pa se tiho opravičim moškemu in prav vsaki glavi čebule.«

  • Špela Činkelj 

 

CARLEY FORTUNE: SE VIDIVA PRI JEZERU 

Učila, 2024

Fern Brookbanks je nedavno preminula mama zapustila letovišče v kanadski Muskoki. Fern, ki najbolj uživa v vodenju kavarne, se svet nenadoma postavi na glavo. Prisiljena se je vrniti v svoj rojstni kraj in prevzeti vodenje letovišča, kjer nanjo preži polno spominov – lepih in žalostnih. Zdi se, da ima tudi usoda zanjo nekaj v načrtu. V letovišču se namreč prikaže Will Baxter, ki ga je za pomoč pred smrtjo zaprosila Fernina mama. A Fern in Will imata med seboj še neporavnane račune. Obljubo, ki sta si jo dala pred desetimi leti in je ostala neizpolnjena. Jima bo tokrat uspelo izpolniti medsebojna pričakovanja ali je ta priložnost že zamujena?

Rdeča nit romana je misel, da se življenje ne izide vedno tako, kot načrtujemo. Pisateljica spretno vijuga med sedanjostjo in dogodki, ki so se odvijali pred desetletjem in so neizbrisno zaznamovali oba glavna lika. Zgodba pa ni le lahkoten ljubezenski roman. Pisateljica, ki je nagrajena kanadska novinarka, je vanj spretno vpletla svoje izkušnje ob doživljanju poporodne depresije, vsiljivih mračnih misli, nespečnosti ter hromeče tesnobe. Svoje občutke je razgalila z mislijo na tiste bralce, ki so se tudi sami znašli v podobnih situacijah in predvsem potrebujejo zagotovilo, da v tem niso sami.

Odlomek iz besedila:

»Strmim v Willa na drugi strani pulta, moji prsti so obstali nad tipkovnico, grlo se mi je posušilo. Oči ne odvrne od mojih. Še vedno mi ni povedal imena, Jamie pa pogleduje od enega do drugega, da se mu glava obrača kot kužku, ki izbira med igračama za žvečenje. Z Willom sva imela dvaindvajset let, ko sva se nazadnje videla, in niti približno ni podoben moškemu, v kakršnega sem mislila, da bo odrasel. Sprešujem se, ali razmišlja enako o meni. Ker zagotovo ve, kdo sem. Zagotovo ve, da je to letovišče Brookbanks moje letovišče Brookbanks.«

  • Špela Činkelj 

 

MARKO RADMILOVIČ: ZAPISI IZ MOČVIRJA 

Založba Pivec, 2023

»Sedim v močvirju in razmišljam …« Legendarne glose, ki se na Valu 202 začenjajo s temi besedami že več kot dve desetletji, so končno dočakale tudi knjižno izdajo.

V njih se novinar, publicist, režiser in pisatelj Marko Radmilovič loteva najrazličnejših družbeno aktualnih tem. Na njemu lasten, duhovit način jih začini s satiro in družbeno politično kritiko. Za svoje delo je leta 2014 prejel ugledno nagrado Frana Milčinskega Ježka. V obrazložitvi je komisija med drugim zapisala, da je »neprizanesljiv do politike, sistema, sprenevedanj, očitnih neumnosti in ljudi, ki jim akutno primanjkuje samokritičnosti. Ni mu mar, kaj bo rekla koalicija in kaj opozicija. Ima svoje stališče, to pa pomeni, da ne more biti všeč vsem.«

Glose, zbrane v knjigi, je uredil in s spremnimi zapisi začinil Boštjan Narat. Za satirični uvod pa poskrbi že sam podnaslov, saj potujemo naprej v preteklost – z zapisi iz leta 2022 v leto 2010. Beremo jih lahko kot svojevrstno kroniko desetletja, ki je ponudilo obilo priložnosti za opazovanje družbenih in političnih neumnosti ter zasebnih in javnih spodrsljajev.

Zabavna proza, ki pa je v resnici še veliko več. Je branje, ki zahteva širino duha, splošno razgledanost in smisel za ironijo.

Odlomek iz besedila:

»Danes pa na Otok. Tam se že danes ukvarjajo s tem, kar nas v kratkem čaka vse. Z rahljanjem epidemioloških ukrepov so začeli iz omar padati epidemiološki okostnjaki. Ali povedano manj dobesedno: pričel se je velik lov na čarovnice oziroma na tiste, ki so se med epidemijo zabavali.

Kot se je izkazalo, so imeli ene redkih, vsekakor pa divje in pogoste žure na londonskem naslovu Downing street 10. Kjer stoji rezidenca vsakokratnega britanskega premierja. Stavba sicer ni tako slavna kot Bela hiša, vsekakor pa je globalno bolj razvpita kot recimo Gregorčičeva 20.«

  • Špela Činkelj 

 

STEFANIA AUCI: SICILIJANSKI LEVI 

Učila, 2023

Italijanska pisateljica Stefania Auci se je z romanom Sicilijanski levi poklonila rodbini Florio, ki je v dobrem in slabem zaznamovala delček italijanske zgodovine. O tej znani sicilijanski družini je bilo prelitega že mnogo črnila, pisateljica pa je s pomočjo zgodovinskih podatkov ustvarila berljiv, napet, sočen zgodovinski roman, ki  Florieve prikaže v novi, človeški luči.

Zgodba je postavljena na začetek 19. stoletja, ko sta brata Ignazio in Paolo Florio z družino prisiljena zaradi potresne ogroženosti zapustiti rodno Bagnaro. Srečo iščejo v Palermu, kjer se skušata uveljaviti s trgovanjem z začimbami in dišavami, kasneje pa še z drugim raznovrstnim poslovanjem. Pri tem se morata spopasti s številnimi družbenimi in finančnimi ovirami.

Pisateljica spretno opisuje vzpone in padce, ki jih je rodbina doživela. Družinsko življenje je bilo namreč vse prevečkrat podrejeno poslu in dobičku. Podjetje je bilo vedno na prvem mestu. Srčne želje in hrepenenja posameznikov pa so pogosto ostajale prezrte …

Branje, ki je čudovit zgodovinski romansiran poklon rodbini Florio in Palermu.

Odlomek iz besedila:

»Cimet, poper, kumina, janež, koriander, žafran, sumah, cimetova kasija … Ne, začimbe ne služijo samo za kuhanje. Lahko so tudi zdravila, lepotilna sredstva, strupi, parfumi in spomini na daljne dežele, ki jih je videl le malokdo. Preden pristaneta na prodajnem pultu, gresta cimetova palčka ali ingverjeva korenina skozi desetine rok, se v dolgih karavanah zibata na hrbtu mule ali kamele, prečkata ocean in priplujeta v evropska pristanišča. Seveda jima cena z vsakim novim odsekom poti zraste. Bogat je, kdo ju lahko kupi, in bogat, komur ju uspe prodati. Začimbe in dišave za uporabo pri kuhanju – še bolj pa tiste za izdelavo zdravilnih pripravkov in parfumov – so samo za izbrance.«

  • Špela Činkelj 

 

CARLEY FORTUNE: VSAKO POLETJE ZATEM 

Učila, 2023

Percy Fraser je urednica največje oblikovalske revije v državi. Zdi se, da ima vse, kar sodobni svet lahko ponudi mladi, uspešni ženski. Globoko v sebi pa hrepeni po stiku z naravo in poletjih, ki jih je v brezskrbnosti preživljala, preden je morala odrasti. Preseneti jo klic prijatelja iz otroštva z novico o smrti svoje matere. To pomeni, da se bo Percy morala soočiti tudi z njegovim bratom Samom, ki je bil njena prva in edina prava ljubezen.

Pripoved spretno vijuga med spomini na skupne poletne dni, ki sta jih preživljala kot najstnika in sedanjostjo, ko se je njuna pot križala zaradi smrti obema ljube osebe. Percy mora zbrati ves pogum, da se odpravi v Barryjev zaliv, kjer se bo morala soočiti s Samom in posledicami svojega nepopravljivega dejanja. Bo usoda tema dvema sorodnima dušama naklonila še eno priložnost?

Izvrsten ljubezenski roman, prvenec kanadske avtorice, ki mojstrsko in realno izrisuje like ter posledice odločitev, ki jih sprejemamo v moško-ženskih odnosih.

Odlomek iz besedila:

»Blisk strele je cikcakasto preklal nebo, obsijal borovce, jezero in gričevje na oddaljenem obrežju, kot da bi nekdo z ogromnim fotoaparatom z bliskavico posnel fotografijo. Zamaknjena sem pri oknu spalnice opazovala nevihto. Razgled je bil neprimerno večji od rezine neba, ki sem jo videla skozi okno svoje sobe v Torontu, grom pa tako glasen, da se mi je zdelo, da je tik nad kočo, kakor da je bilo neurje posebej naročeno za našo prvo noč.«

  • Špela Činkelj 

 

HANNA FABER: WHITNEY HOUSTON: PEVKA, KI JE Z GLASOM OČARALA SVET 

Učila, 2023

Prvenec nemške avtorice ni običajen biografski roman. Eno najuspešnejših pevk vseh časov je želela predstaviti iz bolj osebne perspektive, saj javnost v resnici nikoli ni izvedela, kdo je Whitney Houston kot oseba.

Roman sestavljajo trije deli in so kolaž dogodkov, ki predstavljajo najpomembnejše mejnike. Prvi del poseže v otroštvo in zgodnjo mladost, ko je mala Nippy, kot jo vsi kličejo, živela in dihala za glasbo, njena največja želja pa je bila, da postane poklicna pevka. Tako kot njena mama Cissy Houston. Drugi del skuša prikazati, kako težko se je prebila na vrh glasbenih lestvic. To za mlado temnopolto žensko ni bilo samoumevno – celo v osemdesetih in devetdesetih ne. Tretji del poseže nekoliko globlje v njene odnose ter spomni na čas, ko je bila pevka na vrhuncu svoje kariere.

Z nelinearnim pripovedovanjem zgodb pisateljica poskrbi za dramatično napetost in bralca drži v pričakovanju do konca. Uspelo ji je, da Whitney Houston zagledamo v novi luči – kot izjemno vokalistko, ki je želela s svojo glasbo v svetu predvsem pustiti pečat. Za njo je ostala glasbena zapuščina, s katero se je zapisala med velikane sodobne glasbe.

Odlomek iz besedila:

»Hotela je nastopati na velikih odrih in s svojim petjem očarati množice, vsakega poslušalca posebej. Želela je imeti koncerte in se popolnoma potopiti v melodijo pesmi, nato pa se s tem nepopisnim občutkom sreče, ki ga je doživljala le pri petju, ozreti na občinstvo. Samo to je hotela početi. Za vedno.«

  • Špela Činkelj 

 

JERRY JENKINS: IZVOLJENI 

Družina, 2023

Ameriški pisatelj Jerry Jenkins je na podlagi priljubljene televizijske serije Chosen mojstrsko ubesedil zgodbo, staro več kot 2000 let.

Pred bralcem oživijo resnične zgodovinske osebe iz mesa in krvi, s svojimi odlikami in slabostmi. Uporniški ribič Simon je nagle jeze, ima rad igre na srečo ter dober pretep. Kljub trdemu nikakor ne uspe priti na zeleno vejo. Matej, ki se mu je družina odrekla, ker je sprejel najbolj prezirano službo na svetu. Postal je cestninar, ki mu ni mar za bedo, stisko in revščino sorojakov. In Marija iz Magdale, ki ima za seboj grozljivo preteklost. Vse je v odločilnem trenutku poklical nekdo, ki ga je njihovo ljudstvo pričakovalo že stoletja – Mesija.

Jenkins je pravi mojster zgodovinske pripovedi. Prizori so zgoščeni, s slogom pripovedovanja pa poskrbi za še več napetosti in pričakovanja, kako se bo zgodba razvijala. Odlično predstavi zgodovinske okoliščine in krute razmere, v katerih je živela judovska skupnost v 1. stoletju. Osredotoči se na trpljenje, zatiranje in žalost, ki jo preživljajo glavne osebe. Njihova življenja pa se spremenijo v resnično veselje, ko jih po imenu pokliče Božji sin in za vedno spremeni usodo človeštva. Čudovito branje, ki prinaša smeh in solze ter daje navdih in priložnost za odpiranje presežnemu …

Odlomek iz besedila:

»Marija iz Magdale,« reče mož. /…/ »Kdo si?« ga vpraša. »Od kod poznaš moje ime?«

Mirno in pronicljivo jo gleda. Kaj je to? Kdo je to? Kdo bi mu lahko povedal zanjo? Mož spregovori: »Zdaj pa tako govori Gospod, tvoj stvarnik …« /…/  »… tvoj upodabljavec …« /…/

»Nikar se ne boj, saj sem te odkupil.« /…/»Poklical sem te po imenu.« /…/ Iztegne roko proti njej in zdi se, da ji gleda naravnost v dušo. »Moja si.« /…/

Mož z dlanmi objame njen obraz, ona pa zajame sapo in se skoraj sesede. Besnilo, ki divja v njej, preti, kakor da bi hotelo – morda jih je celo več – uničiti, pokončati njo in njega. Toda tujec si jo nežno nasloni na prsi in jo objame, da postane njegova. Ukazujoče šepne vsemu, vsem, ki so jo obsedli: »Izginite!« In ko Lilit zaihti, se to, kar jo je tako dolgo trpinčilo, izlije iz nje, da je izpraznjena in izčrpana. Nič več je ne boli. Kolena ji klecnejo. V varnem objemu rešitelja ni več Lilit. V resnici nikoli ni bila. In nikoli več ne bo. Kljub umazaniji, smradu in neuspehu se počuti kot nov človek. Povsem nova je. Spet je Marija – cenjena, brez greha, osvobojena, odrešena.«

  • Špela Činkelj 

 

SYLVAIN TESSON: SNEŽNI LEOPARD 

Umco, 2023

Priznani in večkrat nagrajeni francoski pisatelj Sylvain Tesson navdih za svoje delo črpa iz popotovanj po svetu. Združil je moči s svetovno znanim fotografom Vincentom Munierjem, ki svoje življenjsko poslanstvo vidi v opazovanju in fotografiranju živali. Odšla sta na prav posebno odpravo. Daleč na vzhod, na visoke planote Tibeta, kjer sta si obetala, da bosta lahko uzrla snežnega leoparda. Veliko, divjo mačko, ki zaradi svoje ogroženosti meji na mitično, nedosegljivo bitje. Munier ga je vztrajno zasledoval zadnjih šest let.

Tessonovo »tolpo štirih« so sestavljali Munierjeva zaročenka, snemalka in režiserka živalskih filmov Marie Amiguet ter zamišljeni, redkobesedni pomočnik Leo, ki je doktorski študij filozofije obesil na klin v zameno za delo z vrhunskim fotografom. Bralec se skupaj z njimi odpravi na slikovito popotovanje. Dopolnjujejo ga poetični zapisi in razmišljanja o naravi, odnosu človeka do nje in vseh živih bitij ter življenju nasploh.

Branje nas nagradi z bogatim jezikom, čudovitimi opisi pokrajine in poglobljenim uvidom v človeško naravo.

Avtor je za knjigo prejel prestižno francosko nagrado Renaudot. Doživela je tudi filmsko uprizoritev Snežna kraljica v režiji Vincenta Munierja in Marie Amiguet ter prejela cezarja za najboljši dokumentarni film.

Odlomek iz besedila:

»Naučil sem se, da je potrpežljivost najvišja vrlina, najelegantnejša in najbolj pozabljena. Pomaga ljubiti svet, preden ga hočeš spremeniti. Vabi, da se usedeš in uživaš v predstavi, pa četudi je to le drhtenje lista. Potrpežljivost je človekovo spoštovanje tega, kar je dano.«

  • Špela Činkelj 

 

JULIE CAPLIN: MALA KAVARNA V KøBENHAVNU

Učila, 2023

Priljubljena angleška pisateljica Julie Caplin na številnih potovanjih po svetu najde navdih za svoje romane. Glavna junakinja tega je Kate Sinclair – predstavnica za stike z javnostmi v službi, ki jo obožuje. Prav tako kot svojega fanta Josha. Vse do trenutka, ko jo ta podlo izda in ukrade težko pričakovano napredovanje v službi. V obupu sprejme ponudbo za vodenje posebnega promocijskega izleta v København, kjer bo izbrani ekipi novinarjev predstavila trendovski koncept hygge. Med njimi je tudi Ben, ki se mu vse skupaj zdi trapasto, a je prisiljen, da se udeleži potovanja. Kate uspe nenavadni druščini pričarati romantične izlete, sprehode, večerje in prijetno druženje. Celo tako zelo, da omehča tudi srce Jeznega lisjaka, kot skrivaj poimenuje Bena.

Iskriv ljubezenski roman na ljubek način odkriva, zakaj so Danci najsrečnejši narod na svetu. Zgodbo poživijo tudi zabavni in iskrivi dialogi med pisano druščino književnih likov. 

Roman je bil nominiran za najboljšo sodobno romanco leta 2019. Mala kavarna v Københavnu je prva knjiga v zbirki Romantični pobegi. V trilogiji sta še romana Mala pekarna v Brooklynu in Mala slaščičarna v Parizu.

Odlomek iz besedila:

»Naša veleblagovnica Hjem bo veliko več kot le prodajalna sveč, odej in izdelkov, za kar vsi mislijo, da je bistvo koncepta hygge. Hočem, da to ljudje čutijo v vsakem oddelku veleblagovnice, da preživljajo čas v njej, na knjižnem oddelku, na kuharskem oddelku. Imeli bomo razstave, kotičke za sedenje, prikaz aranžiranja rož, tečaje kulinarike, izdelovanja voščilnic, pletenja, izdelovali bomo božične okraske. To bosta živahna skupnost in veleblagovnica hkrati.«

  • Špela Činkelj 

 

KLEMEN SELAKOVIČ: AIDEA 

Mladinska knjiga, 2023

Klemen Selakovič, ki je v poklicnem življenju uspešen oblikovalec uporabniških izkušenj, je v letu 2019 začel z ustvarjanjem podkasta Aidea. Sčasoma je to postal najbolj priljubljen slovenski podkast. V njem je gostil že najrazličnejše goste, s katerimi je razpravljal o širokem naboru tem, med drugim o ustvarjalnosti, ljubezni, zasvojenostih, sočutju, odnosih, duhovnosti, drogah, tehnologiji, prihodnosti, … Kot sam pravi, v Aidei zbira misli o življenju, kot ga trenutno vidi oz. je to »ideja o neidejah«.

Svoja spoznanja in misli je v knjigo, ki je nastajala na najrazličnejših krajih in celinah sveta, prelil v dveh letih. Že grafična podoba knjige pa pripoveduje zgodbo zase. Sledijo si črne in bele strani. Na črnih so izpisani citati gostov, s katerimi se je pogovarjal v podkastih in so mu še posebej ostali v spominu. Bili so navdih za sto zapisov na belih straneh, v katerih z bralcem deli svoja razmišljanja in trenutno razumevanje sveta.

Aideo velikokrat označujejo kot duhovni podkast za duhovne ljudi, a njene vsebine nagovarjajo zares širok spekter sledilcev. Tako kot podkast je tudi knjižna izdaja posebno branje. Je neke vrste priročnik, ki vabi k raziskovanju in premišljevanju. Predvsem pa je spodbuda in povabilo, da začnemo svet spreminjati najprej pri sebi.

Branje, ki navdihuje.

Odlomek iz besedila:

»Ultimativna rešitev pa je v dajanju ljubezni. Da si dovolim, da samo ljubim. Tam se skriva vse, kar iščem. Ko sem to doumel, se mi je srce odprlo. Začel sem ljubiti brezpogojno – sebe, druge in svet. Deliti dobroto s preprostim namenom dajanja. Podarjati nasmehe, objeme, pozornost. Sčasoma sem začutil, da se notranja praznina umika. Da izginja kot megla ob sončnem vzhodu.«

  • Špela Činkelj 

 

UROŠ AHČAN: SKALPEL 

Mladinska knjiga, 2023

Prof. dr. Uroš Ahčan se je pridružil številnim znanim Slovencem, ki so svoje življenjske in delovne izkušnje prelili na papir.

V knjigi, z zgovornim naslovom Skalpel, se bralcu predstavi kot mož, oče in predan zdravnik, predvsem pa kot priznan plastični in estetski kirurg, ki je s svojim znanjem, predanostjo in požrtvovalnostjo pomagal številnim na poti k boljšemu življenju.

Iskreno in brez olepšav opiše svoje kaotično, naporno in nepredvidljivo delo. Ob tem pa nam postreže z drobci razmislekov – denimo o tem, kaj potrebujemo za srečo, kaj je resnična lepota, razgali pa tudi nesmisle, ki jih srečuje v zdravstvenem sistemu.

Svojevrstno nadgradnjo vsebine predstavljajo QR-kode ob poglavjih. Povezave v njih bralca pripeljejo do dodatnih zgodb, ki so povezane z vsebino. Rdeče QR-kode pa prinašajo nazorne vsebine, ki niso primerne za občutljivejše.  Pripovedi, ki so pretresljive, naporne in še kako resnične, so pravi vrtiljak čustev. Odlično jih dopolnjujejo barvite ilustracije Mitje Bokuna.

Branje, ki v nas odzvanja še dolgo po tem, ko ga odložimo …

 Odlomek iz besedila:

»Kirurgi smo ljudje, ki pomagamo drugim ljudem. Tiho vstopamo v njihova življenja in v operacijskih dvoranah, skriti pred gledalci, ustvarjamo v svojem svetu. Za življenje. Za srečo. Za smeh. Za ljubezen. Za lepši svet. Dragi dami, ne pozabita: pomembnejši od vseh medalj so naši odnosi, vezi, stkane iz ničkoliko čustev, ki si jih ne moremo obesiti okoli vratu. Nevidna pajčevina je lahko močnejša od jeklene vrvi.«

  • Špela Činkelj 

 

ALI HAZELWOOD: LJUBEZEN TEORETIČNO 

Učila, 2023

Pod psevdonimom Ali Hazelwood se skriva znanstvenica, ki uspešno združuje doktorat nevroznanosti in ugledno profesuro s pisanjem. Za razliko od strokovnih člankov, v katerih se posveča raziskavam na področju možganov, so njeni romani zabavni in začinjeni s karikiranimi prigodami iz akademskega sveta.

V ospredju je lik Elsie Hannaway, ki si prizadeva, da bi iz pogodbeno zaposlene profesorice zlezla stopničko višje, na tako zaželeno delovno mesto raziskovalke za nedoločen čas. Ta pa se zdi kot privid v daljavi. Njena trenutna zaposlitev ji namreč omogoča le mizerno plačilo, odplačati pa mora tudi visoko študentsko posojilo. Denarne težave rešuje z nekoliko nenavadno postransko službo, kjer svojim strankam nudi lažno spremstvo. Zdi se, da ji bo morda celo uspelo priti na zeleno vejo. Vse do trenutka, ko ugotovi, da je brat njenega lažnega fanta hkrati njen največji profesionalni sovražnik. Jack Smith-Turner je namreč eksperimentalni fizik, ki je usodno zaznamoval kariero Elsienega mentorja in vrgel slabo luč na vse teoretične fizike. In tega mu Elsie kot zaprisežena teoretična fizičarka ne more oprostiti. Jima bo uspelo, da bosta potrdila ali ovrgla teorije, ki jih imata drug o drugem? Zabavno, lahkotno branje popestrijo sočni, iskrivi dialogi, prismuknjeni liki in smešni zapleti.

Odlomek iz besedila:

»Še nikoli se nisem počutila tako. Sem veliki haldronski trkalnik: atomski delci jezno trkajo skupaj v mojem telesu in ustvarjajo energijo, s katero bi lahko Jacka spremenila v kup pepela. Ali pa ga vsaj dobro spekla. Ne morem se spomniti, kdaj sem nazadnje doživljala toliko negativnih čustev.«

  • Špela Činkelj 

 

BARBARA CERAR: PRETEŽNO JASNO 

Mladinska knjiga, 2023

Docentka za dramsko igro na AGRFT ter gledališka in filmska ustvarjalka se je s svojim romanesknim prvencem Pretežno jasno podala v pisateljske vode.

V branje nam ponuja dinamičen, jezikovno pester, igriv in duhovit roman. Glavno vlogo v njem je namenila liku Olge Vrabec Golob. Z možem Tomom se že več let neuspešno trudita, da bi spočela otroka. Kot strela z jasnega pa jo zadene novica, da jo Tom zapušča zaradi druge. Lepše. Mlajše. Sveže. Ljubice.

In tu v zgodbo vstopi cela paleta zanimivih likov, ki so Olgini sosedje in prijatelji. Teme, ki so obravnavane v zgodbi, so resne, žalostne, celo tragične, a pisateljici je uspelo, da je z izvrstnim humorjem in potapljanjem v Olgino domišljijo razbremenila pripoved. Bralec do zadnje strani drži pesti za Olgo in upa, da bo tudi ona vsaj enkrat dočakala svoj srečni konec.

Odlomek iz besedila:

»Zapeljala jo je obljuba, izrečena pred matičarjem, da jo bo ljubil v vseh mogočih okoliščinah in stanjih, zanemarila pa je dejstvo vseenosti in črne luknje. Pomislila je na preštevilne noči, ko se ji ni dalo truditi z lično seksi pižamo, pomislila je na milijon sprejetih odločitev, ko je odlašala z depilacijo ali obiskom frizerja, pomislila je na svoje zaprašene visoke pete v omari, pomislila je na svojo od osamljenosti strto rdečo šminko v predalu in si rekla: Če bi se bolj trudila … Hkrati pa je točno vedela, da je prav nobena od teh pritiklin ne bi rešila sedanje usode. V vsakem primeru bi jo popihal, kot se popiha regratova lučka v nežnem vetru.«

  • Špela Činkelj 

 

FREDRIK BACKMAN: ZMAGOVALCI 

Mladinska knjiga, 2023

Švedski pisatelj Fredrik Backman s svojim dih jemajočim pisanjem navdušuje bralce po vsem svetu. Njegova saga Mi smo medvedi je postala izjemna uspešnica, po nekajletnem premoru pa smo dočakali zaključni del trilogije z naslovom Zmagovalci. V ospredju je rivalstvo med dvema mestecema sredi švedske divjine. Tako zeleni Björnstadt kot rdeči Hed živita za hokej in vse, kar je povezano z njim. A to ni samo zgodba o športu. Gre za veliko več. Backman z neverjetnim posluhom za psihologijo spleta pripoved o posameznikih in njihovih usodah, odločitve pa sprožajo verižne reakcije, ki tako ali drugače vplivajo na celo skupnost. Čeprav gre za sklepni del trilogije, je pisatelj v zgodbo vpletel ravno prav podatkov, da lahko sledimo dogajanju oz. jo beremo samostojno.

Pretresljivo, izjemno branje, ki vabi k razmisleku, česa vsega smo sposobni ter kaj moramo žrtvovati, da premagamo osebne tragedije, ki v resnici nikoli niso samo posameznikove in odzvanjajo v skupnosti še dolgo časa po tem, ko so se zgodile.

Odlomek iz besedila:

»Proti zlu se ne moremo bojevati. To je v svetu, ki smo si ga ustvarili, najbolj neznosno. Zla ne moremo izkoreniniti, ne moremo ga nekam zapreti. Z večjo silo ko se ga lotimo, močneje postaja in lažje pronica skozi odprtine pod vrati in ključavnice. Ne more zares izginiti, ker raste v nas, včasih tudi v tistih najboljših med nami, tu in tam tudi v štirinajstletnih fantih. Nimamo orožja, da bi ga lahko z njim premagali. V dar smo prejeli le ljubezen, da se z njim lažje spopadamo.«

  • Špela Činkelj 

 

LINDSEY PALMER: MIZA ZA ŠEST 

Mladinska knjiga, 2023

 Pripoved se odvija v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer imajo trije pari že desetletje navado, da skupaj praznujejo rojstne dni. To je njihova tradicija, pôrok za srečo in iskreno prijateljsko druženje. Tokrat praznujejo Nathanov 40. rojstni dan. Zbrana družba onemi, česa si dolgočasni in natančni profesor matematike zaželi. Ženo, s katero sta par že dolga leta, obvesti, da se želi ločiti. Nepričakovano priznanje sproži plaz usodnih sprememb, ki bodo zaznamovale tudi druga dva para. Amy in Abe se že dlje časa bolj ali manj neuspešno spopadata z neplodnostjo, Mickey in Mateo pa doživljata svojevrstno krizo v zakonu zaradi različnih pogledov na intimnost.

Roman realistično prikaže izzive sodobnega življenja. Liki niso samo črno-beli, ampak so prikazani z vzponi in padci, pri sprejemanju dobrih pa tudi zares slabih odločitev. Drzno branje bralca drži v napetosti, kako se bodo junaki prebili čez prepreke, ki jih na pot postavlja nekaj, čemur rečemo življenje. Jim bo uspelo razmotati klobčič, v katerem so se znašli?

Odlomek iz besedila:

»Louisa se je trudila osredotočiti na cesto. Moževe besede so jo pretresle, poleg tega jih je izrekel v javnosti, v njenem najljubšem lokalu, pred njenimi najtesnejšimi prijatelji. Komaj je čakala, da bo doma, da se zakoplje pod odejo in utone v spanec brez sanj. A človek ne dobi vedno tistega, kar hoče – kar je bilo očitno rdeča nit tega večera.«

  • Špela Činkelj 

 

TESSA AFSHAR: PRAVI ZAKLAD 

Družina, 2017

Zgodba je nadaljevanje romana Zaklad rubinov. V njem kraljevi pisarki Sari perzijska kraljica kot nagrado za zvestobo podeli prav posebno darilo – poroko s perzijskim plemičem Darejem. Sčasoma ga Sara vzljubi, a Darej je do žene še vedno zadržan.

Pisateljici je v nadaljevanju spet uspelo izvrstno združiti zgodovinski roman, ljubezensko zgodbo in napeto detektivko. Pripoveduje namreč o boju za Jeruzalem, ki ga obkrožajo napadalci. Kralj svojemu glavnemu dvornemu točaju  Nehemiju dovoli, da se odpravi v deželo prednikov in porušeno obzidje obnovi. Dareju ukaže, da mu mora pri tem pomagati, poleg tega pa rešiti še spletko, ki ogroža kraljevo življenje. Spretno opisuje boj za Darejev in Sarin zakon, ki se krha in ga ovirajo obzidja, ki si jih tekom let zgradimo okoli srca v želji, da nas nihče več ne bi ranil. A Gospod ima za vse pripravljen svoj načrt. Nekatera obzidja nas ščitijo, druga pa moramo porušiti, da lahko zaživimo v pravi svobodi.

Odlomek iz besedila:

»Kot deček je jokal in prav nič ga ni bilo sram. Njegov obraz je bil prepojen s solzami in vseeno mu je bilo. V njegove otopele možgane je pronicalo dejstvo, da je bil Gospod vsak uničujoč trenutek otroštva z njim. Ko je mislil, da je sam, je bil Gospod z njim, ljubil ga je in vodil. Gospod je poznal vsako žalost, vsak otroški strah in ga nikoli, nikoli ni zapustil.

Darej je začutil, da se počasi v njegovem otrdelem srcu odpira razpoka na stari skorji, ki je bila trda in hladna kot marmor. Božja ljubezen je prežemala starodavni oklep, ki ga je ščitil že od otroštva. Zdaj ga bo ščitil Bog sam.«

  • Špela Činkelj 

 

MITJA ZUPANČIČ: MILIJON KORAKOV 

Osminka&Co., 2023

Januar je dober mesec za načrtovanje, kaj si želimo doseči v letu 2024, ki se razprostira pred nami. Morda se kdo poda tudi na znamenito Jakobovo pot, v tretje največje krščansko središče sveta, ki je že od zgodnjega srednjega veka priljubljena romarska točka – Santiago de Compostela.

Mitja Zupančič, novinar, publicist, predvsem pa strasten morjeplovec je Severno pot oz. Camino del Norte prehodil skupaj z dr. Ivanom Štuhecem – rednim profesorjem Biotehniške fakultete v pokoju. Nadela sta si pohodniški imeni Ščurek in Pajek ter v 35 dneh prepešačila na stotine kilometrov vzdolž nevarne obale Biskajskega zaliva, ki velja za pokopališče ladij. Na poti sta spoznavala pestro pokrajino, ljudi in običaje. Nastal je potopis, v katerem popotnik in romar bralca odpeljeta na zanimivo dogodivščino. Vsak dan je obarvan z različnimi izzivi in včasih nepričakovanimi zapleti.

Pripoved odlično dopolnjujejo zgodovinski podatki in zanimivosti, ki nam približajo te razmeroma oddaljene kraje. Prijetno branje nas spomni, da Camino nista le duhovnost in kultura. So tudi odnosi, ki dostikrat mejijo na umetnost.

Potovanje, na katerem sta prehodila več kot milijon korakov, sta popotnika zaključila na koncu sveta pri znamenitem svetilniku Finisterra. Njuno zgodbo krasijo številne dokumentarne fotografije, s katerimi tudi bralci ujamemo delček duhá te brezčasne romarske poti.

Odlomek iz besedila:

»Običaj pravi, da se je treba na koncu sveta umiti v morju, zažgati stara oblačila in pozdraviti zahodno sonce, nadaljevati pa v zgodnjem jutru, kot nov in popolnoma prerojen, predvsem pa boljši človek. Skoraj vse sva že naredila, le obleke nisva skurila na rtu, ker je to sedaj prepovedano. Sicer pa je tudi res, da vse, kar premoreva in je še zgledno in uporabno, imava na sebi.«

  • Špela Činkelj

 

KSENIJA BENEDETTI: HIŠA SOZVOČJA 

Beletrina, 2023

Ksenija Benedetti je širši javnosti postala znana s prevzemom funkcije vodje Protokola Republike Slovenije. To delo, ki ga je opravljala kar osemnajst let, jo je najbolj zaznamovalo in pustilo najgloblje sledi. Svoj pečat pa je z njim pustila tudi sama. Stkala je širok krog prijateljev, znancev in prepoznavnih imen, ki jih je povabila, naj ji zastavijo tri osebna vprašanja. V treh letih je nastala Hiša sozvočja, ki je povsem nov in svež pristop k pisanju avtobiografije. Njena drugačnost se kaže tudi v tem, da jo bolj kot dogodki iz življenja polnijo razmišljanja in čustva, ki jih ne manjka.

Benedettijeva nam odpre vrata v svoj barvit, strasten, nikoli dolgočasen svet. Življenje ji je v drugi polovici pripravilo presenečenje, ko je spoznala Borisa Cavazzo in v njem prepoznala svojo dušo dvojčico. Preberemo lahko tudi delčke čudovitih zapisov, ki sta si jih namenila.

Avtobiografija je zaradi 75 izpraševalcev pravi kolaž misli, doživetij, izkušenj. Je prijetno branje, ki vabi, da skupaj z avtorico v njem najdemo užitek, potovanje in razmislek.

Odlomek iz besedila:

»Že nekaj let sem skopuhinja s svojim časom in ga podarjam le izbrancem. V Sorrentinovem filmu La grande bellezza glavni lik pove nekako takole: »Dovolj sem star, da mi ni treba zapravljati časa za stvari, ki jih ne maram več početi, in za ljudi, s katerimi se ne maram družiti.« Tega se skušam držati. Škoda je le, da se (pre)hitro postaramo in (pre)počasi postajamo modri.«

  • Špela Činkelj

 

KATJA GASSER: OD ODRASLIH SEM PA RES PRIČAKOVALA VEČ

Miš, 2023

Zaprtje med pandemijo je bila svojevrstna spodbuda in povod za nastanek marsikatere knjige. Literarna kritičarka in novinarka Katja Gasser pa je v tem času začela z nekoliko drugačnim pisanjem. V branje nam ponuja dialoge, ki si jih izmenjujeta mama in hči. Razpravljata o najrazličnejših temah: življenju, ljubezni, hrepenenjih, pričakovanjih, pa tudi o smrti, strahu, delu, družini.

Vrstijo se čudoviti, iskrivi pogovori med mamo, ki so domišlja, da je odrasla in o svetu ter odnosih na njem že marsikaj ve ter deklico, ki s svojim iskrenim, otroškim pogledom osupne tako sogovornico kot bralca.

Brezčasno, srčno branje, ki nas razvedri obenem pa tudi prizemlji, da je včasih na svet (in nase) modro pogledati še s kakšne druge perspektive. Dialoge odlično dopolnjujejo ilustracije Marie Frenay.

Odlomek iz besedila:

»Otrok: Naš maček goljufa!

Mama: Hm … Kaj praviš?

Otrok: Samo pretvarja se, da je odrasel, v resnici pa je še pravi otrok: ves čas se igra s kablom mojega mobitela.«

  • Špela Činkelj

 

JAMES NORBURY: POTOVANJE 

Učila International, 2023

Britanski avtor, ki je postal mednarodno prepoznaven s knjigo Veliki panda in majceni zmaj, nadaljuje s svojo literarno meditacijo v zenovski obliki. Prva knjiga je bila sestavljena iz posameznih risb in dialogov, ki jih je objavljal na spletu, z njimi pa je požel veliko zanimanja. V nadaljevanju je v ospredje postavil eno zgodbo, natančneje potovanje velikega pande in majcenega zmaja, na katerem se borita z okoljem in s samim seboj.

Navdih za besedilo in čudovite ilustracije pisatelj črpa iz lastnih življenjskih izkušenj ter izkušenj drugih, ki jih pozna, kar seveda zgodbi doda globino in pristnost. Zanimivo je tudi avtorjevo sporočilo na koncu knjige, da je zgodbo ustvaril z mislijo na bralce. Opogumlja nas namreč, da je sprememba, čeprav težka, mogoča in »skupaj s potrpežljivostjo lahko pripelje do boljšega življenja.«

Odlomek iz besedila:

»Nič ni narobe, če uživamo sadove tega sveta, poskrbeti moramo le, da se v njih ne izgubimo.«

  • Špela Činkelj

 

TESSA AFSHAR: ZAKLAD RUBINOV

Družina, 2017

Čudovita ljubezenska zgodba temelji na zgodovinskih dejstvih, arheoloških odkritjih in novejših spoznanjih iz obdobja perzijske zgodovine. V času judovskega izgnanstva v Perziji v 5. stoletju pr. Kr. je vladal dobrohoten kralj Artakserkses, njegov glavni dvorni točaj pa je bil Nehemija, po rodu Jud. Pisateljica je ta zgodovinska dejstva vzela za osnovo duhovno bogate zgodbe.

Nehemijevi sestrični Sari je pri sedmih letih umrla mama. Oče se izgubljen v svoji žalosti ni znal povezati s hčerko. Ta pa se je v želji po stiku z očetom, ki je bil kraljevi pisar na perzijskem dvoru, sama na skrivaj naučila brati. Nehemija jo je pri tem prizadevanju podprl, saj je v tem videl božji načrt za Saro. S trdim delom ji je uspelo postati kraljičina glavna pisarka. Kraljica jo je za njeno zvestobo nagradila s poroko. Namenila ji je kraljevega sorodnika – perzijskega plemiča Dareja. Sara nad tem ni navdušena in na poročni dan moža nehote pred vsemi povsem osmeši. V nadaljevanju pisateljici uspe rahločutno in z obilico humorja prikazati, kako se na videz nemogoče prepreke dajo premagati in kako velika milost je v zaupanju Gospodu.

 Odlomek iz besedila:

»Otrok moj, Gospodova skrb zate ni odvisna od tvojih dosežkov. Ustvarjena si bila za njegovo ljubezen, ne za njegovo delovno silo. Tvoji dosežki naj bi bili odziv na to ljubezen, ti pa si ljubezen spremenila v odziv na svoje dosežke.

Ne vem, ali te bo mož kdaj ljubil tako, kot si želiš. Ne vem, ali te bo kdaj videl takšno, kakršna v resnici si – ženska z redkimi sposobnostmi in lepoto. Nekaj pa vem zagotovo. Lahko si ljubljena in izpolnjena tudi brez moževe naklonjenosti. Gospodova zvesta ljubezen do tebe nikoli ne mine. Nikoli, Sara.«

  • Špela Činkelj

 

ROISIN MEANEY: ŽIVLJENJE PRED NAMA 

Mladinska knjiga, 2023

Drugi roman priljubljene irske pisateljice, ki je preveden v slovenščino, je v žanru ljubezenskih romanov nekaj posebnega. Glavna junaka sta Alice in George, a pisateljica se je osredotočila na življenje, ki ga imata, še preden se v resnici zares spoznata. Od tod tudi naslov. Oba imata za seboj izkušnjo partnerskega odnosa, ki se ni izšel po pričakovanjih, a skrivaj še vedno upata, da najdeta pravo ljubezen. Pisateljica vzporedno spretno opisuje njuna doživetja in bralca drži v napetosti, kako se bo zgodba razpletla.

Odlika tega na videz preprostega romana je pripovedni slog, ki postopoma gradi like ter opisuje njihove vzpone in padce, v katerih se lahko prepozna vsak. Obenem pa gre za svež pristop k pisanju ljubezenskega romana in branje, ki nas popelje v sprostitev in odmik od vsakdanjih skrbi.

Odlomek iz besedila:

»Nosil je sivo majico s kratkimi rokavi, na kateri je iz narisanega prsnega žepa kukal črn muc. Ni si mogla kaj in se je nasmehnila. V njej je bil naravnost smešen in še premajhna mu je bila.«

  • Špela Činkelj

 

MAUD ANKAOUA: SRCE HIMALAJE 

Hiša knjig, 2023

Maëlle Garnier je uspešna finančna direktorica zagonskega podjetja, ki je tik pred sklenitvijo pomembnega posla. Njen svet pretrese klic dolgoletne prijateljice, ki bije bitko z rakom. Zanjo ima nadvse nenavadno prošnjo – odpotuje naj v Nepal, kjer bo našla knjigo s starodavno nepalsko metodo. S pomočjo zavedanja in drugačne miselne naravnanosti naj bi to skrivnostno znanje omogočilo popolno ozdravitev telesa.

Maëlle se kljub številnim pomislekom odloči tvegati, saj je prepričana, da moramo poizkusiti vse, da bi rešili človeka, ki ga imamo radi. A Nepal s svojo drugačno kulturo in neizprosno naravo tudi Maëlle nastavi ogledalo in jo sooči z njenimi najglobljimi strahovi, upanji ter neizpolnjenim hrepenenjem.

Poduhovljen prvenec francoske avtorice, ki se osredotoča na medosebne odnose in življenjske preizkušnje. Nihče se jim ne more izogniti, a od vsakega posameznika je odvisno, kako jih bo premagal.

Odlomek iz besedila:

»Trenutki, ki jih izgubiš zato, ker si nesrečna, ti nikoli več ne bodo dani. Veš, kje se začne tvoje življenje, ne pa tudi, kdaj se konča. Vsaka sekunda v življenju je dar, ki ga ne smemo zapraviti. Srečo je treba živeti sedaj. Če misliš, da si tu zato, ker nisi imela druge izbire, ti v naslednjih urah ne bo prizaneseno, kajti gora ni drugega kot orjaško ogledalo. Je odsev tvoje duše …«

  • Špela Činkelj

 

DORA KAŠTRUN: ŽABCI, 2. del

VigeVageKnjige, 2023

V trenutku  cinične naveličanosti nad svetom se je Dora Kaštrun, oblikovalka vizualnih komunikacij, domislila kratkih komičnih stripov. V letu 2021 je izdala knjižni prvenec z naslovom Žabci, ki je bil v manj kot letu dni razprodan. Dve leti kasneje smo dočakali nadaljevanje Žabcev, v katerem dve prikupni žabi Gregec in Grega modrujeta, se sprašujeta in včasih obupujeta nad svetom. Ponazarjata tako moško kot žensko naravo. Vse počneta v dvoje, saj sta vendar dvoživki in pri tem razmišljata s svojo glavo. Iskrivi dialogi so prepleteni s situacijsko, karakterno in besedno komiko ter nas vabijo, da življenja ne jemljemo (preveč) resno. Njunim modrovanjem se občasno pridružijo tudi drugi liki – kot protiutež veselima, naivnima žabcema nastopa pingvin Marko – čemeren, zamorjen realist, ki je požel veliko zanimanja pri bralcih. Krasi tudi naslovnico te prikupne, duhovite knjižice, ob kateri se boste zagotovo od srca nasmejali.

Odlomek iz besedila:

»Torej, kdo ve, zakaj so veverice ene pametnejših živali? Ker nenehno jejo študentsko hrano.«

  • Špela Činkelj

 

ZVEZDANA MLAKAR, ROK SMOLEJ: POGOVORI, KI SO MI SPREMENILI ŽIVLJENJE

Mladinska knjiga, 2022

Igralka in voditeljica Zvezdana Mlakar je v sodelovanju z urednikom oddaje Rokom Smolejem v knjižno obliko prelila pogovore, ki so pred televizijske ekrane privabili številne gledalce. Oddaja Zvezdana, ki je bila na nacionalki predvajana šest let in je bila med najbolj gledanimi oddajami na spletu, je namreč na nek način spremenila medijsko krajino. Odpirala je tabu teme in dala možnost izpovedi gostom in nekaterim pretresljivim zgodbam, ki bi sicer morda ostale prezrte.

Knjiga je razdeljena na osem poglavij, v katerih se voditeljica spominja svojih gostov, njihovih zgodb ter izpostavi tisto, kar jo je pri vsakem od gostov najbolj nagovorilo. Odkrito spregovori tudi o dilemah, težavah in osebnih dramah, s katerimi se je srečevala pri svojem delu. Iskreno spregovori tudi o predsodkih, ki jih je najprej morala premagati sama, da je lahko svoje goste iskreno intervjuvala.

Branje, ki bo zagotovo všeč vsem zvestim gledalcev in oboževalcem oddaje Zvezdana in so ga slovenski bralci lepo sprejeli. Lahko ga vzamemo kot povabilo k razmisleku, kaj lahko spremenimo pri sebi, da bo svet lepši in prijaznejši za vse. Začnemo lahko z Zvezdaninim sporočilom, da je življenje vsakega človeka vredno zgodbe.

Odlomek iz besedila (zapis, v katerem se spominja obiska Nicka Vujicica):

»Vse se je sestavilo, ko so mi ga pripeljali v studio. Oblečen je bil v temen suknjič in svetlo modro srajco. Pomislila sem, da še nikoli v življenju nisem videla lepšega moškega. Ko sem ga držala v objemu, mi je šepnil na uho: »Vidiš, kako dobro je, da nimam rok, tako si lahko bližje mojemu srcu.« Meni pa je postalo jasno, da moški ne potrebuje ne rok, ne nog, da bi očaral žensko. To je bil eden najlepših, najbolj smejočih ljudi, kar sem jih kdaj srečala.«

  • Špela Činkelj

 

PETAR STOJANOVIĆ: TU KDO STREŽE?

Primus, 2023

Založba Primus v zbirki Avtorji ponuja možnost objave vsakemu, ki želi ustvariti kakovosten knjižni izdelek. V njej je do sedaj izšlo že več kot 150 del najrazličnejših žanrov in avtorjev.  Tej pisani druščini se je pridružil tudi Petar Stojanović, ki je po poklicu natakar. V knjižno obliko je prelil zgodbe in zanimivosti, ki jih je doživel ob svojem delu. Njegovo pisanje je barvito, sproščeno, začinjeno s humorjem ter opisi, ob katerih se lahko na glas nasmejimo.  Tako denimo razkrije, kakšni gostje so prebivalci sosednjih držav, kdo daje največjo napitnino ter kako poteka njegov delovni dan v sezoni. Seveda pa velja izpostaviti avtorjevo opozorilo na začetku – tisti, ki bi radi brali o visoki gastronomiji ali življenju priznanega kuharskega mojstra ter pričakujete brezhiben literarni slog – raje odložite knjigo. V roke pa jo le vzemite vsi tisti, ki bi radi izvedeli, kakšno je življenje natakarjev in natakaric, s katerimi se srečujemo v navadnih restavracijah, kavarnah, gostilnah in barih. Brez dlake na jeziku nam zaupa, kaj si natakarji v resnici mislijo o nas in morda se v katerem od 43 poglavij prepoznate tudi sami.

Odlomek iz besedila:

»V razvitih državah se strežno osebje naslavlja z »gospod natakar«. Tam je to eden od poklicev in ga pač mora nekdo opravljati. Enakovreden je vsem drugim poklicem, zdravniku, mehaniku, smetarju, bankirju … Oseba velja za specialista v svoji panogi, zato se mu izkazuje spoštovanje. Natakar je enakovreden gostu. Razen če ste v Franciji. Potem je natakar dve letvici višje od gosta na hierarhični lestvici. Tam natakarji obiskujejo tečaj vzvišenosti in osornosti.«

  • Špela Činkelj

 

SATOSHI YAGISAWA: MOJI DNEVI V KNJIGARNI MORISAKI 

Učila, 2023

Petindvajsetletna Takako se je znašla na življenjski prelomnici – njen fant Hideaki jo obvesti, da se bo poročil. Pa ne z njo, temveč z lepo sodelavko iz pisarne. Takako se poražena umakne in za seboj pusti službo ter svoje življenje. Pomoč ji povsem nepričakovano ponudi stric Satoru, ki ima v tokijskem okrožju Jinbocho knjigarno. V lasti njegove družine je že tri generacije. Ponudi ji brezplačno bivanje nad knjigarno v zameno za pomoč pri delu. Takako, ki nikoli ni bila strastna bralka, se nenadoma znajde v povsem drugem svetu. Stric Satoru v svoji knjigarni namreč ponuja sodobne japonske avtorje, Takako pa v knjigah odkrije uteho in zavetje za ranjeno srce. Zapleteno življenje ima tudi njen stric. Ljubljena žena Momoko ga je pred petimi leti preprosto zapustila. Brez pojasnila. Sedaj se kot strela z jasnega pojavi na njegovem pragu in čas je, da poskusita preboleti neizrečeno. Jima bo uspelo? Branje, ki poboža duše srčnih bralcev in prebuja željo, da se ozremo po svojih najljubših knjigah ali pa se odpravimo v knjižnice in knjigarne ter odkrijemo nove knjižne zaklade.

Odlomek iz besedila:

 »Knjigarna Morisaki se nahaja na vogalu ulice, polne prodajaln rabljenih knjig. Je majhna, stara in posel ravno ne cveti. Strank je bolj malo. Ponuja precej omejeno izbiro knjig in če nisi ravno strasten poznavalec, je malo verjetno, da si že kdaj slišal zanjo. Obstajajo pa tudi ljudje, ki jo obožujejo. Stric Satoru vedno pravi, da mu naklonjenost teh ljudi več kot zadošča, kar mi je všeč. Kakor mi je všeč tudi on, lastnik knjigarne Morisaki.«

  • Špela Činkelj

 

SALLY PAGE: ZBIRALKA ZGODB

Meander, 2023

Glavna junakinja romana je Janice, ki ji življenje ni najbolj naklonjeno. V mestecu, kjer se vsi poznajo, že vrsto let opravlja delo čistilke. Zanjo njene stranke pravijo, da dela vrhunsko. A kdo je v resnici Janice? Že predolgo životari v nesrečnem zakonu in se trudi zaslužiti za preživetje. Ob delu zbira zgodbe ljudi, ki jo dostikrat najdejo kar same. Razporedi jih v svoji miselni knjižnici ter jih sem in tja potegne na plano. Njeno življenje pa v temeljih zamaje nova nepričakovana stranka – gospa B. Izkaže se, da je bila ta samosvoja, trmasta in odločna ženska nekoč celo vohunka. Z Janice se pogodi, da ji bo povedala življenjsko zgodbo o skrivnostni ženski, ki je bila intimno povezana s kraljem Edvardom VIII. Janice se drži svojega pravila, da ima vsak lahko le eno zgodbo. Si bo upala povedati svojo? Ji morda celo dodati še kakšno novo poglavje?

Spretno napisan prvenec britanske pisateljice, ki nas z zgodbami posameznikov posrka vase, začini pa ga svojevrsten angleški humor. Roman je bil tudi med nominiranci za Britansko književno nagrado leta 2023.

Odlomek iz besedila:

»Nekoč je gledala podelitev oskarjev in zahvalni govor znane angleške igralke – ki je dobila titulo živi človeški zaklad. V govoru je opisala svoje začetke, ko je delala kot čistilka in kako je kot mlada in polna upov stala pred kopalniškimi ogledali drugih ljudi in v rokah držala posodo čistila za školjko, kot bi bil to zlati kipec Oskarja. Janice se vpraša, kaj bi se zgodilo, če živemu človeškemu zakladu ne bi uspelo prodreti kot igralki. Bi bila tudi ona čistilka, kot Janice?«

  • Špela Činkelj

 

APOLONIJA KLANČAR: ŽIVLJENJE: SMRTNO NEVARNO! 

Samozaložba, 2021

Zgodbo je Apolonija Klančar pisala v času pandemije in ukrepov, ki so bili vse prej kot prijetni. Na prvi pogled gre za roman o bolniku Primožu Bogatiniju, ki so mu zdravniki zaradi glioblastoma, hitro rastočega možganskega tumorja, napovedali le še nekaj mesecev življenja. Za njim je uspešna kariera, materialno ima vsega in še preveč, v družbi je spoštovan in ugleden … V njegovi duši pa vladajo nemoč, brezup in strah. Hromeči strah.

Zdi se, da je vsega konec, za nameček pa se tudi Primož znajde v vrtincu koronakrize, ki je zaprla službe, omejila gibanje in nasploh zasejala strah v vse pore bivanja. In tu nastopi glavna junakinja romana. Zdravnik Primožu omeni, da v Žireh živi gospa Zofka, ki ima neverjeten dar, da s svojim znanjem pomaga ljudem, nad katerimi je sodobna medicina obupala. Kako? S tem, da jih opolnomoči, da si znajo pomagati sami, pomaga pa jim tudi z določenimi tehnikami in vajami, da ponovno najdejo v sebi voljo, smisel, veselje do življenja ter predelajo stare travme in zmanjšajo nivo stresa.

Zapisana zgodba je v resnici veliko več kot le leposlovje. Pisanje je deloma avtobiografsko, saj ima tudi avtorica za seboj neverjetno življenjsko zgodbo. Leta 2003 so ji diagnosticirali raka ščitnice, jo operirali, nato pa je stvari vzela v svoje roke – dobesedno. Sedaj pomaga mnogim, ki se znajdejo v brezizhodnih situacijah in uradna medicina zanje ne zna poiskati rešitev.

Odlomek iz besedila:

»Zofkin hobi so bili tuji jeziki. Dobro je poznala izvor izrazov« iatrogen« in »kolateralen« – naj so zveneli še tako skrivnostno strokovni, vedela je, kaj v resnici pomenijo. Nekoč so jo vprašali, kako si drzne delati s klienti, nad katerimi je sistem dvignil roke. »Gospa Zofka, ste genialni ali nori?« jo je pol za šalo, pol zares izzval gospod, ki je vodil intervju. »Nora, a z genialnim orodjem,« mu je nonšalanto odgovorila.

  • Špela Činkelj

 

CHARMAINE WILKERSON: ČRNI KOLAČ

Hiša knjig, 2023

Prvenec Charmaine Wilkerson je ganljiva in večplastna večgeneracijska zgodba. Poteka v dveh časovnih obdobjih. V sedanjosti spremljamo napete odnose med bratom in sestro, ki sta po smrti svoje matere prisiljena poslušati posnetek, ki jima ga je zapustila skupaj z družinskim zakladom – črnim kolačem.

V svoji pripovedi ju popelje v petdeseta in šestdeseta leta dvajsetega stoletja na otok v karibskem morju. Byron in Benny zagledata mater v povsem novi luči – kot mlado, zagnano in trmasto plavalko, ki ji je oče zapečatil usodo s svojim hazarderstvom. Ko je osumljena umora, je prisiljena zbežati v Veliko Britanijo. Počasi jim odkriva svojo težko in zapleteno preteklost ter največjo bolečino, ki je ni nikomur zaupala. Spodbudi ju, naj se podata na pot odkrivanja lastne identitete ter davno izgubljenih povezav. Njena poslednja želja je, da skupaj pojesta črni kolač, ko bo napočil pravi trenutek.

Mojstrsko napisana zgodba, ki je zasidrana na raziskovanju zgodovine, karibske in britanske kulture ter kitajske diaspore na karibskih otokih. Spretno opisuje težave, s katerimi so se spopadli karibski priseljenci v Združeno kraljestvo, saj so bili zaradi barve kože diskriminirani ter so imeli omejene možnosti zaposlovanja. Glavna odlika romana je opis čustvenega doživljanja glavnih likov, ki se »soočajo s stereotipi in razkolom med lastnimi interesi in ambicijami ter pričakovanji okolice, kako naj bi živeli glede na svoj spol, kulturo in družbeni sloj.«

Navdihujoča zgodba o pomenu doma, družine, neizpolnjenih želja, novih začetkih in ljubezni, ki daje smisel vsemu.

 Odlomek iz besedila:

»Stoji pred hladilnikom, kjer ji hladni zrak lega na nožne prste, in razmišlja o zadnjem kolaču, kar jih je kdaj spekla mama. Ve, da čaka v zamrzovalniku, vendar zdajle še ne zmore pogledati noter. S čelom se nasloni na zgornja vrata hladilnika. To je tvoja dediščina, je venomer govorila mama, kadar sta pekli črni kolač, in Benny je mislila, da ve, kaj hoče povedati. Zdaj pa vidi, da niti približno ni vedela.«

  • Špela Činkelj

 

CAROLE MATTHEWS: SREČA ZA ZAČETNIKE 

Hiša knjig, 2023

Molly Baker je nekdanja učiteljica, ki je nekega dne preprosto odšla iz razreda in se ni več vrnila. Po obdobju depresije ji je življenje na pot prineslo nov izziv. Zavetje si ustvari na svoji kmetiji Hope, kjer skrbi za zapuščene in odvečne živali, ki imajo za seboj težke čase in si želijo predvsem pozornosti ter kanček razumevanja. Mollyjina kmetija pa je zatočišče tudi za otroke, ki potrebujejo alternativni način izobraževanja, imajo vedenjske težave ali se enostavno ne znajdejo v svetu, ki jih obdaja.

Med njenimi novimi učenci se znajde Lucas – sin slavnega filmskega zvezdnika Shelbyja Dacreja, ki na kmetijo vnese novo dinamiko. Karizmatičen in privlačen zvezdnik bi zmedel marsikoga in tudi Molly se ob njem zašibijo kolena, a zna videti dlje od maske uspeha in priljubljenosti. V njegovem sinu Lucasu prepozna osamljenega, žalujočega otroka z očetom, ki se ne zna soočiti z žalovanjem po ženini smrti in sinovim uporništvom. Nad kmetijo, ki je zadnja možnost za težavne otroke, se zgrnejo temni oblaki. Grozi jim izselitev. Molly se znajde pred nerešljivo uganko, kako rešiti vse, za kar si je toliko časa prizadevala in naučiti se bo morala, kako pustiti, da ji pri tem priskoči na pomoč svet, ki se mu je toliko časa izogibala.

Navdih za roman je pisateljica našla na kmetiji Animal Antiks, ki je resnično zavetje za otroke s težavami pri klasičnem izobraževanju.

Odlomek iz besedila:

»Misel na tiste, ki so se izgubili ali bili jezni in se niso imeli na koga obrniti, mi je ponoči kratila spanec. Nisem bila ustvarjena za množično ukvarjanje z otroki. To sem precej hitro spoznala, vendar sem kljub temu želela pomagati. Zagotovo mora obstajati boljši način?«

  • Špela Činkelj

 

Alexandra Potter: ENA SAMA DOBRA STVAR

Mladinska knjiga, 2023

Liv Brooks se strinja z reklom, da vse stvari prihajajo v trojicah. Tudi nepremišljene odločitve. Zaradi prešuštnega moža po desetih letih zaprosi za ločitev, pusti varno službo učiteljice in se preseli v več sto kilometrov oddaljeni Yorkshire, ki je bil v otroštvu njeno varno pribežališče. V trenutku neprištevnosti se odloči za nakup stare, prenove potrebne hiše, za nameček pa se odloči posvojiti ostarelega psa s kupom težav. In prav ta postane Livijina rešilna bilka in razlog, da se od zavrženega, ubogega, postaranega in šepajočega psa marsikaj nauči. Denimo, kako pozdraviti zlomljeno srce in zajeti s polno žlico ter si dati novo priložnost za ljubiti in biti ljubljena.

Ganljivo, prisrčno, duhovito in obenem življenjsko branje.

Odlomek iz besedila:

»Ena sama dobra stvar lahko spremeni čisto vse. S svojo osupljivo močjo celi srca, vliva pogum, navdaja z veseljem in ustvarja prava prijateljstva, ki povezujejo skupnosti. Lahko celo rešuje življenja.«

  • Špela Činkelj

 

Tessa Afshar: SKRITI PRINC

Družina, 2023

Zgodba je postavljena v čas babilonske sužnosti, v čas preroka Daniela in kralja Nebukadnezarja, ki je dal na streho palače postaviti slovite babilonske viseče vrtove. Mlado Judinjo Keren je oče zaradi dolgov prisiljen prodati svojemu daljnemu sorodniku Danielu, ki postane njen odkupitelj, obenem pa ji dovoli, da postane služabnica v njegovi hiši. Spozna, da je zelo nadarjena, zato ji nudi svojevrstno šolanje v hiši tablic, hkrati pa postane njegova osebna pisarka. Tu Keren spozna svojega najboljšega prijatelja Jareda, sčasoma pa oba začutita, da je med njima vzklilo nekaj več kot le prijateljstvo. A v njihova življenja usodno poseže tragična nesreča.

Keren je prisiljena, da zbeži v novo izgnanstvo. Tokrat k Medijcem, v Ekbatano, kjer se znajde pred novo nalogo – mlademu pastirčku mora skrivaj nuditi plemiško izobrazbo. Počasi odkriva, da ima Bog tudi zanjo poseben načrt. Od tega, kako dobro ga bo izpolnila, pa je nenazadnje odvisna usoda judovskega ljudstva, ki ječi pod težo babilonske sužnosti.

Čudovita zgodba priljubljene in uveljavljene ameriške pisateljice iranskih korenin, ki skuša ujeti začetke obdobja v perzijski zgodovini, v času, ko so bili Judje in Perzijci zavezniki ter posledično boljši in močnejši. Drobci zgodovine in resnične zgodovinske osebnosti, kot sta denimo perzijski kralj Kir ter judovski upravitelj in prerok Daniel se prepletajo z vešče izdelanimi liki, kot sta Keren in Jared. Pisateljica jih je prepletla v navdihujočo zgodbo, ki nas opogumlja v težkih trenutkih.

Odlomek iz besedila:

»Daniel se je naslonil na sprehajalno palico. ‘Hotel sem, da ga vidiš in si ga vtisneš v srce. Zdaj boš lahko razumela, kaj je Bog mislil, ko je dal obljubo: Njihovo življenje je kakor obilno namakan vrt, onemoglost se jih ne loti več. Kadar boš po čem koprnela ali boš utrujena, ko te bo imelo, da bi obupala, pomisli na ta vrt. Na ta namakani vrt. Kajti to je Gospodova obljuba tebi, Keren. Nekega dne bo to tvoje življenje, čeprav zdaj živiš kot izgnanka.’«

  • Špela Činkelj

 

Robert Thorogood: MARLOWSKA DETEKTIVSKA DRUŠČINA

Didakta, 2023

Nekoliko ekscentrična samotarka Judith Potts jesen življenja preživlja v rojstnem Marlowu, čas pa si krajša s sestavljanjem križank za lokalne časopise. Zvečer si, tako kot že mnogokrat, privošči osvežilno plavanje v Temzi. Prestraši jo krik in pok strelnega orožja. Prepričana je, da je njen sosed, Stefan Dunwoody, lastnik marlowske galerije, v težavah. Kot vestna občanka pokliče na pomoč policijo, a ta sprva ne najde nič sumljivega. Judith ne preostane drugega, kot da se sama poda na raziskovanje, pri tem pa ji bosta hote ali nehote pomagali duhovnikova žena Becks in samotarska sprehajalka psov Suzie. Tri neobičajne ženske se povežejo v nenavadno preiskovalno ekipo, ki pomaga uradni kriminalistki, pri tem pa se spletejo nevidne nitke prijateljstva.

Napeta, intelektualna kriminalka britanskega pisatelja in scenarista,  nas v slogu Agathe Christie pripelje do presenetljivega konca. Držimo pesti, da bomo lahko nabrušeno Judith in njeni pomočnici srečali še v drugi detektivki iz serije.

Odlomek iz besedila:

»Segla je po tabličnem računalniku. Napravo je sovražila. Uporabljala jo je le za fotografiranje križank, ki jih je nato poslala urednikom ugankarskih rubrik v revijah in časopisih. Zazrla se je v zaslon. Trmoglava naprava se ni odklenila, ker ni prepoznala njenega obraza. Judith je zagodrnjala. Še eno poleno pod noge ženskam v zrelih letih. Sodobni svet se je komajda zmenil zanjo, celo računalnik ji je sporočal, da je le bleda senca same sebe. A vendar s tehnologijo ne gre zobati češenj, se je naučila v nezgodi, v katero sta bila vpletena jagodno rdeč iMac in prekratek električni kabel. Zgodba se je končala v ambulanti za nujno medicinsko pomoč.«

  • Špela Činkelj

 

Carolyn Brown: BOSONOGO POLETJE

Meander, 2023

Naftni dedinji Kate, učiteljici Jamie ter noseči prodajalki Amandi je skupno le eno – vse tri so nasedle prevarantskemu poligamistu Conradu Steelu in se z njim v razmaku sedmih let poročile. Prevara je odlično uspevala, vse do trenutka, ko dva zamaskiranca Conrada ustrelita. Prve osumljenke so seveda prevarane žene, ki neodvisno ena od druge, tolažbo iščejo v koči ob jezeru v Teksasu, kjer so preživele lepe trenutke s Conradom. Primer je pred zasluženim odhodom v pokoj odločen raziskati čedni kriminalist Waylon, ki je prepričan, da ga je zagotovo umorila katera od njih, če ne celo kar vse tri.

Skupaj s prevaranimi ženami se podamo v vroče teksaško poletje, v odkrivanje skrivnosti iz preteklosti, pa tudi kovanje smelih načrtov za prihodnost. Poletje, ki bo spremenilo njihova življenja, bralcem pa popestrilo nekaj prijetnih bralnih uric.

Odlomek iz besedila:

»Črna barva je izražala spoštovanje do mrtvih, zato se je Kate Steele tisto soboto na možev pogreb odela v rdečo. Zdelo se je prikladno, da naj bi ga pokopala na prvi julijski dan, na dan, ko se je pred štirinajstimi leti pojavil v njenem življenju. Vse jo je pripeljalo naravnost nazaj do pokopališča, kjer ga je spoznala tistega popoldneva, ko je obiskala očetov grob.«

  • Špela Činkelj

 

VIDMAR, JANJA: KORAKI DVOJINE

UMco, 2023

Z romanom Koraki divjine priznana pisateljica Janja Vidmar po romanih Niti  koraka več, kjer spremljamo pot po Caminu in V koraku z volkom, kjer opisuje potovanje po Toskani, zaključuje svoj unikatni tridelni potopisni romaneskni cikel. V sklepnem delu trilogije se zgodba odvija na Kreti. Zmes potopisnega romana z elementi dokumentaristike, psihološkega in ljubezenskega romana ustvarja napeto zgodbo. Glavna junakinja Alenka po nesrečnem brodolomu razmerja v Toskani odide na pot samouresničevanja in iskanja lastne podobe v volčjem pogledu moža, ki je v njej uzrl vse tisto, kar si je želela postati, še preden se je tega sama zavedala. Sama se s kombijem odpravi čez Balkan in celinsko Grčijo vse do Krete, da bi na toplem jugu med pokončnimi domačini in neobljudenimi soteskami poiskala svojega severnjaka. Med raziskovanjem priložnosti za izletniško pohodniške ture, ki se jih odloči organizirati po vrnitvi, znova preizkuša meje svojih zmogljivosti, za poslovno in osebno srečo pa mora izstopiti daleč iz območja udobja. Vztrajnost in hrepenenje jo naposled privedeta k moškemu, s katerim je že v prvem delu trilogije spletla usodno vez. Bo ponovno srečanje  dokončno zapečatilo njun odnos? Tudi zadnja etapa Alenkine poti delno temelji na avtoričini pohodniški izkušnji, branje pa nas potegne globoko v kretsko kulturo in način življenja, na koncu pa nam postreže tudi z nekaj izbranimi grškimi recepti.

Iz knjige:

»Prijeten spust med smiljem, žajbljem in šetrajem me je polnil z žalostjo, občutila nisem nikakršnega zmagoslavja. Zmorem, sem odločno zapikovala pohodniške palice v zemljo, to je ritem podjetne, neustrašne ženske. Nekaj erotičnega je bilo v zlitju s to surovo, okrutno, neizprosno naravo. Na dnu drobovja se mi je zganila želja po dotiku

  • Pia Marincelj Bregar

 

KOŠIR, MANCA: Z NEBA DO DNA: nove srčnice

Grafični atelje Zenit, Žiga Valentič s.p., 2023

Leta 2018 je Manca Košir ob svojem 70. jubileju izdala svojo prvo zbirko srčnic Iz trebuha in neba. Manca pravi, da se ji srčnice zapisujejo kar same, po navDihu. Pet let pozneje se je na lističih nočne omarice, na kuhinjski mizi in med stranmi prebranih knjig nabral nov paket srčnic. Te so še bolj drzne, še bolj neposredne in razsvetljujoče. V slovenski literaturi je poezija Mance Košir mali fenomen. Kakor poezija in misli velikih mistikov se srčnice dotaknejo globin naše duše in z njimi zavibrirajo v pomirjujoči resnici. Ljudje srčnice prebirajo v tolažbo sebi, hudo bolnim in umirajočim. Srčnice govorijo o smrti, a tako nežno, da se te prenehamo bati. Manca prepleta vesolje zunaj nas in tisto v nas: »Ko se spominjamo, se po nebeški niti spusti, kar smo davno vedeli,« zapiše.

Pesem Čipke iz knjige:

»Nevidne roke klekljajo čipke skozi čas,

v zgarane prste tečejo vzorci Enega.

Tečejo brez začetka in konca v mnogotere oblike.

Nežne in krhke, kot so žile naših teles,

kot je koža po ljubljenju

in oči pred smrtjo.

Čipke, dih večnosti!

V njih sta božje oko in človeško srce razpršena v niti,

ki nas vežejo, prepletajo, združujejo.

Za vedno.«

  • Pia Marincelj Bregar

 

NUNEZ, SIGRID: KAJ PRESTAJAŠ
Prevod: Petra Anžlovar
Aktivni mediji, 2023
Sigrid Nunez se je rodila v New Yorku nemški materi in kitajsko-panamskemu očetu. Njuno življenje je navdihnilo njen prvi roman A Feather on the Breath of God (1995). Sledili so romani Salvation City, The Last of Her Kind, For Rouenna, The Friend (Prijatelj), za katerega je dobila ameriško državno nagrado (National Book Award) in What are you going through (Kaj prestajaš). Je tudi avtorica knjige Sempre Susan: A Memoir of Susan Sontag. Prejela je več nagrad, med njimi Whiting Award, The Rome Prize in Literature, torej nagrado za književnost Ameriške akademije v Rimu, in Berlin Prize Fellowship – štipendijo Ameriške akademije v Berlinu za ustvarjanje v tem mestu. Živi v New Yorku. Njena dela so prevedena v več kot dvajset jezikov.

V romanu Kaj prestajaš pripovedovalka opisuje niz srečanj z različnimi ljudmi v svojem  vsakdanjem življenju: z bivšim, na katerega naleti na javnem predavanju, z lastnico stanovanja Airbnb, ki ni  prepričana, kako naj ravna s svojimi gosti, z neznancem, ki potrebuje pomoč pri oskrbi ostarele matere, z  mladostno prijateljico, ki je hospitalizirana zaradi neozdravljivega raka. V vsakem od teh ljudi prepozna splošno  človeško potrebo: vzgib, da govorijo o sebi in imajo občinstvo za svoje izkušnje. Glavna zgodba, ki je zgodba  pripovedovalke in njene bolne prijateljice, pa se nam razkriva počasi. Pripovedovalko namreč doleti zelo težka, nepredstavljiva naloga, saj jo prijateljica v zadnji fazi bolezni prosi za pomoč pri samomoru. Skozi njeno pripoved prisluhnemo, kako se oba lika soočata z idejo o končanju življenja. The New York Times je o knjigi zapisal, da je »branje tega očarljivega romana nekoliko podobno daljšemu pogovoru z osebo, ki vam pripoveduje nekaj nadvse pomembnega, vendar z zelo tihim glasom. Zato morate biti resnično pozorni. Vsekakor pa ste lahko prepričani, da bo izkušnja tega vredna. Po njej boste mirnejši, meditativnejši in obzirnejši, kot bi bili deležni koristi nekakšne odlične književne masaže.« Ganljiv, premišljen in moder roman o življenju in smrti, ki z zapleteno zgodbo o empatičnosti do življenj okoli sebe zahteva bralčevo pozornost, a zato ponuja toliko več zadovoljstva. Napeto, jasno in  pronicljivo pisanje, ki ga je težko odložiti.

Iz knjige:
»Kaj mislite, kaj je smisel vašega življenja?
»Družina.« »Ljubezen.« »Delati prav.« »Biti dober človek.« » Ostati pozitiven in slediti svojim sanjam.«
Smisel življenja je, da se konča. Seveda se je tega odgovora domislil pisatelj. In seveda je bil ta
pisatelj Kafka.
Povejte s svojimi besedami, reče socialna delavka.
To so moje besede. Strinjam se s Kafko.
Toda vprašanje je, kaj je smisel vašega življenja.
Da se konča, reče prijateljica. Tako kot je rekel Kafka. (Kratek, rezek smeh.).«

  • Pia Marincelj Bregar

 

NUSSDORFER, VLASTA: MOJ POGLED 

Heliopolis izobraževanje, 2023

Na povabilo Saše Einsidler je pravnica, varuhinja človekovih pravic, predvsem pa velika humanitarka Vlasta Nussdorfer v knjižni obliki izdala zbirko kolumn, ki so izhajale v reviji Vzajemnost. V njih razgalja življenjske situacije, težave in prepreke, s katerimi se srečuje marsikdo, pa morda niti ne zna niti ne upa prositi za pomoč. V karieri okrožne, kasneje vrhovne državne tožilke in ustanoviteljice Belega obroča, ki pomaga žrtvam kaznivih dejanj, je videla najtemnejšo plat človeške narave. A kljub temu, ali pa morda prav zato, zna na svet in soljudi gledati z upanjem. Trudi se, da bi v vsaki situaciji in vsakemu posamezniku našla nekaj pozitivnega. V kolumnah z bralci med drugim deli svoj pogled na svet, opozarja na krivice, revščino, nasilje ter zaskrbljujoče stanje v zdravstvu in splošno pomanjkanje spoštovanja in kulture.

Branje, ob katerem se zamislimo, obenem pa tudi spodbuda, da lahko svet začnemo spreminjati najprej pri sebi.

Odlomek iz besedila:

»Danes je torej dan, ko lahko na svojo nit življenja nalepiš prijazno sporočilo. In jutri samo nadaljuješ. Vse dokler se ne bo pretrgala in bo z nje v svet poletelo veliko spominov na izjemne zgodbe ter ostalo mnogo ljudi, ki so bili zaradi tebe srečnejši.«

  • Špela Činkelj

 

HENRY, EMILY: LJUDJE, KI JIH SPOZNAMO NA POČITNICAH

Hiša knjig, 2022

Navdih za zabavno, iskrivo ljubezensko branje je Emily Henry našla v klasični romantični komediji Ko je Harry srečal Sally. Poskrbela je za vse nepogrešljive elemente žanra: energično, dogodivščin in potovanj željno Poppy Wrigt ter njeno živo nasprotje – umirjenega, odgovornega, resnega Alexa Nilsna. Njuno prijateljstvo sega v čase šolanja, roman pa se začenja na točki, ko imata za seboj že več let trdnega prijateljstva. Piko na i mu dajejo vsakoletne skupne počitnice.

Pisateljica bralca spretno vodi med dvema prepletajočima se pripovednima časoma. Prvi razkriva dogajanje na preteklih počitnicah, drugi pa opisuje dogajanje na zadnjih, ki so najbolj dramatične. Poppy in Alex sta si jih privoščila po dveletnem morečem premoru. Hrvaški otoki so s svojo lepoto zmedli tudi ta dva knjižna junaka. Med njima se je zgodilo nekaj, kar je na kocko postavilo vse, kar sta zgradila do sedaj. Jima bo na tem poslednjem potovanju uspelo rešiti prijateljstvo in pogledati resnici v oči?

Zabavno, sočno, iskrivo branje, z nepredvidljivimi dialogi in domislicami.

Odlomek iz besedila:

»Na počitnicah si lahko, kdor koli želiš. Tako kot dobra knjiga ali posebna oprava te počitnice popeljejo v drugo različico sebe. V vsakodnevnem življenju težko brez sramu pomigaš ob glasbi, na pravi, z lučkami osvetljeni terasi pa se ob spremljavi bobnov zasukaš in zavrtiš kot strokovnjak.«

  • Špela Činkelj

 

MOORE, IAN: SMRT IN ROGLJIČKI 

Učila, 2023

Richard Ainsworth je Britanec srednjih let, ki vodi majhen penzion na francoskem podeželju, v dolini reke Loare in je lastnik treh kokoši z izvirnimi imeni: Lana Turner, Joan Crawford in Ava Gardner. Rad je čim bolj neopazen, tih, nevpadljiv, obožuje filmske klasike iz zlate dobe Holywooda, predvsem pa si želi imeti mir. To mu bolj ali manj uspeva – vse do prihoda glamurozne gostje Valerie D’Orҫay, obenem pa v nenavadnih okoliščinah izgine eden od njegovih gostov. Za njim ostane le krvav odtis na steni kopalnice, okrvavljena oblačila in razbita očala. Ko izginejo še ti obremenilni dokazi, se Valerie na lepem spremeni v gospodično Marple in odločena je začeti preiskavo. Richardu za izginulega gosta ni kaj prida mar. Že s svojim življenjem ima več kot dovolj dela. Nato pa se zgodi nekaj, kar ga zares zaskrbi – nekdo si drzne ubiti njegovo kokoš Avo Gardner. In s tem stvar za Richarda postane osebna …

Zabavna, napeta kriminalka, ki jo popestrijo zanimivi liki, kot je denimo madame Tablier – čistilka, ki jo je Richard podedoval skupaj s penzionom ter ima o vsem svoje mnenje, ki ga vedno jasno in glasno izrazi. Tu je še Valeriejina čivava Passepartout, ki poskrbi za situacijsko komiko, vse pa prežema izvrsten angleški, mestoma črno obarvan, humor. Smrt in rogljički je prva iz serije knjig dolina Follet, zato se že veselimo nadaljevanj.

Odlomek iz besedila:

»’Nadeni klobuk, Richard, mislim, da bodo tebe prej prepoznali kot mene.’ Richard je močno dvomil, kar je lahko tudi dokazal z življenjskimi izkušnjami. Še na poročni dan se je moral predstavljati ljudem, celo nekaterim sorodnikom.«

  • Špela Činkelj

 

FORTIER, DOMINIQUE: PAPIRNATA MESTA
Prevod: Saša Jerele
Mladinska knjiga, 2022

Dominique Fortier je kanadska prevajalka in pisateljica, ki živi v Quebecu in ustvarja v francoščini. Za svoje delo je prejela številne nagrade, za roman Papirnata mesta med drugim Renaudotovo nagrado. Poetični roman v kratkih fragmentnih poglavjih prepleta avtobiografsko zgodbo avtorice in romansirano biografijo največje ameriške pesnice, skrivnostne samotarke Emily Dickinson. Papirnata mesta so njuno vzporedno bivanjsko okolje: skrivnostna pesnica se je pred človeško družbo zapirala v osamo svoje sobe, med knjige in pisma; tam se včasih razdvojena med življenjem in opazovanjem znajde tudi avtorica romana, vendar svojega bivanja nikoli tako radikalno zgoščuje in ohranja le na koščku popisanega papirja. Papirnata mesta so lahko meditativen sprehod v raziskavo notranjih podob, ki jih je v počasnem ritmu vase vtisnila pesnica Emily Dickinson, potovanje v njen še ne dovolj razkrit ustvarjalni dom. Njuni zgodbi sta izhodišče za vprašanja o tem, kaj nam pomeni dom, predvsem pa, kaj nam pomeni, ko ga zapustimo oziroma ko se preselimo; kako naselimo dom in kako se dom naseli v nas. Ob tem pa govori tudi o brezkompromisni svobodi in moči ustvarjalnosti. Vsebino romana je pisateljica črpala iz biografij o Emily Dickinson, iz vsebine njene ohranjene korespondence, delno pa je plod njene domišljije. Dopolnila jo je z odlomki, ki v nasprotju z Emilyno vkoreninjenostjo, govore o lastnem sodobnem nomadskem življenju in hrepenenju po domu. Roman, ki ga boste brali počasi, a z neizmernim užitkom.

Iz knjige:
»Splezala je na posteljo in si s te razgledne točke ogledovala ulico, ki je tekla pod njo, par na las podobnih dreves, ki sta rasli na nasprotni strani, ljudi, ki so hiteli po pločnikih.
Previdno se je odrinila in poskočila, in še enkrat, in še enkrat, vsakokrat više na žimnici iz gosjega perja, ki se je mehko udiralo pod njeno težo. V istem ritmu je z njo poskakovala ulica in vsi njeni drobceni človečki so bili videti kot svinčeni vojaki, ki jih stresaš v škatli

  • Pia Marincelj Bregar

 

HENRY, EMILY: LJUBITELJA KNJIG

Hiša knjig, 2022

Priljubljena ameriška pisateljica Emily Henry piše sodobno ljubezensko prozo, ki je zabavna, polna iskrivih domislic in začinjena s kančkom erotike. V romanu Ljubitelja knjig spoznamo literarno agentko Noro, ki je pri svojem delu neizprosna, učinkovita in vedno z odliko opravi svoje delo. Je lepa, samozavestna in uspešna. Celo tako brezkompromisna je, da ji sodelavci skrivaj nadenejo vzdevek Morski pes. A videz vara. Nora bi v resnici naredila in žrtvovala vse, da bi osrečila svojo edino mlajšo sestro Libby, zato ustreže njeni prošnji in skupaj se odpravita na dopust v Severno Karolino. V malo zakotno mestece, kjer se vsi poznajo. V mestni knjigarni naleti na tekmeca – literarnega urednika Charlieja Lastro. Srečanje, ki sta ga imela v preteklosti, ni potekalo po načrtu in Nora je odločena, da se bo Nevihtnemu oblaku, kot kličejo Charlieja, izogibala v širokem loku. Usoda pa ima z njima drugačne načrte …

Bralci se skupaj z glavnima junakoma podamo na duhovit, iskriv vrtiljak čustev, romantike pa tudi drobcev resničnih, žalostnih, življenjskih preizkušenj.

Odlomek iz besedila:

»Nekaterih knjig ne bereš toliko, kolikor jih živiš, in ob zaključku ene od njih vedno pomislim, da se dvigam iz globine vode. Kot da bi me, če bi se prehitro dvignila na površje, lahko zgrabila slabost.

  • Špela Činkelj

 

BAST, EVA MARIA: KRALJICA 

Učila, 2022

Življenje britanske kraljice Elizabete II., ki je vladala sedemdeset let, je bilo popisano že v mnogih knjigah. Nemška pisateljica Eva-Maria Bast se je pri pisanju tokratne biografije osredotočila predvsem na obdobje, preden je Elizabeta prevzela težko breme krone. Raziskala je številne vire in se večinoma držala resničnih dejstev.

Zgodba se začne na Elizabetin 18. rojstni dan, 21. aprila leta 1944. Pri očetu Juriju VI. je dosegla, da se je lahko pridružila ženskim pomožnim teritorialnim silam. Uspešno je opravila izpit za mehaničarko in kasneje postala prva v kraljevi družini s šoferskim izpitom. Njenih misli pa ni zaposlovala samo težka družbena situacija po koncu grozljive druge svetovne vojne, pač pa tudi obubožani grški princ Filip Mountbatten. Bil je prvi, ki je v njej prebudil tiho, a vztrajno hrepenenje. Oba sta se zavedala, da pot do skupne sreče ne bo lahka …

Biografski roman, ki pokojno vladarico prikaže predvsem v človeški luči. Kot žensko z enakimi željami, hrepenenji, čutenji kot jih imajo njeni podložniki. A tudi kot žensko, ki je vse žrtvovala za služenje kroni in vse, kar ji je življenje prineslo v 96 letih, vedno prenesla mirno in dostojanstveno. Kot kraljica!

Odlomek iz besedila:

»Svoje življenje, naj bo dolgo ali kratko, bom posvetila služenju vam in naši veliki družini, ki ji vsi pripadamo.«

  • Špela Činkelj

 

AHLIN DOLJAK, SARA: DA, ŽIVLJENJE!

Društvo Družina in življenje, 2023

Pripoved, ki jo je spisala slovenska pravnica, odvetnica, mediatorka, izredna profesorica prava, mati in žena, je več kot le biografija ali spomini. Je izjemno, pretresljivo, močno ter živo pričevanje in spodbuda slehernemu bralcu, ki bo prebral že samo odlomek.

Sara je bila energična, vesela, tekmovalna športnica že od otroštva. Diplomirala je iz prava, z možem Bojanom sta si ustvarila družino in zavidljivi karieri. A vsakodnevno hitenje, stres in pehanje za gmotnimi dobrinami je uničevalo njun odnos in kalilo notranji mir. Prestol njenega življenja so predstavljali služba, ugled, lepe obleke in dober avtomobil. Z diagnozo multipla skleroza pa se je ta prestol sesul kot hišica iz kart.

MS je v Sarino življenje stopila nenadno, kot meteor, že v gimnazijskih letih. S polnim izbruhom se je izrazila leta 2016. Sedaj Sara že nekaj let uporablja invalidski voziček, ima ventilator za pomoč pri dihanju, gastrostomo ter traheostomo. Čeprav je doživela že veliko telesnih izgub, se zaveda, da ima kljub temu več blagoslovov. Opominja nas, da golo telesno življenje ni najpomembnejše. Največja vrednota je življenje duha. Biva z namenom, pomenom in veseljem, vera pa ji osmišlja trpljenje. Njena preizkušnja je spremenila tudi moža Bojana, ki ji večkrat na dan reče: »Draga, ne pozabi, da si Lepa in Ljubljena.« Izkušnja minljivosti jima je dala možnost, da kot zakonca živita bolj polno in iskreno.

Duhovno zares bogato branje, ki ga lahko prebiramo znova in znova. Sara nas s svojim zgledom vabi, da se čudimo Življenju in verjamemo v čudeže Življenja.

Odlomek iz besedila:

»Danes se zavedam, da nisem priklenjena na invalidski voziček, saj mi je dal širino obzorja in možnost, da lahko delam in ustvarjam. Ko Bojana vprašajo, kako živim, je njegov odgovor: ‘Sara ne živi tako dobro kot nekateri, ampak res veliko bolje od večine.’«

  • Špela Činkelj

 

ROONEY, SALLY: KJE SI, PRELEPI SVET?

Prevod: Vesna Velkovrh Buklica

Sanje, 2022

Sally Rooney, irska pisateljska zvezda, ki je kot najbolj odmeven glas milenijske generacije zaslovela že z romanoma Pogovori s prijatelji in Normalni ljudje, po katerih sta bili posneti tudi TV nadaljevanki, slovenski trg razveseljuje s svežim prevodom novega romana Kje si, prelepi svet?. Kot smo za pisateljico že navajeni, se zgodba tudi tokrat plete okoli odnosov med prijatelji na pragu odraslosti, ki se zapletajo in razrešujejo svoje medosebne odnose, medtem pa razmišljajo o svetu, ki jih obdaja. Alice, uspešna pisateljica, se po živčnem zlomu odloči za umik v obmorsko vas, kjer preko Tindra spozna Felixa. Med njima se splete nepričakovana in nenavadna, a močna vez. Njena najboljša prijateljica Elieen medtem v Dublinu preboleva svojo neuspešno zvezo in vse bolj misli na Simona, prijatelja iz otroštva, s katerim se kmalu ponovno zbližata. V romanu se pisemska poglavja, ki beležijo korespondenco med prijateljicama, izmenjujejo s tistimi, ki opisujejo tekoče dogajanje pri eni ali drugi. Bralec to dogajanje spremlja z neke nenavadne distance, saj so opisi zelo dokumentarni, racionalni, pogovori zapisani brez narekovajev; kot strogo poročilo o dogajanju, ki pa je kljub vsemu zelo čustveno – ta emocionalni del zato ostaja še bolj intimen, saj se ne prebuja na papirju, ampak v bralčevem notranjem svetu. Šele ko Elieen in Simon obiščeta Alice v njeni rezidenci, preprosti Felix med trojico spodbudi odrešitev eksplozije emocij, ki so pri posameznikih tlela v ozadju.

Odličen roman, ki bo zagotovo pritegnil vse pripadnike milenijske generacije, ki so tudi sami izkusili novi svet fluidnih odnosov in negotove prihodnosti.

Iz knjige:

»Ko sem živela z Aidanom, sem včasih pomislila: majčkeno žalostno je, da nikoli ne bom izvedela, kako bi bilo s Simonom. Ampak po svoje je mogoče bolje, da tega ne izvem. Tako bova vedno v življenju drug drugega, vedno bova drug do drugega čutila takole, in to je bolje. Veš, včasih, kadar sem zelo žalostna in deprimirana, ležim v postelji in mislim nate. Ne mislim v spolnem smislu, samo na tvojo dobroto mislim, kako dober človek si. In če sem ti pri srcu, če me imaš rad, že moram biti v redu. /…/ Vem, da se najbrž sliši bedasto. Ampak če bi začela hoditi in bi se potem razšla, bi še kdaj lahko čutila to v sebi?«

  • Pia Marincelj Bregar

 

KAUR, RUPI: MOJE TELO, MOJ DOM

Prevod: Frida Črmelj

Mladinska knjiga, 2022

Mlada pisateljica Rupi Kaur, ki je že pri 21. zaslovela s pesniško zbirko Med in mleko, kateri je sledila Sonce in njeno cvetje, se tokrat predstavlja že s tretjo zbirko z naslovom Moje telo, moj dom. Tako kot v prejšnjih pesmih v kiticah brez verzov mlada umetnica razmišlja o ljubezni, izgubi, bolečini, okrevanju, ženskosti in migracijah. Na mnogih mestih iz njenih besed žari bolečina, ki pa jo na drugih zdravijo pogum, okrevanje in osebnostna rast. Čudovito branje za mlade ranjene duše, ki iščejo tolažbo, pogum in moč ter se borijo za svoj prostor v tem svetu.

Iz knjige:

»zdaj si svobodna

in edino kar te še veže

so tvoje sanje o tem

kaj boš počela s svojim časom«

  • Pia Marincelj Bregar

 

HABIČ, BARBARA IN PREGL, SLAVKO: PIRAN: ZGODBE IN LEGENDE

Didakta, 2022

Obmorsko, pristaniško, starodavno mesto Piran že stoletja kljubuje morju in vetrovom. Pisatelj Slavko Pregl in njegova žena Barbara pa sta se počasi in usodno zaljubila vanj in v zgodbe, ki so povezane z njim. Na pobudo Polone Senčar sta poustvarila sedem najlepših zgodb in legend, ki nas popeljejo v bogato zgodovino mesta ter njegovih prebivalcev. Med drugim tako predstavita začetke mesta, ki naj bi ga poimenovali že stari Grki, zavetnika svetega Jurija in zgodbo o obnovi cerkve, ki mu je posvečena. Ne pozabita niti na najlepšo piransko znamenitost – hišo Benečanko ter zgodbo o zapleteni, véliki in verjetno nesrečni ljubezni, ki je prešla v legendo.

Zares prijeten leposlovni sprehod po starodavnem primorskem mestu, ki ga pospremi spremna beseda Zorka Bajca – piranskega župnika ter prejemnika Steletovega priznanja za zgledno kontinuirano obnovo sakralnih spomenikov v Piranu. Avtorja sta na koncu knjige dodala še seznam muzejev ter ustanov za vse, ki si želijo o tem slovenskem biseru med mesti izvedeti še več.

Odlomek iz besedila:

»Čas je odnesel blišč in slavo Pirana, porušil njegovo varno obzidje, bogastvo solin in zgodbe njegovih prebivalcev, ki so se zatekali v srečno mesto z vseh vetrov. Obrusil je sijaj njegovih palač in pristanišča, v katerem že dolgo ne pristajajo več veličastne galeje. Toda zgodbe njegovih prebivalcev so zapisane v vetru in spominu, odmevajo v vodnjakih, njihovi koraki so odtisnjeni v tlakovcih in starodavnih zidovih hiš. Piran morda nikoli več ne bo tako sijajno mesto, kot je bil nekoč, vendar njegovi zidovi in prebivalci še vedno ohranjajo stare zgodbe in ustvarjajo nove.«

  • Špela Činkelj

ZUPANČIČ, DAVID: ŽIVLJENJE V SIVI CONI

Mladinska knjiga, 2022

Knjigo, ki je v naši knjižnici zelo priljubljena že vse od izida, je spisal mlad slovenski zdravnik infektolog. Ob začetku epidemije, ki je pred tremi leti zamajala svet, je odkril prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. V svojih zapisih nam odstre vpogled v ta dramatičen čas, v zakulisje slovenskega zdravstva in bralcu predstavi kruto realnost, v kateri so se nenadoma in nepripravljeni znašli tako bolniki kot zdravstveno osebje. Življenjske zgodbe iz bolniških postelj se prepletajo z razmišljanji, stiskami, vsakodnevnim stresom, napori pa tudi humornimi utrinki mladega zdravnika, moža in očeta, ki svoj poklic razume kot poslanstvo in ga opravlja zares srčno in predano.

Branje, ki v nas budi hvaležnost in spoštovanje do zdravstvenih delavcev ter v nas odzvanja še dolgo po tem, ko zapremo zadnjo stran …

Odlomek iz besedila:

»Veliko sem delal s starostniki. Takšna je pač narava našega poklica in medicine, saj so to ljudje, ki so največkrat bolni. Naučili so me ogromno in njihove brezčasne modrosti zelo spoštujem. Med drugim so me naučili, da se v tem obdobju življenja, v visoki starosti, le redkokdo zares boji konca. Marsikdo pa se boji, da bi bil na koncu sam.«

  • Špela Činkelj

GAYLE, MIKE: MISLIM, DA TE POZNAM

Meander, 2022

Angleški pisatelj Mike Gayle se ponaša s prestižno nagrado Romantic novel awards. V žanru ljubezenskih romanov, ki mu kraljujejo predvsem ženske pisateljice, je ustvaril srčen roman o prijateljstvu, družinskih vezeh, odpuščanju, novih začetkih ter nenazadnje o moči iskrene ljubezni.

Zgodbo izmenjaje pripovedujeta James DeWitt ter Danny Allen. Oba sta obiskovala prestižni Kraljevi licej in bila najboljša med vrstniki. Življenje se je z obema kruto poigralo. James se čez noč spremeni iz uspešnega mladega poslovneža in obetavnega politika v nekoga, ki zaradi možganskih poškodb ne zmore skrbeti sam zase.  Po spletu naključij si za svojega oskrbovalca izbere prav nekdanjega sošolca Dannyja, ki se prav tako neuspešno spopada s travmami iz preteklosti. Skupaj se ta nenavadna dvojica sooči s svojimi največjimi strahovi, bralci pa z njima spoznavamo, s kakšnimi izzivi se spopadajo osebe s pridobljeno poškodbo možganov.

Ganljiva, topla zgodba o prijateljstvu, novih začetkih in priložnostih ter ljubezni, ki vsemu daje smisel.

Odlomek iz besedila:

Še zdaj ne vem, kako me je ukanil. Jamesa naj bi še vedno pestile posledice udarca v glavo. Zaradi poškodovanih možganov mu nihče ni verjel, da lahko sam poskrbi zase, in so mu zato najeli oskrbovalca, ki ves dan bdi nad njimi, da ne bi slučajno zažgal stanovanja. A nekako je napel vse svoje sile in mene, človeka s popolnoma delujočimi možgani, prepričal, naj konec tedna, edinikrat ko si lahko privoščim malo oddiha, končno opravim s stvarjo, ki se ji spretno izogibam že vse življenje.

  • Špela Činkelj

IMHOF, AGNES: GENIALNA UPORNICA

Učila, 2023

Nemška pisateljica Agnes Imhof je temeljito raziskala vire in spisala odličen biografski roman, ki prikazuje življenje Ade Lovelace. Rodila se je kot Augusta Ada Byron, njeno življenje pa je bilo zaznamovano že od rojstva, saj je bila edina zakonska hči razvpitega pesnika – lorda Byrona.

Žena Annabella, nadarjena matematičarka, ga je zapustila dobro leto po poroki in bila je odločena, da hčerka ne bo šla po njegovih stopinjah. V njej je želela zatreti čustva in strast ter okrepiti razum s poglabljanjem v matematiko. Kanček upanja, da se osvobodi materinega nadzora, Ada vidi v poroki z lordom Williamom Kingom, kasnejšim grofom Lovelaceom. Bil je prvi od številnih snubcev, ki se ni že takoj ustrašil Adine bistrosti, vedoželjnosti in ga vsaj sprva ni motil pridih byronske škandaloznosti.

A vloga neopazne, tihe, pokorne žene in skrbne matere Adi ni dovolj. Njen um si želi izzivov, čas prve polovice devetnajstega stoletja pa ni bil naklonjen ženskam v znanosti. Pozornost lady Lovelace pritegne neverjetna iznajdba Charlesa Babbagea – stroj za računanje, ki je obetal nepredstavljivo veliko. Ada v izumiteljevem delu najde vir navdiha in se sčasoma s svojim prispevkom zapiše v zgodovino kot prva računalniška programerka. Njena prizadevanja in vizija so bila daleč, daleč pred njenim časom. V letu 1852, ko je Ada pri 36 umrla zaradi raka, si namreč nihče niti v sanjah ni mogel predstavljati, kako pomembni bodo v prihodnosti postali analitični stroji ali računalniki, kot jim rečemo danes.

Branje, ki širi obzorja in nas vabi k razmisleku, kako ravnamo z genialnimi umi današnjega časa. Jih sploh zmoremo razumeti?

Odlomek iz besedila:

»Ada se je trudila. Njen naslednji poskus je potekal že občutno bolje. Na žalost le do trenutka, ko je mladi mož izjavil: »Za božjo voljo, saj imate več pameti kot jaz!« Ada se je namrščila. Je bilo to nekaj dobrega ali slabega? Spomnila se je Maryjinega nasveta: z moškim se je treba vedno strinjati. Namenila mu je žareč nasmeh: »Kako prav imate!«

  • Špela Činkelj

SAINT, JENNIFER: ARIADNA

Prevod: Marko Bogataj

Učila, 2022

Roman Ariadna predstavlja sodobno različico grškega mita o jonskem junaku Tezeju, ki pa v jedro zgodbe, ki smo jo do sedaj poznali zgolj z moškega zornega kota, tokrat postavi zapostavljene ženske iz starogrške mitologije. V grški družbi, ki jo spoznamo v romanu, so bile ženske popolnoma podrejene moškim, bogovi pa so jih pogosto kaznovali za grehe njihovih mož, bratov in sinov. Kljub temu pa so imele pogosto pomemben vpliv na potek dogodkov in so po svojih močeh prispevale k boljšemu svetu. Glavna junakinja, kretska princesa Ariadna, odrašča skupaj s sestro Fajdro, s katero sta si zelo blizu. Palači v Knososu s trdo roko vlada njun oče, kralj Minos, mama Pazifaa pa že od rojstva Ariadninega polbrata Minotavra ni več podobna sama sebi. Sestri vseeno odraščata brezskrbno, Ariadna pozdravlja zarjo s plesom in posluša dojiljine zgodbe o bogovih in junakih. Toda pod zlato palačo odmevajo nenehno prisotni koraki njenega brata Minotavra, pošasti, ki vsako leto zahteva krvno žrtvovanje sedmih mladenk in mladeničev. Ko na Kreto kot tribut pripluje atenski princ Tezej, Ariadna v njegovih očeh ne uzre grožnje, temveč priložnost za beg. Pomaga mu ubiti Minotavra, s tem pa se upre bogovom, izda družino in državo ter zaradi ljubezni tvega vse. Hipnotično napisan roman, ki bo bralca posrkal v zgodbo in postavil v samo srce grške mitologije.

Jennifer Saint se je vse življenje navduševala nad starogrško mitologijo, kar jo je privedlo do študija na oddelku za klasično filologijo na Kraljevem kolidžu v Londonu. Naslednjih trinajst let je delala kot učiteljica angleščine in z dijaki delila ljubezen do književnosti in ustvarjalnega pisanja. Ariadna, ki je avtoričin prvenec, je prva v seriji priredb antičnih grških mitov z ženske perspektive. Britanski knjigotržci so roman uvrstili v ožji izbor za nagrado Waterstones Book of the Year 2021, priljubljen pa je tudi med bralci, saj je bil v ožjem izboru za najboljši fantazijski roman leta 2021 na portalu Goodreads.

Iz knjige:

»Ko sem bila še otrok, so se mi ovinki in zavoji knosoške palače zdeli neskončno zanimivi. Vrtela sem se skozi brezštevilne sobe, z dlanjo sem polzela po gladkih rdečih zidovih in drsela po vijočih se hodnikih. S prsti sem mela po obrisu labrisa – dvoglave sekire, vklesane v kamen za kamnom. Pozneje sem se poučila, da labris Minosu predstavlja Zevsovo moč, s katero je priklical grom – mogočni prikaz gospostva. Meni, ki sem tekala po blodnjaku lastnega doma, pa se je zdel kakor metulj.”

  • Pia Marincelj Bregar

PAVČEK, TONE: IZBRANKE

Ilustracije: Svjetlan Junaković

Cankarjeva založba, 2022

Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik, je eden najvidnejših pesnikov generacije slovenske književnosti po koncu druge svetovne vojne, literarni klasik z raznolikim opusom, značilnim spevnim verzom, rimo in dovršeno obliko. Estetsko dovršena in razkošna knjiga Izbranke prinaša vse najlepše in najbolj znane pesmi Toneta Pavčka za odrasle, dopolnjene z vrhunskimi slikami mednarodno priznanega likovnega umetnika Svjetlana Junakovića. Zajema tako vedre pesmi o dekletih, ljubezni do žene in domače zemlje, hvalnice življenju in vinu, kot elegije o smislu, smrti in večnosti in satirične pesmi. O priljubljenosti poezije Toneta Pavčka priča več deset tisoč prodanih izvodov njegovih pesniških knjig, s čimer se prodaja njegovih pesniških zbirk kosa z največjimi tujimi uspešnicami. Dr. Aljoša Harlamov, urednik zbirke in glavni urednik Cankarjeve založbe, je o zbirki zapisal: »O pesniku Tonetu Pavčku smo vajeni razmišljati kot o dolenjskem ali kar domovinskem pesniku, včasih tudi kot o ljudskem pesniku, pesniku Angelov … Toda ob tem preglednem izboru iz njegove poezije za odrasle, ki zajema vse njegove najpomembnejše vsebinske in motivne sklope, posebno dimenzijo pa jim dodajajo še sijajne ilustracije mojstra Svjetlana Junakovića, lahko znova ugotovimo, da je njegova poezija tako raznovrstna, da je ni mogoče stlačiti v en kalup. Tone Pavček je zlasti Pesnik. Pesnik, ki je slišal klic Besede in se ji odzval ter ustvaril opus, ki zajema človeka v vsej njegovi čustveni in duhovni kompleksnosti.«


Kitici iz pesmi Kite:

»Gospa, res sem še mlad,

A to mi verjemite:

vse bolj lepí ste kot takrat,

ko ste nosili kite.

 

Bili ste deklica takrat,

ko ste nosili kite.

Zdaj plod je že dozorel v sad

in v sebi žene ne tajite.

/…/«

  • Pia Marincelj Bregar

DEBELJAK, LUKAS: POZNATI KOT VODA

Center za slovensko književnost, 2022

Mlad, a že nekaj let dejaven pesnik, Lukas Debeljak, sin Aleša Debeljaka in Erice Johnsson Debeljak, v svojem prvencu, ki je konec preteklega leta izšel pri Centru za slovensko književnost, z diskurzivno liriko v različnih formah preiskuje meje besede, glasu in misli. Drobna zbirka pesmi nenavadnih oblik je posebno pesniško doživetje – tako kot voda prevzame obliko predmeta, ki ga napolnjuje, tako pričujoča poezija počne z bralcem, celo s poezijo kot tako. Debeljakova pesniška govorica na vsakem koraku preseneča: pesniški eksperiment nas potegne v povsem svojevrstno izražanje, tok misli, asociacije, ki nimajo vedno smisla, pa vendar zazvenijo v nas, da jih začutimo. V zbirki Poznati kot voda se zelo organsko izmenjujejo krajše, bolj lirične pesmi, in daljše pesmi v prozi, oboje pa zahtevajo veliko angažmaja. Daljše pesmi delujejo kot kratki filmi, bralčevo oko pa se spreminja v kamero, čeprav je tudi na kamero vedno mogoče vplivati ali jo prevarati. »Poznati kot voda pomeni ne ustavljati se zaradi lepote, poštirkanosti, polikanosti, elegantnosti, temveč se razlivati vse naokrog, medtem ko se dogaja prvovrstno poigravanje s fikcijo in metafikcijo.« je o zbirki zapisala literarna kritičarka Veronika Šoster. Nenavadna zbirka pesmi, ki si nedvomno zasluži pozornost, nas potegne v neko drugo dimenzijo, kjer je realnost zamaknjena, izkrivljena, a po drugi strani toliko bolj kristalno jasna.

Iz knjige:

»Človek lahko gleda gor. Lahko vidi. So nakovala in klavirji v padanju, vetroplovne plastike, modrorumene, so ptice, ki se sporazumevajo z oblačjem, da postanejo oblaki vsi opisi ptic. So migracije. So meglice, ki bdijo nad svetovno ravnino, kot jo je odkril Tales in potem spet internet, so izvotljene svetlobe, modrorumene, prelepe modrorumene, veš, o katerih govorim, te resničnosti, ki služijo metaforam, chemtraili in teorije, sistemi, sanje, tam še zmeraj Malaysian Airlines Flight 370, nedotaknjen zdaj, prost tam skoz šive neba. Vse to, kar je nebo, v enem pogledu. Človek lahko gleda gor. Lahko ne vidi.”

  • Pia Marincelj Bregar

MAZZINI, MIHA: OSEBNO

Goga, 2022

Slovenski pisatelj, scenarist, režiser, kolumnist in računalniški strokovnjak se je spomladi 2020 znašel v precej nezavidljivem položaju. Že šestič v letu in pol, ga je zapustila precej mlajša partnerka, država pa se je začela zapirati pred neznano, grozečo boleznijo iz Wuhana. Prijatelji so mu kot pomoč za soočenje z izgubo ponudili vrsto različnih tehnik in nazadnje se odloči, da jih bo preizkusil kar po vrsti. Regresijo, hojo po žerjavici, šamanizem, deset dnevno meditacijo in hojo po Caminu, če naštejemo le nekatere. 

Skupaj s pisateljem se bralci podamo v napeto psihološko analizo njegovega otroštva ter vzorcev čustvene navezanosti, ki vplivajo na ljubezenske odnose v odraslosti. Zgodba postane zares osebna in odkrita, saj potujemo v globine njegovega spomina, kjer so zakopani številni boleči spomini, strahovi in izgube iz zgodnjega otroštva.  Pretresljiva, žalostna, lepa pripoved, popestrena s trenutki sreče in smeha – takšna, kot je življenje samo …

Avtobiografija, ki jo lahko štejemo med vrhunce leta 2022 in je bila med nominiranci za Knjigo leta na 38. Slovenskem knjižnem sejmu.

Odlomek iz besedila:

»Leto in pol njenega boja in mojega opazovanja. Še ponos sem si prizadel, ko sem tako pohlevno odpiral vrata vsakič, ko je potrkala. Po koncu šestih koncev sem se počutil, kot da leto in pol ne bi bil jaz in bežeča ženska ne ona. Nekaj naju je prevzelo in upravljalo, da sva odigrala vnaprej napisano dramo, dokler ni padel končni zastor.

A kaj?«

  • Špela Činkelj

KESAR, KAMENKO: TUDI PRAV

Adrema,  2022

Direktor uspešnega marketinškega podjetja, v zadnjem času pa čedalje bolj prepoznaven pisatelj Kamenko Kesar, v svoji četrti knjigi kratkih humornih zgodb v ospredje postavlja moško ženske odnose. Natančneje odnose, družinske situacije ter vsakovrstne zaplete in razplete, ki jih doživlja on kot mož s svojo drugo ženo Alenko – nekdaj uspešno in priljubljeno televizijsko voditeljico, sedaj pa eno od zaposlenih v njegovem podjetju. Tovrstne literature, ki bi na tako iskriv, duhovit in sproščujoč način opisovala bolj ali manj običajne zakonske zgode in nezgode, ni ravno na pretek. Morda so prav zato bralci Kesarjeve zgodbe tako lepo sprejeli. Nenazadnje je resnično užitek brati o tako lepi, strastni in srčni povezanosti med dvema, ki sta našla srečo ob nepričakovanem času in znata krmariti v razburkanih vodah zakonskega življenja.

Odlomek iz besedila:

»Ne maram govoriti o svojih težavah. Seveda, kdaj me zanese in moram povedati, dati iz sebe, že z razlogom, da ohranim zdravje, ampak to je bolj izjema kot pravilo. Med nami, nimam se kaj pritoževati. Ne jaz. Ne tako, kot živim. Zato ne maram govoriti o svojih težavah.

Na srečo sem poročen in o mojih težavah namesto mene na dolgo in široko razglablja moja najdražja. Najraje po telefonu s svojimi prijateljicami.«

  • Špela Činkelj

HAZELWOOD, ALI: LJUBEZENSKA HIPOTEZA

Učila, 2022

Čar tega lahkotnega ljubezenskega romana je zagotovo tudi v tem, da ga je napisala ugledna doktorica nevroznanosti in profesorica. Njeni opisi izzivov s katerimi se srečujejo podiplomski študentje, so zato vsekakor verodostojni ter med vrsticami predstavijo ves blišč in bedo akademskega sveta.

Osrednja junakinja je Olive, podiplomska študentka, ki mora zavoljo prijateljičine sreče nujno dokazati, da je v razmerju s fantom. Pa čeprav lažnim. Na vrat na nos poljubi prvega moškega, ki je v njeni bližini. Šele nato z grozo ugotovi, da si je izbrala dr. Carlsena – genialnega mladega profesorja  – strah in trepet doktorandov, saj od svojih študentov zahteva vse in še več, da se dokažejo v znanosti.

Nadaljevanje romana je zabavna ljubezenska zgodba, kjer se združita duh romantične komedije ter akademski svet s področja naravoslovja. Vsekakor prijetno branje, ki vam bo polepšalo nekaj uric.

Odlomek iz besedila:

»Takole je: niti sanja se mi ne, ali si dovolj dobra, toda to ni tisto, kar bi se morala vprašati. Akademsko življenje zahteva veliko vloženega truda za zelo skromne rezultate. Pomembno je, ali je dovolj dober tvoj razlog, zakaj želiš študirati. Zakaj te torej zanima doktorski študij, Olive?«

  • Špela Činkelj

SPARKS, NICHOLAS: ZADNJA ŽELJA

Učila, 2022

Nicholas Sparks, mojster pisane besede, je zaslovel pred petindvajsetimi leti s svojim nepozabnim romanom Beležnica. Sledile so še mnoge druge uspešnice, ki so jih lepo sprejeli bralci po vsem svetu. Številne so dobile tudi filmske uprizoritve. V romanu Zadnja želja je osrednji lik Maggie Dawes – uspešna fotografinja in svetovna popotnica. Na vrhuncu moči jo ujame nadvse neprijetna diagnoza – melanom v četrtem stadiju. Zatočišče najde v svoji galeriji, usoda pa ji na pot pošlje mladega pomočnika Marka, za katerega pa se izkaže, da je več kot le skrben delavec. Maggie Marku zaupa svojo življenjsko zgodbo in med preživljanjem zadnjega božiča obuja spomine na prvo ljubezen ter odločitve, ki so jo zaznamovale za vedno.

Čudovita ljubezenska zgodba, ki v sebi skriva tisto nekaj več. Spodbuja nas, da razmislimo o smislu življenja in se odločimo, kaj bomo storili s časom, ki nam je še podarjen.

Odlomek iz besedila:

»Kaj naj naredi s temi zadnjimi dragocenimi tedni? In kaj sploh pomeni kakovost življenja, če živiš iz dneva v dan? Že zdaj spi več kot kdaj prej, ampak ali kakovost pomeni, da več spiš, da se potem počutiš bolje, ali da raje manj spiš in so potem dnevi daljši? Kako pa je z navadami? Ali naj se sploh naroči pri ustnem higieniku? Ali naj poplača minuse na kreditnih karticah ali naj na veliko zapravlja? Ker … ali je sploh pomembno? Ali je sploh kar koli še pomembno?«

  • Špela Činkelj

SERLE, REBECCA: ČEZ PET LET

Mladinska knjiga, 2022

Dannie Kohan je pri osemindvajsetih ambiciozna korporacijska pravnica. Pripravljena je na odločilen razgovor za sanjsko službo v najboljši pravni pisarni v mestu. Njen izbranec David je zagret investicijski bančnik, s katerim se zdi, da sta sanjski par. 15. december je. Povabi jo na čudovito večerjo in po pričakovanjih sledi sanjska zaroka. Vse je videti popolno, dokler se ne prebudi v neznani postelji, nekje na drugem koncu mesta, natanko čez pet let, na isti dan, v letu 2025. Ob njej pa je neznanec, ki jo pozna. Zdi se, da je celo njen zaročenec. Ko se prebudi nazaj v resničnost, Dannie napne vse sile, da bo z Davidom ob strani dosegla svoje poklicne in zasebne sanje. Svet se ji ustavi, ko ji njena najboljša prijateljica predstavi Aarona. Prav tistega neznanca, ob katerem se znajde v prihodnosti – čez pet let.

Nenavaden, poseben ljubezenski roman, ki na prvo mesto postavi ljubezen med prijateljicama iz otroštva. Spodbuja nas, da prevprašamo svoj odnos do na videz srečne, popolne ljubezni. Včasih je lahko le prikladen izgovor za sobivanje v izpraznjenem odnosu brez prave perspektive.

Branje, ki vas ne bo pustilo ravnodušne!

Odlomek iz besedila:

»Nazadnje mi je zastavil še slovito vprašanje. Tisto, na katero se vedno pripraviš, ker ga vedno zastavijo. Kje se vidite čez pet let? Zajela sem sapo in mu samozavestno zrecitirala odgovor. Pa ne samo zato, ker sem ga vadila, temveč zato, ker je bilo vse res. Vedela sem. Od nekdaj sem vedela.«

  • Špela Činkelj

BALDINI, LAURA: SANJE O LEPOTI

Učila, 2022

Zgodba, v kateri si je pisateljica privoščila veliko umetniške svobode, deloma odstira pogled v življenje ene od izjemno sposobnih poslovnih žensk. V reviji Time so jo, kot edino žensko, uvrstili med dvajset največjih poslovnih genijev dvajsetega stoletja. A pot do zvezd ni bila lahka.

Mati male Esty Mentzer je iz Madžarske pred prvo svetovno vojno pobegnila v Ameriko. Deklico je stric John kot nekdanji lekarnar navdušil za izdelovanje različnih krem, mazil in drugih lepotil. Ime pa je sčasoma spremenila v francosko, imenitno zveneče Estée. Svojo univerzalno kremo za ženske je sprva prodajala na plažah Coney Islanda in že zgodaj spoznala Josepha Lauterja oz. Lauderja, kar je bil njegov izvorni priimek avstrijskih korenin.

Estée je vse življenje sanjala o lepoti, slavi in bogastvu. Želela si je, da bi se ženske počutile lepe vsak dan – ne za moškega, ampak zase. Lepote ni le prodajala ampak jo je tudi utelešala. Z vztrajnim delom in trmo ji je uspelo postati vrhunska poslovna ženska, a za to je morala plačati visoko ceno …

Prijetna, delno biografska pripoved, ki nas spomni, da je za vsakim uspehom skritega veliko truda, odrekanja in nenazadnje drznosti, da si upamo slediti svojim sanjam.

Odlomek iz besedila:

»Kdor si vzame čas zase, se ima rad. In če se ima ženska rada, izžareva lepoto, ki prihaja od znotraj.«

  • Špela Činkelj

AFSHAR, TESSA: NILSKI DRAGULJ

Družina, 2022

Roman o iskanju očeta je priznana ameriška pisateljica iranskih korenin napisala na pobudo bralke – mlade Afroameričane, ki se je spraševala, ali bo Tessa kdaj ustvarila lik, ki ji bo po zunanjosti podoben. Rodil se je lik Chariline – po materi Rimljanka, po očetu pa Kušitka, zato je njena polt podobna barvi cimeta. Dedek zveze s temnopoltim Kušitom ni odobraval, zato sta se po skrivni poroki Charilinina starša za vedno ločila. Deklica je ob rojstvu izgubila še mater in vse življenje verjela, da je tudi oče mrtev. Neke noči po naključju presliši, da je v resnici še živ. Chariline je odločena, da bo tvegala vse in se skrivaj odpravila na nevarno potovanje v Rim. Poiskat želi materino prijateljico in izvedeti, kdo njen oče sploh je. Vtihotapi se na ladjo trgovca Tea, čigar zgodba je opisana v romanu Tatica iz Korinta. Tako Teo kot Chariline v sebi nosita neizbrisne brazgotine. Le z Božjo pomočjo jih bosta lahko sprejela in našla notranji mir ter novo, nesluteno srečo.

Čudovit zgodovinski roman, ki prinaša globoko sporočilo o moči vere, upanja in ljubezni.

Odlomek iz besedila:

»Morda nimaš brata ali sestre. Ne vem, ali boš kdaj našla očeta. Nekaj pa vem. Ker lahko Boga imenuješ Abba, Oče, nikoli nisi sama. Tvoj zemeljski oče te je morda zapustil. Morda je to storil namenoma. Tvoj nebeški Oče te ne bo. Vse dni bo ostal s teboj. In ko je on s teboj, imaš polnost veselja, globok mir, naklonjenost in milost.«

  • Špela Činkelj

MEANEY, ROISIN: OBLETNICA

Mladinska knjiga, 2022

Rdeča nit romana so zapletena družinska razmerja. Sposobni in uspešni ravnateljici Lily Murphy se po petindvajsetih letih zakona sesuje svet. Mož Charlie, ugleden učitelj na glasbeni šoli, jo zapusti zaradi enaintrideset let mlajše študentke Chloe. Nihče ne verjame, da bo njuna zveza trajala, a čez nekaj let sta še vedno skupaj. Tudi Lily najde novo ljubezen in z zaročencem Joem načrtuje skorajšnjo poroko. Po materini smrti se odloči, da je čas za soočenje s preteklostjo ter da poskrbi za svojo prihodnost. Zgodba v romanu se odvije v šestih dramatičnih dneh. Lily celo družino povabi na vikend v Land’s End. V materinem nekdanjem penzionu ob Atlantiku jim želi sporočiti pomembno odločitev. Vsak od povabljenih prinaša s seboj svoje upe, strahove in spomine. Družinsko srečanje v tako napetem ozračju je kot naročeno, da pridejo na dan zamolčane skrivnosti in vsak spozna, česa si v resnici želi.

Prijetno branje za večerno druženje s knjigo in le upamo lahko, da bomo v slovenskem prevodu dobili še kakšno uspešnico te priljubljene irske pisateljice.

Odlomek iz besedila:

»Zazvoni telefon. Lily bere ali se vsaj trudi brati. Oči ji drsijo po strani, zaznavajo besede, vendar ne dojamejo pomena. Trudi se zbrati, toda oddelčna okrožnica je dolgočasna in dolgovezna, kot vsi uradni dokumenti – ali morda tekmujejo, katera okrožnica bo bralca hitreje zdolgočasila – z glavo pa je že na Land’s Endu, kamor se odpravlja pojutrišnjem.«

  • Špela Činkelj

HAYES-MCCOY, FELICITY: KNJIŽNICA NA ROBU SVETA

Lynx, 2022

Hanna Casey je knjižničarka v zakotnem irskem mestecu Finfarr. Sanjala je, da bo delala v kateri od uglednih londonskih galerij, a so njene želje neizpolnjene. Po ločitvi od nezvestega moža se je s hčerko preselila iz družabnega Londona nazaj k materi v vaško zakotje. Tam je našla službo v lokalni knjižnici mesteca, kjer je hodila še sama v šolo. Dvakrat na teden z bibliokombijem obiskuje samotne vasice in vaščanom prinaša zgodbe, ki že tisočletje prinašajo sanje,

vizije in navdih. Njena prateta Maggie ji je že pred leti zapustila staro, razpadajočo kočo. Hanna se odloči, da je čas za njeno obnovitev in čas, da naredi nekaj za svojo srečo.

Kot strela z jasnega pa jo preseneti novica, da mestni veljaki skrivaj načrtujejo zaprtje male knjižnice. Hanna se zaveda, da bi to korenito poseglo v življenja vseh, zato se z malce spodbude odloči, da bo prav knjižnica na robu sveta tista, ki bo povezala skupnost in ljudem dala nov zagon.

Branje, ki bo všeč vsem ljubiteljem knjig in knjižnic.

Odlomek iz besedila:

»Vsaka stvar v življenju potrebuje svoj čas. Čas za sajenje, čas za rast in čas za žetev. Če boste stvari počeli umirjeno in korak za korakom, bo žetev obilna.«

  • Špela Činkelj

WILSON, ABIGAIL: POLNOČ NA REKI GREY

Lipa, 2021

Zgodba bralca popelje v Anglijo, na začetek 19. stoletja. Osrednji lik je Rebecca Hunter, ki je leta dolgo skrbela za bolno mater. Po njeni smrti se zaobljubi, da bo ostala samska in brez otrok, saj nanje ne želi prenesti materine duševne bolezni, za katero verjame, da je dedna. V nepojasnjenih okoliščinah umre še njen brat Jacob, vse družinsko premoženje pa podeduje Lewis Browning, ki postane tudi Rebeccin skrbnik. Med ljudmi velja za nepriljudnega, nadenejo mu celo vzdevek Polnočni vrag.

Rebecca je odločena, da bo raziskala, kako in zakaj je njen brat umrl. Prepričana je, da je za njegovo smrt odgovoren prav Lewis, a ko je prisiljena, da se s teto preseli v njegov dvorec Greybourne, začne počasi odkrivati, da si je o lastniku ustvarila napačno mnenje. Napetost v zgodbi se začne stopnjevati s še eno nepojasnjeno smrtjo in znajdemo se v napeti, berljivi kriminalki. Začinjena je z naraščajočo privlačnostjo in zaljubljenostjo med glavnima junakoma, za popestritev pa poskrbijo nepredvideni obrati v zgodbi, ki pripeljejo do nepričakovanega konca.

Roman, ki bo všeč ljubiteljem Agathe Christie in Jane Austen obenem!

Odlomek iz besedila:

»Kolikokrat sem že izjavila, da bom nekako, na nek način že razkrila resnico o Jacobovi smrti? Je moja zaobljuba vključevala tudi pot na dvorec Greybourne? Bi bil takšen podvig vreden tega, da vlečem teto Jo čez celo deželo na jugovzhodno obalo Anglije? Dovolim svojemu srcu, da vidi tisti most?«

  • Špela Činkelj

HENN, CARSTEN: SPREHAJALEC KNJIG

Prevod: Nataša Hrovat

Mladinska knjiga, 2022

Nemškega pisatelja Carstena Henna v domovini najbolj poznajo kot pisca kriminalk, zato roman Sprehajalec knjig odstopa od njegovega siceršnjega žanra. Avtor se je s toplo zgodbo, hvalnicao knjigam in branju, ki jo je spletel okoli simpatičnih likov, zavihtel na vrh Spieglove lestvice in tam lani več mesecev kraljeval na prvem mestu.

Nihče drug ne zna tako dobro poiskati prave knjige za pravega bralca, kot zna to Carl Kollhoff. Knjigarnar z okornimi težkimi čevlji in klobučkom z ozkimi krajci zvečer, ko se knjigarna zapre, odnese knjige strankam, ki ne hodijo zdoma. Ker si ne more zapomniti njihovih imen, jih poimenuje po knjižnih junakih, na katere ga spominjajo. Tako se na večernih obhodih oglasi pri samotarskem bogatašu gospodu Darcyju, nuni Amaryllis, ki ne stopi iz samostana, gospe Nogavički, ki ne ve, kaj bi sama s sabo in pri Effi Briest, ki je nesrečna v zakonu. Nekega dne se Carlu na obhodu pridruži živahna devetletnica Saša in kmalu se mu pogled na ljudi, ki jim nosi knjige, povsem spremeni …

Iz knjige:

»Pravijo, da knjige same najdejo bralce – a včasih potrebujejo koga, da jim pokaže pot. Potrebovale so ga tudi na ta poznopoletni dan v knjigarni, ki se je imenovala Pri mestnih vratih, čeprav so bila mestna vrata oziroma njihovi ostanki, ki so se večini meščanov zdeli drzna umetnina, dobra tri križišča proč …«

  • Pia Marincelj Bregar

KOMAC, ŽIVKA: ZDAJŠNJINA

samozal., 2022

Domačo avtorico Živko Komac bi lahko brez slabe vesti imenovali za najbolj plodovito pesnico Kočevske. Živka je že od otroške dobe uživala v poigravanju z besedami in rimami. Šele zgodnja materina smrt v letu 1982, ko je bilo Živki 33 let, pa jo je spodbudila v resno pisanje pesmi. Prvo pesniško zbirko z naslovom Njej je izdala leta 1988. Sledile so Ko čustva še živijo (1999), Razhajanja (2005), Samo pesem me razume (2008), Gugalnica (2010) in Tam nekje med travami (2020). Dobri dve leti po predstavitvi njene predzadnje zbirke Tam nekje med travami smo v prejšnjem mesecu v Knjižnici Kočevje predstavljali že njeno sedmo izdano pesniško zbirko z naslovom Zdajšnjina.

Živka skrbno in rahločutno sledi vsemu, kar jo obdaja. Pravi, da se, kadar se je kaj še posebej dotakne, v njenem prsnem košu nabere implozija čustev in besed, ki nato bruhne iz nje kot vulkan. Teme njenih pesmi tako vedno sledijo dogajanju v njenem osebnem življenju, kot tudi v družbi na sploh. V svojih pesmih obravnava ljubezen, minljivost, bivanjska in okolijska vprašanja ter kritiko družbe. Zbirka Zdajšnjina slika obdobje avtoričinega življenja v zadnjih letih in jo (še toliko bolj) zaznamuje strah pred prihodnostjo zanamcev in soočenje z lastno minljivostjo. Kljub resnim in pogosto žalostnim vprašanjem, s katerimi se ukvarja, pa avtorici tako v pesmih kot v življenju nikoli ne zmanjka iskrivosti, nagajivosti in humorja.

Iz pesmi Prisedi:

»“…/ Daj popotnik, prisedi zraven

na tisočletni sivi kamen,

prisluhni petju drobnih ptic

v vejah gozdnatih kraljic!

V čaroben mir se v sebi vdaj

in ta trenutek, tukaj, zdaj

naj zvok tišine te nahrani

za težke dni, ki so pred nami.”!«

  • Pia Marincelj Bregar

B. NJATIN, LELA: SMER SRCA

Ilustrirala: Tina Dobrajc

KUD Sodobnost International, 2022

Pisateljica in vizualna umetnica kočevskih korenin, Lela B. Njatin, se lahko letos pohvali s kar dvema izdanima literarnima deloma: romanom Samski blok in slikanico Smer srca.

Slikanica Smer srca pripoveduje domišljijsko zgodbo o ribici iz akvarija, ki se na enkrat znajde v povsem novem okolju. Je to morje, kraj svobode, o katerem so ji pripovedovale starejše ribe iz akvarija? Kmalu spozna, da tudi njen novi življenjski prostor ni neomejen. Deklica s piščalko ji pove, da se je znašla v vodnjaku. Nova prijateljica ji nudi uteho ter jo sooča z novimi spoznanji. Tudi svoboda ima svojo ceno in brez hrane ribica skoraj umre. Na robu smrti v sanjah sreča Ribo vseh rib, ki ji zaupa najvišjo resnico. Čeprav se ribica tega srečanja ne spominja, se njeno življenje odtlej odvije v nepričakovani smeri.

Slikanica za vse generacije v svoji otožni lepoti nosi globoko sporočilo, ki nam šepeta, da lahko vedno prisluhnemo svojemu srcu, ki ne bije samo, temveč v sozvočju s srci drugih. In ne glede na to, kje se nahajamo, lahko s pomočjo domišljije in želje dospemo kamorkoli si želimo. Pomembo je le, da plavamo v smeri, kamor nas vodi naše srce.

Sploh v zadnjem desetletju v avtoričinih likovnih in literarnih delih zasledimo močan vpliv kraja njenega otroštva in figure, ki ji je v tem času še posebej prirasla k srcu: deklice s piščalko. Tudi v slikanici Smer srca tej pomembni spomeniški točki v Kočevju podarja nov pomen, ki bogati naše mesto s pomembnim sporočilom o svobodi, skrbi in prijaznosti.

Iz knjige:

“Kip sem,” je odgovorila deklica, “kip iz brona. Naredil me je človek, umetnik, da bi sedela na robu tega vodnjaka.”

 “A, vodnjak je to!” je vzkliknila ribica in pripomnila: “Sem mislila, da sem v morju, jaz, ki prihajam iz akvarija.”

 “Vodnjak je nekaj takega kot zelo velik akvarij, ribica, vendar je veliko manjši od morja,” je razložila deklica.

 Bolj sami sebi kot svoji novi prijateljici je ribica zašepetala: “V vodnjaku je več svobode kot v akvariju, a manj svobode kot v morju.” Pomislila je, kako zelo bi bila utrujena šele, če bi preplavala vse morje, ko pa je že od plavanja v vodnjaku močno utrujena.

 Zmignila je s plavutmi in dejala deklici: “O tem se bova pogovorili jutri, utrujena sem. Bova zaspali?”

 “Tudi spanca ne potrebujem, draga ribica, ti pa si le odpočij. Varovala te bom,” je odgovorila deklica.«

  • Pia Marincelj Bregar

Sarah Steele: Manjkajoči delčki Nancy Moon

Lynx, 2022

Zgodba nas popelje v Anglijo, kjer se Florence, nadarjena šivilja in nekdaj uspešna podjetnica, po dvanajstih letih zakona z možem Seamusom znajde na najnižji točki v zakonu. Za nameček se mora v času globoke osebne izgube in žalosti še posloviti od ljubljene babice Peggy. V njeni omari med pospravljanjem zapuščine odkrije star zaboj s kroji oblek, vsem pa so priložene črno-bele fotografije mlade ženske, Nancy Moon. Florence se odloči, da bo tvegala in odšla po sledeh, ki jih je odkrila na fotografijah ter raziskala, kdo je skrivnostna, neznana sorodnica, o kateri se v družini ni nikoli govorilo.

Pripoved spretno krmari med razburkanim, živahnim družabnim življenjem v šestdesetih ter sedanjim časom. Slikovito opisuje prestižne evropske turistične lokacije, bolj ali manj nesrečna življenja bogatih in privilegiranih, na drugi strani pa življenja in sanje preprostih, običajnih ljudi, ki se morajo preživljati s trdim delom.

Grenko-sladka zgodba, ki pod površjem skriva težke življenjske odločitve in nas spomni na to, da je včasih najtežje odpustiti samemu sebi ter da si vsi zaslužimo priložnost za nov začetek.

Odlomek iz besedila:

»Večina potovanj se začne s slovesom: od prijatelja ali ljubljene osebe, pogosto ljubimca, včasih tudi kraja. Slovo izostri čute, opomni nas, kaj bi lahko bilo in nas navdihne ob misli, kaj še bo. V sebi nosi malce nostalgije, morda nekaj krivde in obžalovanja, upanja mogoče, ali celo olajšanja. Nekatera slovesa trajajo le nekaj ur, nekatera pa bodo morala trajati vse življenje.«

  • Špela Činkelj

Sophie Benedict: Grace in milina ljubezni

Učila, 2022

Prijetna biografska pripoved nemške pisateljice v ospredje postavi življenje ene od najbolj priljubljenih igralk svojega časa – Grace Kelly. Za pravo ljubezen je bila pripravljena žrtvovati vse, kar je dosegla.

Rodila se je premožnim staršem, nekdaj uspešnima športnikoma, do bogastva in uspeha pa sta prišla z lastnim trudom. Do svojih otrok sta bila zelo stroga, nepopustljiva in zahtevna. Grace je bila s svojim velikim umetniškim talentom in sanjami o igralskem poklicu žal vedno črna ovca v družini. A navkljub nasprotovanju staršev si je izborila, da je lahko še ne osemnajstletna odšla sama v New York na igralsko akademijo. Veliko mesto jo je posrkalo vase, Grace pa je končno lahko začela življenje zajemati s polno žlico. Ves čas je tudi marljivo delala, da je postala dobra igralka in ženska, ki je povsod vzbujala pozornost s svojo lepoto in talentom. V pripovedi so lepo predstavljene tudi temne in manj znane plati igralskega poklica, ki zahtevajo veliko odrekanja, uspehi pa s seboj prinašajo zavist in nevoščljivost drugih.

Rdeča nit pripovedi je poleg strasti do igranja tudi želja po pravi, pristni, globoki ter izpolnjujoči ljubezni. Grace jo je naposled le našla na povsem nepričakovanem mestu in času – z monaškim princem Rainerjem. Pravljica, ki se je začela s poroko stoletja in doživela tragičen razplet, kar kliče po novem romanu …

Odlomek iz besedila:

»Zakaj imata tako zaničljiv pogled do igranja, ko pa je to moj način življenja? Vem, da sta imela zame v mislih nekaj drugega, ampak to sem jaz. Ali ne moreta biti ponosna na to, kar počnem tukaj? Ves čas vama pišem o uspehih, ki jih dosegam, vendar vaju to sploh ne zanima.«

  • Špela Činkelj

POKORN, MARKO: SMEŠNO, MA NON TROPPO 

Mladinska knjiga, 2022

Marko Pokorn ni samo priznan, srčen pediater in infektolog, ampak tudi scenarist številnih uspešnih gledaliških predstav in televizijskih nanizank. Gledalcem je ostal v nepozabnem spominu s priljubljeno nanizanko Teater paradižnik in Naša mala klinika. V kolumnah, ki so od 2017 izhajale v Delu, je ostal zvest svojemu stilu pisanja. Popelje nas po najrazličnejših temah – od trenutno aktualnih do brezčasnih. Pogosto se mu zapiše kak utrinek iz otroštva, z nostalgijo se spominja osemdesetih, sledi poblisk v medicino. Najsibo z znanstveno raziskavo ali pa anekdoto iz lastne klinične prakse. Umanjkati ne sme niti navezava na njemu tako ljubo glasbo, ki potolaži še tako izmučeno ali potrto srce. Vse skupaj je začinjeno z ravno pravo mero humorja in pogosto odstre svet okrog nas še z drugega zornega kota. Zapise lepo dopolnjujejo izvirne in zabavne ilustracije priznanega ilustratorja Izarja Lunačka.

Knjiga, ki nas prepriča s svojo iskrivostjo, humorjem in nenazadnje temami, ki so del nas vseh.

Odlomek iz besedila:

Že od mladih nog sem bil deležen zbadanja na račun svojega priimka. V vrtcu, šoli ali drugje so se sogovorniku ustnice ukrivile v nasmešek, češ, a si ti kej pokoren? Ali: ti si ena pokora, a ne? V mednarodnih zbadanjih sem bil Popkorn … Najprej sem travme potrpežljivo ponotranjil in molče trpel, v najstniških letih pa sem zbadajočemu začel jezikati nazaj, češ, ti si pa prvi, ki se je tega spomnil, meni se kaj tako genialnega do zdaj sploh ni posvetilo, kar se je v situacijah neravnovesja moči lahko izkazalo za kontraproduktivno. Se pač naučiš, da primitivcev ni dobro preveč jeziti.

  • Špela Činkelj

SKENDEROVIĆ, SELMA: ZAKAJ MOLČIŠ, HAVA?

Spremna beseda: Suzana Tratnik

Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Revija Mentor, 2021

Če se navežemo na prejšnjo predstavitev je Zakaj molčiš, Hava? več kot odličen primer knjige, za katero je še kako pomembno, da obstaja. Takšne, ki družbi prinaša točno tisto, zaradi česar nas maček in deček Rintaro iz prejšnje knjige učita, da knjige ne smejo izumreti: razumevanje drugega in spodbujanje empatije ter sprejemanje drugačnosti.

Avtorica, Selma Skenderović, je študentka slovenistike in primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani. S kratko zgodbo Brezimni obraz je leta 2020 postala zmagovalka festivala mlade literature Urška. Organizatorja festivala, JSKD in Revija Mentor, sta ji za nagrado v svoji zbirki Prvenke ponudila izdajo proznega prvenca Zakaj molčiš, Hava?.

Skozi petnajst kratkih zgodb, ki jih pripoveduje deklica Hava, nas avtorica tenkočutno, včasih pa tudi precej ostro, popelje skozi misli mladega dekleta bosanske narodnosti in muslimanske veroizpovedi, ki se je prisiljeno vključiti v slovensko družbo. Avtorica pravi, da ne bi rada, da se zgodba bere avtobiografsko, vendar lahko iz avtentičnosti in moči izpovedi sklepamo, da izhaja iz osebnih izkušenj ali izkušenj bližnjih, ki so se znašli v podobnem položaju. Hava je bila v otroštvu deležna mnogih predsodkov, nemoči in strahu. Svoj molk s pisanjem končno zamenjuje s pravico do besede: “Želim si, da me Slovenci ne bi nenehno opominjali, da sem tujka,” pravi. Havin glas, spretno ujet v tekoč, slovenski jezik, je zamolčani glas premnogih priseljencev; njene zgodbe poganjajo občutki drugačnosti, odtujenosti in nesprejetosti. Njene zgodbe se nas neizogibno dotaknejo. Vabijo nas k razmišljanju in prevrednotenju lastne družbe. In, če smo kolikor toliko rahločutni, tudi k samoizpraševanju. Smo res tako odprti in sprejemajoči do drugih narodnosti? Bi lahko naredili še kaj, da priseljencem olajšamo vključitev v našo družbo in jim omogočimo prijetnejše bivanje?

Iz knjige:

»Ni pomembno, katere narodnosti si, dokler veš, da si Slovenec, Hrvat ali Francoz. Morebiti Nemec, Danec, Poljak … Ni pomembno, v katerega boga veruješ, dokler ga v javnosti ne častiš z burko ali s križem okrog vratu.«

  • Pia Marincelj Bregar

LUKOVAC, ANAMARIJA: CVETENJE

Mladinska knjiga, 2021

Cvetenje je zbirka kolumn Anamarije Lukovac, nekdanje priljubljene urednice in kolumnistke Cosmopolitana, novinarke, scenaristke in popotnice. Svoja najboljša besedila iz rožnate pisarne je v knjižni izdaji v lanskem letu združila z novimi, še neobjavljenimi. Kolumne so avtobiografske, Anamarija v besedilih razmišlja o sebi in svetu, ki jo obdaja v razgibanem življenjskem obdobju študija. Kot pravi sama, so kolumne predstavljale njen dnevnik, kamor je zapisovala »svoje korake in napake, skušala osmisliti svet okoli sebe, ga opravičiti, mu pomagati, ga z besedami objeti in razumeti.« Teme, ki jih je izbirala, so nagovorile tudi ostale bralce. V njih se je lotevala vprašanj identitete in stisk, ki vzniknejo, ko smo mladi, in nikoli zares ne potihnejo: kako se dobro počutiti v svoji koži?, je ljubezen danes nemogoča?, ali ženske res potrebujemo moške?, kako se spopasti z anksioznostjo in nezaposljivostjo?, kaj ti da samotno potovanje v širni svet? … Zbrane kolumne so ubesedena cvetna nabirka razmišljanja o življenjskem utripu mlade ženske, ki misli s svojo glavo. Naj dajo misliti tudi nam.

Iz knjige:

»Nočem se postarati! Poleg tega pa imam kompleks, ki bi moral, kakor sem slišala, priti vsaj nekih dvajset let pozneje. Bojim se, da me bo čas povozil in da nimam nobene možnosti proti mlajši generaciji, ki je začela počasi osvajati svet. Spomnim se, kako mi je mami pripovedovala, da se na delovnem mestu ne počuti povsem kompetentno svojim mlajšim kolegom, jaz pa nisem dočakala še niti svoje prve zaposlitve, pa sem že tam. Najbrž je stvar v tem, da se svet tako hitro spreminja, da danes že predstavnike druge polovice dvajsetih let ogrožajo mlajše generacije. Internet in komunikacijske tehnologije, ki so bili včasih naša prednost, saj smo jih dojeli hitreje od starejših, so mlajšim generacijam vgrajeni v možgane

  • Pia Marincelj Bregar

NJATIN B., LELA: SAMSKI BLOK

Cankarjeva založba, 2022

Le kdo izmed prebivalcev Kočevja ne pozna Samskega bloka, za oko današnjega časa precej puste stanovanjsko – poslovne stavbe, umeščene na trg med mestno kavarno in cerkvijo, ki pa ji še danes daje poseben čar kip Deklice s piščalko. V zgornjih treh nadstropjih se vrstijo okna stanovanj, v pritličju pa se nahajata trgovina in pekarna. Marsikdo bi bil presenečen, da je ta stavba dovolj zanimiva, da bi po njej naslovili knjigo. A za pisateljico in vizualno umetnico Lelo B. Njatin je to najpomembnejša stavba v Kočevju. To je namreč njen prvi dom. In na nek način tudi tisti edini pravi dom, kamor se je vračala, tudi ko so jo odrasla pota popeljala povsod po svetu in jo ustalila v Ljubljani. Po smrti mame Angele Lela v garsonjeri Velike hiše, kot jo je imenovala kot majhna deklica, vzpostavi atelje. Med pandemijo se nastani v njem in piše. Ustvarjalni proces pisanja romana se prepleta s procesom prebolevanja mamine smrti in spominjanja otroštva v Kočevju. Roman je sam po sebi opis nastanka umetniškega dela: preko zgodbe, prepredene s samorefleksijo, spremljamo ustvarjalni proces, ki se ni pričel odvijati z vzpostavitvijo ateljeja in Lelino zavestno odločitvijo za posamezen projekt, ampak že mnogo prej, v njenem zgodnjem otroštvu. Sledimo prehajanju resničnosti v umetnost, od rojstva navdiha do zrele umetnosti. V zadnjem desetletju je Lela kot del svojih umetniških projektov analizirala mesto, natančno opazovala in poslušala skupnost njegovih prebivalcev ter z njo iskala dialog. Svoje umetniške akte s ciljem sestavljanja odraza duhovnega profila mestne skupnosti v romanu med seboj poveže in zaokroži v celoto. V prepletu spominov, fikcije, esejističnih razmislekov in dokumentarnih podatkov se pred našimi očmi odvije roman, ki pripoveduje zgodbo o Leli, njeni mami Angeli, hkrati pa tudi zgodbo o Kočevju in njegovih ljudeh.

Odlomek iz knjige „Nimam občutka, da tukaj živim, kot smo živeli nekoč. Samski blok se je zame skrčil na mojo garsonjero in to teraso. Zamlada je bila moja dežela ves Samski blok, tudi moje poti skozi Kočevje so bile le njegovi podaljški v neznano, kakor zavzemanje novega teritorija zanj, krčenje tujine morda. Zdaj skozi mesto stopam bolj gotovo, samostojno, vsepovsod. Tipam za Kočevjem kot tistim drugim. Tujega več ne povezujem z ozemljem. Lahko bi razmišljala in ustvarjala drugje, v drugem mestu, v drugačni stavbi. Kjerkoli, kadarkoli. Ampak tukaj, tukaj čutim neizbežnost ohranjanja ravnovesja med Samskim blokom in Kočevjem.“

  • Pia Marincelj Bregar

BARBERY, MURIEL: EN SAM CVET

Mladinska knjiga, 2022

Francoska virtuozinja lepe besede Muriel Barbery, do sedaj pri nas poznana po Eleganci ježa in Življenju vilinov, nas v novem romanu popelje na Japonsko, natančneje v Kjoto, ki ga pozna iz prve roke, saj je v njem tudi sama preživela nekaj let. V romanu v to veliko japonsko mesto na branje oporoke svojega očeta, ki ga ni nikdar poznala, iz Francije pripotuje mlada botaničarka Rose. Kot nam da slutiti že naslov sam, se v romanu kot motiv pogosto pojavlja cvet, na katerega je Rose kot poznavalka še toliko bolj pozorna. V vsako poglavje romana nas popelje stara azijska legenda, ki jo pisateljica umetelno poveže z aktualnim dogajanjem in občutji. V Kjotu se Rose nastani v očetovem stanovanju, kjer jo sprejme njegova osebna pomočnica Sayoko. V javorjevi sobi spozna očetovega poslovnega partnerja in prijatelja, Belgijca Paula, ki jo po očetovih navodilih pred branjem oporoke vsak dan vodi od enega budističnega svetišča do drugega. Rose na vsakem koraku obdaja lepota, ki jo zna avtorica tako spretno opisati: naj bo to cvet potonike, japonski vrt, tempelj ali skodelica matcha čaja v čajnici. V tem času se med njo in Paulom spleta posebna vez in v zdolgočaseni in jezni Rose, ki dotlej ni zares znala uživati življenja, se vsak dan nekaj premakne in spremeni, del nje umira in se hkrati rojeva nov. Ganljiv, vrhunsko spisan roman, ki spretno prepleta vedno iste motive na več ravneh, dokazuje koliko lahko človek da drugemu tudi po svoji smrti.

Iz knjige:

»Ob ogledalu v prostorni in prazni kapeli kopalnice se je bela potonika s cvetnimi lističi, nanagloma namočenimi v karminast tuš, na zraku sušila kot sveže naslikana slika. Jutranja svetloba, ki je lila skozi odprtine bambusovih rešetk, je stene obsipavala s kresničkami, in, preplavljena z mavričastimi zajčki vitraža, je za trenutek pomislila, da je v katedrali.«

  • Pia Marincelj Bregar

COLEMAN, LUCY: POLETJE OB ITALIJANSKEM JEZERU

Učila, 2022

Topla, sončna, srčna zgodba nam odstre pogled v pisateljski kreativni proces, začinjena pa je s pravo mero romantike, optimizma in kančkom solz. Osrednji lik je Brianna Middleton, pisateljica mednarodnih uspešnic, v katerih se iskri od vročih ljubezenskih prizorov in strasti. Brie svojim junakom vedno pričara srečno-do-konca-svojih-dni, sama pa nima sreče v ljubezni in partnerskih odnosih. Po klavrno propadli zvezi se znajde na najnižji točki v življenju. Brez samozavesti, navdiha, samospoštovanja, počuti se osamljeno, tolažbo pa najde v sladkarijah in nezdravih prigrizkih.

Ponudi se ji priložnost, da odide na pisateljski oddih v romantične hribe nad Gardskim jezerom. Na tečajih pisateljskega procesa pomaga kolegom pri ustvarjanju likov, ki navdušijo bralce, svetuje jim pri opisovanju njihovih čustev ter ustvarjanju razmerij, ki so odraz resničnega življenja. Njen sovoditelj je inteligenten, privlačen in uspešen pisatelj Arran Jamieson. Skupaj z glavno junakinjo se podamo v simpatično pripoved, ki je poklon tako bralcem kot pisateljem. S svojimi zgodbami znajo vsaj za trenutek omiliti resničnost in nas zazibati v srečne konce.

Odlomek iz besedila: 

»Sem profesionalka, in če zaslona ne znam zapolniti z besedam, ki kaj pomenijo, je vsega konec in računi ne bodo plačani. Nimam rezervnega načrta, če ta posel propade, in mislim, da česa drugega niti ne bi znala delati. To je edina služba, ki sem jo kdaj imela, in v tem tiči težava. Ali vsi pisatelji sčasoma ostanejo brez besed in nimajo več ničesar pametnega povedati in ali izvir navdiha preprosto presahne? Videti je, da ne znam več napisati ničesar pametnega.«

  • Špela Činkelj

WINN, RAYNOR: DIVJA TIŠINA

Aktivni mediji, 2021

Zakonca Raynor in Moth Winn po izgubi doma, vira preživetja in vsega imetja postaneta brezdomca. Uteho najdeta v večmesečnem pohodu po jugozahodni angleški obalni poti. Ob koncu poti se jima ponudi priložnost, da se ustalita v Cornwallu, najameta študentsko posojilo, Moth pa pri petdesetih začne študirati. Raynor opazi, da se možu po vrnitvi iz divjine degenerativna možganska bolezen poslabšuje. Odloči se, da mu za rojstni dan podari rokopis, v katerem opiše njuno skupno potovanje. Na hčerkino pobudo rokopis pošlje založbi, ki zgodbo izda pod naslovom Prežeta s soljo. V hipu se povzpne na vrh lestvice najbolj branih knjig.

A tu se zgodba zakoncev Winn ne konča. Eden od navdušenih bralcev jima v najem ponudi opuščeno kmetijo. Tvegata vse, zaupata neznancu in pred nami se odstre čudovita pripoved o povezanosti človeka in narave.

Raynor in Moth se ob koncu poletja podata še na eno neverjetno pustolovščino. S prijateljema se odpravijo na izlet po divji, neokrnjeni Islandiji. Bralce spomnijo na brezmejno moč ljubezni, upanja in poguma, s katerim je mogoče premagati vse življenjske preizkušnje.

Obvezno branje za vse, ki imate radi dobre zgodbe!

Odlomek iz besedila:

»Skrita v temi ravnih, navpičnih debel sem bila nevidna in moj obstoj je bil zamegljen. Ta drevesa si mi od nekdaj stala ob strani. Ko sem bila majhna, so bila košata in nizka, zdaj pa so se visoka pozibavala. K njim sem prišla ob vsakem preobratu v svojem mladem življenju, da sem bila v divjini kot žival, ki zastrta z drevesno skorjo kuka v človeški svet. Vse življenje od otroštva do srednjih let se je strnilo v en trenutek, v eno odločitev.«

  • Špela Činkelj

PARTLJIČ, TONE: LJUDJE Z OTOKA

Beletrina, 2021

Tone Partljič je eden najbolj vsestranskih slovenskih literarnih ustvarjalcev. Objavil je mnogo odmevnih proznih in dramskih del ter scenarijev za televizijske in radijske igre in filme. Za svoje ustvarjalne dosežke je prejel nagrado Prešernovega sklada, Levstikovo nagrado, Grumovo nagrado, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo in leta 2016 veliko Prešernovo nagrado. V svojih delih se vse bolj posveča preprostim ljudem iz svojega življenja.

V lanskem letu je pri Beletrini izšla njegova zbirka novel Ljudje z otroka, v kateri opisuje usode prebivalcev in obiskovalcev jadranskega otočka Ilovika, kamor avtor na dopust in krajše obiske prihaja že skoraj 35 let. Življenje na tem malem divjem otoku se zdi poletnemu obiskovalcu sončno in svobodno, otočanom, ki tu preživijo vse življenje, pa postavlja trdne meje. Ilovik, na katerem je nekoč turizem cvetel in z njim tudi vrtovi ter okenske police hišic v naselju, so ljudje poimenovali kar Otok cvetja. Danes je cvetja manj, pa tudi prebivalcev, in ti so vse starejši. Zunaj dvomesečne turistične sezone, ko se prebivalci spremenijo v natakarje, kuharje, taksiste in pobiralce pristojbin, so ti precej sami in osamljeni. Iz zemlje se v teh krajih težko kaj iztrga, tu ni zdravnikov in razen v turistični sezoni se ne da zaslužiti za življenje. Redki z Otoka odidejo po lastni volji, malokdo se vrne. Mnoge so v zadnjih dvesto letih vzele vojne, Amerika, Egipt in Italija. Avtor nam pripoveduje o otočanih, malih ljudeh in tistih, ki nekoliko štrlijo ven, o učitelju, ki je poučeval generacije otočanov, o župniku, o ženskah, vdovah in čakajočih materah, ki so ostale same, ker so se njihovi možje in otroci podali v svet, da bi našli lažji in boljši način preživetja, in se tako v osami zgarale in postarale, o okrutni prisili majhne skupnosti, ki odloča o usodi posameznika, o površinski prisotnosti turistov, o otoškem Odiseju Peru, ki mu je Trsatska Marija dvakrat rešila življenje, in vsem drugem, kar je avtor slišal, prebral in izbrskal iz kolektivnega spomina otočanov.

Življenje in smrt si na Otoku od vekomaj stojita iz oči v oči, ločena zgolj s kanalom, kot sta pomenljivo ločena otok življenja in pokopališki otoček Preko, kamor zvon pokliče umrle. Ljudje z otoka je jadranska balada o času, ki izginja, in ljudeh, ki vse bolj prehajajo preko.

Iz knjige:

» /…/ vsi ljudje z otoka, tudi moj pokojni mož, ki so bili raztreseni po obeh Amerikah, nekateri pa celo v Avstraliji, so vedno načrtovali, kaj bojo naredili na rodnem otoku, ko se bojo vrnili. V sebi imam dva doma, en dom je tu, kjer zdaj boljše živim, kjer lahko delam in nisem lačen, drugi pa je tam, kjer je moja duša, so govorili, kadar so se raznežili ob pijači. Ljudje s tega majhnega otoka so imeli svoj dom na otoku vedno vzporedno v mislih, kjerkoli po svetu so že bili. Njihove misli in spomini so se vedno vračali k majhnemu otoku z enim samim naseljem, otožno so prepevali o njem po Manhattanskih barih, ko so bili okajeni

  • Pia Marincelj Bregar

ELA PEROCI: RIŠEM DAN in ELA PEROCI: KO ŽIVIM

Obzorja Maribor: 1966 in 1975

Letos mineva 100 let od rojstva ene naših najboljših pravljičark, Ele Peroci. Le kdo ne pozna slavne Muce copatarice, ki nas je naučila pospravljati copatke? Njene kratke sodobne pravljice Hišica iz kock, Moj dežnik je lahko balon, Očala tete Bajavaje, Stara hiša številka 3 in mnoge druge so zlezle v srca marsikaterega otroka in odraslega. Perocijeva je za svoja dela med drugim prejela Levstikovo nagrado, leta 1971 pa (kot prva mladinska pisateljica) nagrado Prešernovega sklada. Njene pravljice so našle pot v svet, saj so bile prevedene v številne jezike. In čeprav Elo Peroci najbolje poznamo po njenih pravljicah, naj se tokrat spomnimo tudi na njeni dve pesniški zbirki za odrasle, ki sta izšli pri založbi Obzorja Maribor: Rišem dan (1966) in Ko živim (1975). Tako kot njene pravljice, so tudi pesmi v omenjenih zbirkah nežne in lirične, v njih lahko začutimo pisateljičinega duha in njeno ljubezen do otrok. Pa vendar preko pesmi spoznamo tudi drugačno Elo, odraslo, zaljubljeno, razmišljujočo, utrujeno in odhajajočo.

Pesem iz zbirke Rišem dan:

»Prihaja jutrišnji dan –

v zgodnjem jutru se bodo rože odprle,

in moja misel bo sinja.

Rišem jutrišnje jutro in vse svoje sinje misli,

rišem upanje in sonce v sinjini.

Rišem rumeneča jabolka v krošnji

in s pretankimi črtami ptičji ščebet.

Jutranji hlad vzpenja trave in drevo –

moje upanje je veliko

  • Pia Marincelj Bregar

BARBERY, MURIEL: ŽIVLJENJE VILINOV

Prevod: Saša Jerele

Mladinska knjiga, 2016

Življenje vilinov je tretji roman francoske pisateljice in učiteljice filozofije Muriel Barbery, najbolj znane po romanu Eleganca ježa. Mnogi ljubitelji Elegance ježa so bili nad Življenjem vilinov sicer razočarani, najpogosteje so kritizirali njegovo prepotentnost in pretiravanje z bogatim besediščem.

Res je, da roman, ki ga boste najverjetneje močno vzljubili ali pa odložili po nekaj straneh, kar prekipeva od umetelnih orisov: zdi se, da je vsaka poved zase baročno pripravljena poslastica, ki se ponuja, da z vso pozornostjo in sladkim pričakovanjem zagriznete vanjo. Izpod pisateljičinih rok se pred nas zlije čarobni svet francoske podeželske vasice in njenih prebivalcev, ki s posebno nežnostjo, globino in predanostjo skrbijo za svojo zemljo in uživajo v njenih darovih, ob tem pa skrbijo tudi za siroto, deklico Mario. Sočasno spremljamo zgodbo še ene deklice, še ene sirote: Clara, vzgajana v Italiji, je pripeljana v veliko mesto, kjer v družbi nenavadnih mož razvija svoje čudežne zmožnosti igranja na klavir, v ozadju pa sluti priprave na nekaj velikega. Vilini poznajo obe deklici in kmalu ugotovimo, da naključij ni, in da sta njuni življenjski poti tesno prepleteni ter izjemnega pomena za ključne dogodke, ki jih možje pričakujejo …

Ob tako bogatem besedišču in skrbni obravnavi najdrobnejših podrobnosti, ki pa za pisateljico in zgodbo nosijo velik pomen, se nam lahko ob branju zdi, da izgubljamo rdečo nit, kar je verjetno zmotilo mnogo bralcev. Pa vendar prav te drobni sladki bombončki: vonj in namen začimbnic starke Evgenije, položaj treh predmetov na jedilni mizi, zvok, ki ga iz klavirja izvabi Clara, nosijo v sebi srž zgodbe, ki je pomembnejša od sosledja dogodkov.

Kljub temu, da je roman označen kot fantazijski, je gotovo povsem drugačen od klasičnih fantazijskih romanov in bo prej navdušil bralca, ki v njem ne išče napete fantazijske pripovedi. Če vas opis pritegne, vam priporočam, da poizkusite in poletje pričnete s tem nekoliko zahtevnejšim magičnim romanom, polnim skrivnosti, vere, intuicije in filozofije, ki tenkočutno prepreda niti skrivnostnih svetov.

Pri založbi Mladinska knjiga je pred kratkim izšel prevod novega romana Muriel Barbery z naslovom En sam cvet, prevod nadaljevanja Življenja vilinov pa v Sloveniji še čakamo.

Iz knjige:

»A Maria se je z vero v poezijo srečevala vsak dan, ko je plezala na drevesa in poslušala pesem vejic in listov. Zelo zgodaj ji je postalo jasno, da se drugi premikajo po podeželju kakor slepci in glušci, da so simfonije, ki jih posluša, in slike, ki si jih ogleduje, zanje zgolj šumi narave in neme pokrajine. Kadar je dirjala po svojih poljih in gozdovih, je bila v nenehnem stiku s snovnimi tokovi v obliki neotipljivih, a vidnih sledi, ki so jo seznanjale z gibanjem in žarenjem stvari …/…/

  • Pia Marincelj Bregar

DENTON, LAUREN K.: POČITNIŠKA HIŠICA 

Meander, 2021

Romane ameriške pisateljice Lauren Denton so bralci lepo sprejeli, saj prinašajo realen, a optimističen pogled na svet. Njene zgodbe pripovedujejo o resničnem veselju, sreči, ljubezni, smehu, pa tudi o bolečini, razočaranju in srčnih ranah. V njih ne manjka smeha niti solz. So takšne, kot je življenje samo.

Tokratna zgodba se odvija na sončnem jugu Alabame. Lily zjutraj namesto dišeče kave pričaka moževo pismo in ločitveno papirji. Znajde se na življenjski prelomnici. Po naključju vidi oglas za delo v frizerskem salonu v naselju Varen pristan, kjer jesen življenja aktivno preživlja skupnost upokojencev. Lastnica Pristana Rose v Lily vidi delček lastne bolečine, odloči se tvegati, ponudi ji službo in s tem možnost za nov začetek. Povsem nepričakovano se med ženskama začne spletati prijateljstvo. Obe se bosta morali soočiti z izzivom, kako se rešiti spon preteklosti in izkoristiti priložnosti, ki se jima ponujajo.

Prijetna, topla zgodba, ki je več kot le ljubezenski roman, saj nas spomni, da ni nikoli prepozno za nov začetek.

Odlomek iz besedila:

»Življenje je res lepa stvar – je dragoceno in bežno in nori bi bili, če ga ne bi zgrabili z obema rokama in se ga trdno oprijeli.«

  • Špela Činkelj

MARKS, NADIA: TISTO POLETJE NA KRETI 

Tanera, 2021

Calli, hči Angleža in Grkinje, se po desetih, navidez srečnih letih s partnerjem Jamesom znajde v slepi ulici. Povsem nepričakovano jo James zapusti in znajde se sama v težki življenjski preizkušnji. Da bi pozabila na lastna razočaranja in si zacelila zlomljeno srce, se najprej službeno odpravi na grški otok Ikarija, da bi o njem napisala fotoreportažo. Srce jo vodi še naprej, domov, na Kreto, kjer je preživela najlepše trenutke otroštva. Želi si, da bi lahko nadoknadila zamujeni čas s svojo teto, materino starejšo sestro. A kmalu spozna, da jo na Kreti ne čaka le izvrstna kulinarika, idilično poležavanje na plaži in gostoljubni domačini. Na dan počasi privrejo leta dolgo zamolčane skrivnosti, njihovo razkritje pa bo usodno za celo družino.

Napeta zgodba, ki nas posrka v grško poletje, sončne plaže in brezskrbnost, a obenem razkriva najtemačnejše človeške strasti, neizpolnjene želje, hrepenenja in bolečino zaradi izgubljenih sanj in neizživete ljubezni.

Odlomek iz besedila:

»Stvari niso nikoli enostavne, dekle moje«, ji je odgovorila Froso, »zato ker smo ljudje in ker nam naše srce pove resnico. In ko nas Eros zadane s puščico, si ne moremo pomagati.«

  • Špela Činkelj 

RENKO, JERNEJA: POSEBNA PUNCA: (P)OSEBNA ZGODBA

Primus, 2022

Jerneja Renko je mati treh deklic in lahko bi rekli, da je njeno življenje zares pestro. S svojo ganljivo, iskreno izpovedjo nagovarja slehernega bralca. Prva posebna preizkušnja jo je doletela že v prvi nosečnosti. Deklica, ki sta jo z možem tako težko pričakovala, je bila mrtvorojena. Dobro leto kasneje se jima je rodila čudovita Vita, ki je zares polna življenja in danes žanje uspehe na glasbenem in športnem področju. Rojstvo najmlajše hčerke Nine pa je v družino prineslo povsem nove izzive, saj se je rodila gluha, zdravniki pa so ji napovedovali, da ne bo nikoli hodila. A starša sta ostala neomajna. Šele v Ameriki sta po nekajletnem raziskovanju odkrila inštitut, kjer starše učijo, kako delati z otrokom, ki ima razvojne težave. Postala sta zgled vsem, da je z močno voljo, trdim delom in brezpogojno ljubeznijo mogoče premikati meje, saj je danes Nina samostojna, vesela deklica, ki sliši in se lahko giba.

Čudovita osebna pripoved, ki nas spomni, da otroci s posebnimi potrebami srčijo prostor in čas, v katerega so rojeni. Ljudje, ki so drugačni od nas, lahko veliko dajo in v sebi skrivajo veliko potenciala. Največje ovire pa so tiste, ki si jih sami naredimo v glavi.

Odlomek iz besedila: »Gospa, vaša hči je popolnoma gluha.« Takšno je to življenje. En sam stavek ti lahko sesuje svet. In tega ne pozabiš kar tako, še posebej pa ne arogantne mlade specializantke, ki ubije upanje do konca, ko mi razlaga, da morajo imeti kandidati za polžev vsadek vsaj nekaj odstotkov sluha.«

  • Špela Činkelj

SKENDEROVIĆ, SELMA: ZAKAJ MOLČIŠ, HAVA?

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, 2021

Avtorica pripovedne zbirke je najmlajša zmagovalka festivala mlade literature Urška, ki je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta. Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ji je za nagrado izdal pripovedno zbirko z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Knjiga je prvenec, povednemu posvetilu sledi 15 drznih kratkih zgodb, v katerih se avtorica ukvarja z resnimi, a tudi neprijetnimi temami, kot so tujstvo, pripadnost in identiteta, bralca pa spodbudi k razmišljanju o drugačnosti in strpnosti.

Skozi zgodbe spremljamo naslovno junakinjo Havo, ki prihaja iz Bosne in živi v Sloveniji. V obdobju od konca osnovne šole, skozi srednjo šolo in vse do začetka fakultete se spopada s svojo drugačnostjo, ki jo na različnih področjih močno omejuje. Hava je vpeta v slovensko okolje, po drugi strani pa je doma med ljudmi, ki so enake narodnosti in veroizpovedi, kot je sama. Nikjer se ne počuti domače, kljub temu pa dobimo skozi celotno knjigo vtis, da Hava živi tako v Sloveniji kot tudi v Bosni. Celo v družinski zgodbi se včasih počuti, da ne spada nikamor in v sebi še vedno išče svoj dom, a skozi zgodbe kljub vsemu postaja vse manj tujka.

Odlomek iz knjige: »Včasih opazujem svojo podobo v zrcalu neverjetno dolgo. Skušam najti tisto, česar nimam, Slovenci pa imate. Oči imam, ušesa imam, nos imam, vse imam. Zakaj se potemtakem ve, še preden odprem usta in izgovorim besedo, ki vsebuje črko l, da sem tujka? Mogoče je kriva hoja. Ja, to bo. Še teže je najti tisto stvar, po kateri vsi veste, da sem muslimanka. Možno, da so tudi za to krivi moji koraki.«

  • Tanja Mlakar Košir

ALLENDE, ISABEL: PAULA

Sanje, 2022

Pripoved priljubljene čilenske pisateljice nas posrka v izjemno ganljivo, osebno izpoved in razkriva intimno avtobiografijo, ki se je porodila iz velike srčne bolečine. Pisateljica jo je posvetila hčerki Pauli, ki je decembra 1991 pri svojih 26 letih obležala v eni izmed madridskih bolnišnic zaradi hudega poslabšanja dedne bolezni porfirije. Povsem nepričakovano je padla v komo in pustila moža ter mamo v strahu, kaj se bo zgodilo. Allendejeva se je s to tragedijo soočila na edini možen način, ki ga je poznala – s pisanjem. 8. januarja 1992 je začela pisati pismo, s katerim je želela hčerko priklicati v življenje.

Pred bralcem se odpre izjemna avtobiografija, začinjena z obilico družinskih zgodb iz preteklosti, najzgodnejšimi spomini na otroštvo, odraščanje, prigode iz mladostnih let ter celo najglobje zakopane družinske skrivnosti in afere, o katerih so nekdaj lahko le šepetali.

Čudovito, ganljivo branje, ki prekipeva od materine ljubezni in prinaša sporočilo o neprecenljivosti življenja, ki v nas odzvanja še dolgo po tem, ko preberemo zadnjo stran …

Odlomek iz besedila:

»Prihajajo te opazovat zdravniki iz drugih bolnišnic; tako zapletenega primera porfirije še niso videli, postala si strokovna referenca, bojim se, da boš zaslovela v medicinskih tekstih. Bolezen te je oplazila kot strela, brez prizanašanja. Samo tvoj mož je miren, drugi smo trdi od groze, ampak tudi on omenja smrt in druge, še hujše možnosti. /…/ Še dan čakanja več, dan upanja manj. Dan molka več, dan življenja manj. Smrt prosto kolovrati po hodnikih, moja naloga pa je, da jo zamotim in ne najde tvojih vrat.«

  •  Špela Činkelj

LUCAS, FIONA: NE RECI MI ADIJO

Mladinska knjiga, 2021

Anna se skoraj tri leta po smrti ljubljenega moža Spencerja ne zmore sprijazniti, da ji ga je vzela nesmiselna, tragična nesreča. Njuna ljubezen in sreča bi vendar morala trajati večno. Še posebej težko ji je ob določenih obletnicah in praznikih. V trenutku obupa in osamljenosti tako na silvestrovo pokliče staro Spencerjevo številko, da bi še enkrat slišala njegov glas na telefonskem odzivniku.

A zgodi se nekaj nepričakovanega.

Oglasi se nekdo, ki povsem razume njeno bolečino in osamljenost. Anna čedalje večkrat pokliče neznanca, ki se je oglasil, toda življenje ni tako preprosto. Tudi Brody v sebi skriva več, kot je pripravljen deliti z Anno in morda bo razkritje usodno za oba.

Prijeten ljubezenski roman, ki nas spomni, da je treba za srečo izpustiti iz rok bolečino in dati priložnost novim začetkom.

Odlomek iz besedila:

»Kako je mogoče po nekom tako hrepeneti, da te vse boli? Ne samo v prenesenem pomenu, ampak tudi dobesedno? Zdaj je razumela, zakaj ljudje govorijo o strtem srcu, kajti vedela je, da je povsem mogoče, da vsak utrip boli.«

  • Špela Činkelj

BLAŽIČ, JASNA: IZVIR

Mladika, 2021

Čas poletnih počitnic je in osemletna deklica se, tako kot vsako leto, skupaj z mamo in mlajšim bratcem odpravi v mamino rojstno hišo. Potujejo na podeželje, v oddaljeno vasico med hribe, kjer je vse drugače kot v mestu. V ospredju zgodbe je dekličino doživljanje čisto drugačnega sveta, takšnega kot je bilo nekoč. Kraj brez elektrike in brez avtobusa, kamor še poštar pride samo enkrat na teden, se zdi kot neka druga dežela. Tam so nona, strici in tete, ob košnji pa se zberejo tudi bratranci in sestrične. Deklica spoznava na eni strani civilizacijsko zaostali svet, na drugi strani pa odkriva svet poln topline in družinskih zgodb, ki jih skuša kot prvoosebna pripovedovalka skozi pogovore in dogajanja povzeti in čim bolj razumeti. 

Izvir je najnovejše delo avtorice Jasne Blažič. Diplomirala je iz muzikologije in angleškega jezika s književnostjo na Univerzi v Ljubljani. Štiri leta je živela na Dunaju, kjer se je posvečala otrokom in pisanju, objavila pa je tudi nekaj zgodb. Je avtorica štirih knjig, za najnovejše delo pa pravi, da je želela napisati le knjigo, ki bi bila preprosta in dišeča, kot zelen travnik, in to ji je odlično uspelo! Bralca s svojimi slikovitimi opisi čudovite narave premami, da bi se tudi sam bos sprehodil po svilnatem prahu in gledal, kako za njim ostajajo odtisi stopal, ali pa se povzpel na vrh Brda, od koder se vidi skoraj vsa dolina in ob tem vonjal spominčice.

Če vas pot kdaj zanese v vas med hribe, kjer imajo hiše obraze in s svojimi okni opazujejo vse, ki pridejo mimo, nadaljujte pot mimo Rakarjeve, Marine, Bregincove hiše – tja gor, skozi hruškov sadovnjak, k noni. Morda boste imeli srečo in ga ugledali – tisto sinje nebo, ki je padlo na zemljo.

Odlomek iz knjige: »In takrat, ko si tik ob ograji zelenjavno-rožnega vrta, zadržiš dih: kajti le še nekaj korakov in ovinek se bo odgrnil … in odprl se bo pogled na belo hišo z zelenimi polknicami na oknih … na tisto pravo in nezamenljivo hišo … na njeno prednjo fasado, ki gleda naravnost v ovinek, da pozdravi tistega, ki prihaja … da se mu nasmehne z ogenjčki rdečih rož na oknih, ki gledajo, ker so veke polknic na njih odprte … In ob vratih je klop; ta prav tako gleda naravnost v ovinek … in na klopi sedi nona, nepremična, zamišljena in tiha, s pogledom uprtim nekam predse … sedi zato, da tudi njen negibni sedeči lik pozdravi tistega, ki prihaja …«

  • Tanja Mlakar Košir

GROEN, HENDRIK: ZADNJI SKRIVNI DNEVNIK HENDRIKA GROENA, STAREGA 90 LET: VEDREGA DUHA JEMLJEM SLOVO

Mladinska knjiga, 2021

Bralci so se konec lanskega leta razveselili izida zaključnega dela trilogije o Hendriku Groenu, ki jesen življenja preživlja v domu upokojencev na Norveškem. V prvem delu je štel 83 let in četrt, sedaj jih je dopolnil 90. Počasi, a neizprosno ga zapušča spomin in odloči se, da bo spisal še poslednji dnevnik.

Pred nami se razgrnejo zapisi, ki so prežeti s humorjem in vedrim pogledom na svet. Tudi Hendrik ne morem mimo epidemije in na ta račun zapiše kar nekaj krepkih in zabavnih domislic. A vsebina ni samo lahkotna. Spomini in podobe, ki prihajajo na dan, so izjemno ganljivi, čustveni, žalostni in nas nikakor ne morejo pustiti hladne.

Čudovita pripoved anonimnega avtorja, ki na humoren, a vendar spoštljiv način, prikazuje staranje ter nas vabi, da užijemo življenje, dokler ga lahko in ne glede na vse ohranimo dostojanstvo ter vedrega duha.

Odlomek iz besedila:

»Običajno nisem tako čustven, a zadnje čase mi solze kar pritečejo. Že vse življenje je gospod Groen živi zgled obvladanosti tako v šoli kot zunaj nje, zadnje čase pa razumnega ravnatelja kadarkoli naenkrat popade žalost ali jeza.«

  • Špela Činkelj

HEILAND, JULIE: DIANA, KRALJICA LJUDSKIH SRC

Učila, 2022

Zgodba temelji na resničnih dogodkih in čudovito prikazuje življenje ene od najpriljubljenejših osebnosti našega časa – princese Diane. Po poroki z večnim britanskim prestolonaslednikom Charlesom, ki je bil njena resnična in velika ljubezen, je spoznala, da je ujeta v zlato kletko in nesrečen zakon. Starostna razlika, značajsko neujemanje, ranjeno otroštvo, izjemno slaba samopodoba ter stalna moževa nezvestoba, so Diano pahnile v obup in bulimijo. Mož v njej nikoli ni znal videti opore, njene ljubezni ni cenil, veliko priljubljenost med ljudmi pa ji je celo zameril. A Diana se je uprla zahtevam dvora, kjer mora biti posameznik vedno podrejen monarhiji. V sebi je začutila, da ne želi biti nedostopna, oddaljena članica kraljeve družine. Prekršila je večstoletno tradicijo in strogi protokol ter odšla med ljudi. Da bi se z njimi pogovarjala, jih poslušala, segla v roko, objela, tolažila. Iz naivne, brezupno romantične deklice se je nepričakovano povzpela na mesto pravljične princese, se upirala primežu dvornih spletk, sčasoma zablestela kot modna ikona in nazadnje postala to, kar si je želela najbolj – biti kraljica ljudskih src. Navkljub prezgodnji in tragični smrti je Diana s svojim pogumom, močjo, strastjo in ljubeznijo navdihnila nešteto ljudi po vsem svetu, ki so se zgledovali po njej. S svojim življenjem je pustila neizbrisen pečat in postala ena od legend našega časa.

Odlomek iz besedila:

»Dolgo je trajalo, da sem dojela nekaj nadvse pomembnega«, je dejala. »Če se ne počutiš dobro, trpiš, te pobira od hrepenenja, si jezen ali zbegan, nisi šibak. Pač pa si živ. Biti človek ni težko zato, ker to počneš narobe, temveč zato, ker to počneš prav. Opustila sem predstavo, da naj bi bilo življenje preprosto. Toda to ne pomeni, da življenje ne more biti čudovito. Brutalno je in lepo. Življenje je brutalno lepo, če je tako ljubše.«

  • Špela Činkelj

BRVAR, KATJA: UJETNICA PRAGOZDA

Samozaložba, 2021

Za tem naslovom se skriva resnična zgodba svetovne popotnice in iskalke resnice, ki je več kot desetletje zbirala znanje pri številnih učiteljih, šamanih, modrecih, v puščavi, gorah in pragozdu. Solo potovanja so avtorici prinesla mnoga duhovna spoznanja, spoznavala pa je tudi mnoga starodavna plemena. Ko se je skozi blatno gorovje Sierra Nevade odpravila do indijanskega plemena Kogi, ki običajno medse ne sprejme tujcev, se ji je kot eni izmed redkih belk ponudila priložnost živeti z njihovo družino in ta pristni stik je v njej vzbudil željo po učenju domorodskih modrosti in spoznavanju amazonskih rastlin. V amazonskem pragozdu se je nenehno telesno in umsko preizkušala. Lotila se je posebne mesečne diete tradicionalnega značaja, ki je potekala v osami, se naučila bivati s ščurki, kolibo pogosto delila z majhnimi in velikimi živimi bitji, kjer ni manjkalo niti tarantel, si pridobivala znanja o uporabi rastlin in se spopadla celo z življenjsko ogrožajočim urokom.

Katja Brvar, po izobrazbi kulturologinja, po duši pa hvaležna učenka domorodskih modrosti je napisala odličen prvenec in obeta se vam zares razburljivo branje. Tudi če ni v vas niti kančka popotnika ali avanturista, bi si pa vseeno želeli pokukati v amazonski pragozd, je knjiga odlična izbira. Pazite le, da vas Ujetnica pragozda ne posrka vase, saj jo boste prebrali na mah, ob tem pa postali bogatejši za marsikateri odgovor ali pa boste celo bolje spoznali sami sebe. In to kar s kavča!

Odlomek iz knjige: »Topla oblačila, streha nad glavo, udobna postelja, pitna voda in neoporečna hrana – če imaš to, si bogat. Ko z nahrbtnikom potuješ po svetu, resnično razumeš, kako pomembne so te dobrine in kako malo človek potrebuje, da je lahko srečen. A kaj ko tako radi zakompliciramo stvari, spregledamo bistvo, se spotikamo ob malenkosti, se pehamo za nepotrebnimi dobrinami ali opravljamo soseda … Brez potrebe. Raje pograbi svoj nahrbtnik in uženi pot. Kako? Just do it.«

  • Tanja Mlakar Košir

WINN, RAYNOR: PREŽETA S SOLJO

Aktivni mediji, 2019

Če bi bili spomini na prehojeno jugozahodno obalno pot Velike Britanije samo to, bi bili le ena od mnogih popotniških zgodb. Raynor in Moth Winn pa sta se na tej 1014 km dolgi poti po 32 letih zakona znašla zaradi povsem drugih razlogov. Poleti 2013 sta zaradi naivnosti, prevelikega zaupanja in neznanja izgubila dom, premoženje, vir preživetja ter se znašla na cesti. Dobesedno. Za nameček so Mothu zdravniki diagnosticirali redko degenerativno bolezen možganov. Neozdravljivo, seveda. Svetovali so mu, naj se ne napreza, ne hodi preveč ter se izogiba hoji navkreber. Raynor in Moth nista mogla izgubiti ničesar več in odpravila sta se na pot, kjer sta izkusila vse, kar lahko doživi popotnik in brezdomec hkrati.

Izjemna, ganljiva, srčna zgodba, kakršno lahko napiše le življenje. Navkljub vsej žalosti, obupu, razočaranjem in krivicam, ki sta jih doživela zakonca Winn, nas spodbujata, naj nikoli ne obupamo, pa čeprav smo se znašli v še tako brezupnem položaju …

Odlomek iz besedila:

»Namesto da bi si med potjo uredila misli in skovala načrt, je pohod postal meditacija, umska praznina, ki so jo zapolnjevali zgolj slan veter, prah in svetloba. Vsak korak je imel svoj jek, svoj trenutek moči ali poloma. Tisti korak, in naslednji in naslednji in naslednji, je bil razlog in prihodnost. Vsaka grapa, iz katere sva splezala, je bila zmaga, vsak dan, ki sva ga preživela, pa razlog, da sva se prebila še skozi naslednjega. Vsak dih, ki nama je pljuča polnil s soljo, je spirala najine spomine, zgladil njihove robove in jih zlizal.«

  • Špela Činkelj

FISHER, KERRY: OTOK POBEGA

Meander, 2021

Octavia in Roberta sta prijateljici in zaveznici že vse od najstniških let. Skupaj sta prebrodili mnoge krize, si delile marsikatero skrivnost, pa tudi srečne trenutke. Bližata se štiridesetim in vsaka se spopada s svojimi težavami ter poskuša kar najbolje krmariti skozi življenje.

Roberta ima na videz vse, kar si človek lahko želi – hčerko, privlačnega in bogatega moža Scotta, uspešno podjetje ter ugled v družbi. Njena prijateljica Octavia je tista, ki ve, kako agresiven, posesiven in nevarno vzkipljiv je Scott v resnici. A tudi Octaviino življenje ni ravno idilično. Pred skoraj dvema desetletjema se ji je sesul svet – umrl ji je oče, fant, s katerim je želela živeti svoje sanje, pa jo je zapustil brez pojasnila. Sedaj je vpeta v dinamično družinsko življenje, poročena je z dolgočasnim, pedantnim in skopuškim Jonathanom, ki ga bolj kot trije otroci in žena zanima služba.

Robertin zakon doseže najnižjo točko in tudi Octaviin na videz miren in trden zakon se znajde na preizkušnji, ko Jonathan dobi službo na oddaljeni Sardiniji. Octavia potihoma začne sanjati o otoku, kjer je nekdaj preživela najlepše trenutke z nekom, ki ga še vedno ni povsem iztrgala iz srca …

Branje, ki nas popelje v razmišljanje o lastnih razmerjih, v katere smo ujeti, a obenem tudi prijetna in ravno prav zabavna ljubezenska zgodba.

Odlomek iz besedila:

»Sovražim prekleti telefon, če zvoni sredi noči. Dobre novice lahko vedno počakajo do jutra. Najprej sem pomislila na mamo. Nikoli se nisem sprijaznila, da je po očetovi smrti živela sama v tisti veliki hiši. Sicer me je prebudilo že prvo zvonjenje; še malo je trajalo, da sem izkopala razburjeni mobi izpod včerajšnjih kavbojk.«

  • Špela Činkelj

AFSHAR, TESSA: TATICA IZ KORINTA

Družina, 2020

Ameriška pisateljica iranskih korenin nas v tem romanu popelje v Atene in Korint. Galen je po ločitvi bil prisiljen pustiti svoje otroke – Dionizija, Ariadno in Tea v Atenah pri ženi. Mlajša dva se odločita, da bosta pobegnila k očetu v Korint. Ariadna želi odkriti očetovo skrivnost, ki je povzročila razkol v družini in ga prisilila, da jih je zapustil. Spozna, da se njen ugledni in spoštovani oče ponoči prelevi v Častnega tatu. Jemlje tistim, ki so nepošteno obogateli in daje revnim ter pomoči potrebnim. Odloči se, da bo očetu pri tem početju pomagala, saj bi rada družino rešila pred finančnim propadom. Obenem tvega, da bo s tem izgubila naklonjenost moškega, ki ga ljubi. Tik preden bi opustila to tvegano in nepošteno početje, Ariadno in očeta nekdo odkrije. Znajdeta se pred veliko preizkušnjo. Njihova življenja pa korenito spremeni tudi Pavel iz Tarza, ki ga je Dionizij spoznal v Atenah in ga v Korintu predstavi svoji družini. Pavel jim oznani nepredstavljivo novico in srečajo se z Ljubeznijo, ki spreminja srca …

Čudovita zgodba, ki oživi delček iz življenja svetopisemskega Pavla in s seboj prinaša globoko duhovno sporočilo.

Odlomek iz besedila:

»Vidite, prijatelji moji, prava ljubezen je potrpežljiva in dobrotljiva. Božja ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša in se ne napihuje. Ni brezobzirna, ne da se razdražiti. Ne išče svojega. Ljubezen nikoli ne obupa. Vse veruje. Vse upa. Ljubezen vse prestane. Takšna ljubezen nikoli ne mine.«

  • Špela Činkelj

KOVAČIČ, ANJA: UJETA V SVOBODI: POTOPISNI ROMAN

Miš, 2021

Novinarka, piarovka in predvsem svetovna popotnica je poskrbela za odmeven izid prvenca, ki presega okvire potopisnega romana. Njeno načrtovano potovanje po Avstraliji in okoliških otokih se v začetku pandemije, in s tem povezanih odpovedanih letalskih letih, spremeni v globoko, brutalno iskreno prevpraševanje zakoreninjenih vzorcev, iskanje in samospoznavanje. Predvsem pa postane čudovita in obenem boleča zgodba o poti, ki jo je prehodila do samosprejetja, samozavedanja ter nenazadnje končne osvoboditve iz primeža lastnih pričakovanj, iluzij in želja.

Pripoved nas posrka na potovanje, ki se je spremenilo v dogodivščino, dolgo petnajst mesecev, v kateri je pisateljica med drugim doživela avstralske požare, na Salomonovih otokih preživela tropski ciklon Harold, doživela umor med aboridžini ter uživala pod zvezdami južnega križa sredi prostrane avstralske divjine.

Zares vrhunsko branje, ki ga upravičeno postavljajo ob bok Poti legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika.

Odlomek iz besedila:

»Instant ljubezen. Ne samo med nama, v tem letu se je v mene naselila instant ljubezen do vsega novega, kar nas obkroža. Gre za nekakšno močno energijo sprejemanja in izpuščanja. Ob nenehnem premikanju po svetu se popotnik mora naučiti hitro sprejeti, da se osreči, sprejeti dane trenutke in vzljubiti in postati ljubljen na neznanem prostoru. Enako hitro pa se mora naučiti tudi spuščati. Spuščati iz objema, iz glave, iz srca in navsezadnje iz energetskega obroča, v katerem smo.«

  • Špela Činkelj

MATTHEWS, CAROLE: BOŽIČNA ZABAVA

Hiša knjig, 2021

V razkošnem podeželskem dvorcu se na božični zabavi uspešnega naftnega podjetja odvija prava drama. Spremljamo zgodbe parov in posameznikov, ki imajo za seboj zapleteno in prepleteno preteklost, v nekaterih primerih pa tudi precej negotovo prihodnost.

Tu je samohranilka Louise, ki si predvsem želi obdržati finančno neodvisnost in poskrbeti za hčerko, pa njen nespodobni in nadležni šef Tyler, ki bi rad obdržal zakon s Kirsten, a ga pogled na žensko krilo vedno premami. V kot ga stisne direktorjeva žena Melissa, ki ima prav tako svoja pričakovanja in skrita hrepenenja.

Čeprav gre za lahkoten in zabaven roman, v oči bode razkorak med razkošjem in bliščem, v katerem uživajo ti bogati in navidez uspešni pari. Kupijo lahko vse, kar se da kupiti z denarjem, a praznine v sebi ne morejo zapolniti. Vzdušje na božični zabavi je na vrhuncu in na dan privrejo vse skrite strasti, želje in leta dolgo zamolčane skrivnosti …

Branje, ki je napeto do zadnje strani!

Odlomek iz besedila:

»Z njo je ravnal kot s sebi enako. Vedno je ljubila njegove oči. Na prvi pogled so se zdele hladne in grobe, kot prva svetloba ob zori. Toda za tem je obstajala obljuba sonca in svetlobe. In počutila se je kot človek, ki je stradal in predolgo hrepenel po svetlobi. Poroka s Tylerjem je bila kot dolga, hladna zima. Nepopustljiva in siva.«

  • Špela Činkelj

BOŽIČNA KNJIGA

Sanje, 2012

V božični knjigi se skriva 13 odličnih zgodb pisateljev iz različnih časovnih obdobij in narodnosti. Vse dopolnjujejo čudovite ilustracije in so namenjene vsem generacijam. Otroci bodo veseli Andersenove pravljice Deklica z vžigalicami ali Gospe zime bratov Grimm. Starejši pa bodo modrost odkrivali v zgodbah Karla Čapka, Jacka Londona, Puškina, Bulgakova, Tolstoja in drugih mojstrov pisane besede. Vsi pa nas opogumljajo z brezčasnim sporočilom o upanju, veri in ljubezni, ki ga prinaša božič …

Odlomek iz besedila:

»Kristjani obhajajo nekaj praznikov, ki povzdigujejo dušo. In če so binkošti »ljubeznivi« praznik in velika noč »vzvišeni« praznik, je božič praznik srca. To je praznik deteta, večnega, presvetega, vsemogočnega, dobrosrčnega deteta, kralja otrok.«

  • Špela Činkelj

RIBIČ JELEN, BARBARA: RUSALKIN ZALIV

Primus, 2020

Samo Vezjak, višji kriminalistični inšpektor je nadvse prizemljen človek, z izrednim »policijskim nosom«, vse dokler na mizo v pisarni ne dobi svežega dosjeja z velikim narisanim vprašajem. 13. decembra, ob Tihem jezeru, tamkajšnji lovec najde truplo mladega dekleta. Med branjem zapisnika inšpektor Vezjak zasliši jasen in zveneč ženski glas, nato pa se mu začnejo pojavljati še podobe žrtve. Je to alarm za nujno psihološko pomoč? Novi primeri začnejo kar kapljati in vzorec se začne ponavljati. Prav vse primere spremlja trinajsti dan v mesecu ob Tihem jezeru. Bodo inšpektorju Vezjaku njegova videnja v pomoč pri razreševanju skrivnostnih primerov?

Barbara Ribič Jelen, ki je že sedemnajst let članica Celjskega literarnega društva, v katerem se srečujejo ljubitelji literature, pravi, da je literatura njena ljubezen in način življenja vse od trenutka, ko je začela spoznavati črke in njihov pomen. Piše prozo in poezijo, v zadnjem času pa se posveča fantazijski književnosti. Rusalkin zaliv je njen prvi mozaični roman, ki vas bo v primežu radovednosti držal prav do zadnje strani, hkrati pa vam na trenutke lahko pognal kar nekaj mravljincev po telesu.

Odlomek iz knjige: »Na sliki je bil prikazan poledeneli Rusalkin zaliv. Sredino slike sta zavzeli dve podobi, ki sta lebdeli nad zaledenelo površino. Ženska v prosojni zeleni obleki, z dolgimi valovitimi zelenimi lasmi. Vila.«

  • Tanja Mlakar Košir

CARREY, ELLA: HIŠA OB JEZERU

Založba Meander, 2021

Ella Carey, pisateljica in frankofilka po srcu je očarana nad skrivnostmi v fascinantni evropski preteklosti. Navdušenka nad zgodbami, ki prikazujejo zanimive ženske v zgodovini in v našem času, nam predstavi Anno, ki živi zadovoljno življenje v San Francisku. Je lastnica italijanske kavarne, v katero se zaradi čarobne mešanice kave znova in znova vrača ogromno ljudi. Ko ji dedek Max razkrije delček svoje preteklosti, o kateri nista nikoli zares govorila, se Annino življenje obrne na glavo. Odpravi se v graščino v Nemčiji, ki je bila last njegove družine, poiskat nekaj, kar je pred sedemdesetimi leti tam pustil dedek. Pri iskanju odgovorov se po pomoč obrne k Wilu, odvetniku, ki ima morda ključ do propadajoče graščine. Skupaj odkrivata temne skrivnosti družine iz obdobja druge svetovne vojne. Ima Wil morda ključ tudi do njenega srca?

Odlomek iz knjige: »Ti daj, Anna,« je rekel in rahlo privzdignil deske ter se odmaknil, da se je lahko sklonila pod zadnji del tal, ki sta ga odstranila. In tam je bila. Žametna škatlica – žamet, ki je bil nekoč temno moder, je zdaj zaradi let in prahu popolnoma zbledel. Blago je bilo mestoma preperelo in razkrivalo je obledel, a trdoživ les.«

  • Tanja Mlakar Košir

WEINBERGER, JULIANA: AUDREY HEPBURN IN ZVEZDNIŠKI SIJ

Učila, 2021

Nepozabna igralka se je rodila premožnemu britanskemu bankirju in nizozemski plemkinji. Ko je bila stara šest let, je zakon njenih staršev razpadel, oče je zapustil družino in malo Audrey je to zaznamovalo za vse življenje. Uteho je našla pri urah baleta. Sanjala je, da bo postala uspešna in svetovno znana primabalerina. Žal je v sanje mnogih deklet in fantov sredi prejšnjega stoletja kruto posegla druga svetovna vojna. Audrey se je z družino zaradi varnosti preselila na Nizozemsko k starim staršem, a med vojno so vsi trpeli hudo pomanjkanje. Odraščajoča baletka je v tem času bila pogosto zelo lačna, kar jo je telesno zaznamovalo za vse življenje in posledično uničilo njene sanje o baletu.

Naključja so Audrey kasneje pripeljala v filmske vode. Vse je osupnila s svojo naravnostjo, svežino, prirojeno eleganco in talentom, ki se ga sama niti ni zavedala. Pogosto je dvomila vase in svoje igralske sposobnosti, saj je v sebi videla le plesalko. Glamur, slava in bogastvo pa je nista osrečila. Njeno zasebno življenje je bilo prežeto z iskanjem ljubezni in prave družinske sreče. V sebi si je vedno želela biti predvsem dobra žena, mati in gospodinja, obenem pa je znala videti tudi pomanjkanje in potrebe tistih, ki niso imeli take sreče v življenju kot sama. Postala je neutrudna humanitarka in borka za boljše življenje vseh pomoči potrebnih.

Namesto odlomka pa citat Audrey Hepburn:

»Odkar obstaja svet, obstajajo tudi krivice na njem. Toda svet je eden in to postaja čedalje očitnejše, ko se manjša in smo čedalje bolj povezani. Zato tudi ni vprašanje, ali so tisti, ki imajo, moralno dolžni dati tistim, ki nimajo.«

  • Špela Činkelj

BALLERINI, LUIGI: MIRA VE VSE

Sodobnost International, 2021

Italijanski zdravnik, psihoanalitik, novinar in publicist se pri svojem delu vsakodnevno srečuje z mladimi in ve, s kakšnimi izzivi ter težavami se ti srečujejo. Prav zato mu je uspelo ustvariti izredno aktualen znanstvenofantastičen roman. Tako kot njegovi knjižni junaki smo tudi mi obkroženi z vsakovrstnimi pametnimi napravami – od telefonov, igrač, do avtomobilov in gospodinjskih aparatov. Še celo pohištvo je pametno … Pristno svobodo in zasebnost smo zabarantali za ceno udobja in stalnega nadzora.

Zgodba v romanu gre še korak dlje – namesto Googla je tu za vse odgovore vedno na voljo vsevedna, nevidna Mira. S pomočjo napravice – komunikatorja, pozna vse želje, potrebe in se nikoli ne zmoti. Izbrati zna celo pravega partnerja. Večini taka ureditev povsem ustreza, le peščica mladih se še upira temu krasnemu novemu svetu. Duha si krepijo s prebiranjem necenzuriranih in že davno prepovedanih literarnih klasikov. Skrivaj se organizirajo v celice pod okriljem Fronte, ki ima še bolj skrivnostnega vodjo, s katerim načrtujejo napad na Vlado. Nadaljevanje je pretresljivo, saj se pri branju ne moremo izogniti primerjavam z resničnostjo, v kateri živimo.

Vrhunsko branje, ki z odprtim koncem kar kliče po nadaljevanju …

Odlomek iz besedila:

»Če poznaš zgodovino, te nihče več ne more goljufati. Če bereš zgodbe, te nihče več ne more goljufati. /…/ Če bereš, si zastavljaš vprašanja, iščeš odgovore, najdeš rešitve. Če bereš, živiš. In tisti, ki živijo, so one druge vedno spravljali v strah. Tako nam pripoveduje zgodovina. Pod pogojem, da jo poznamo. Seveda.«

  • Špela Činkelj

RUPNIK, MAJDA: KNJIŽNIČAR NA BEGU

Primus, 2021

Jane je tridesetletni filozof, zaposlen v knjižnici. Knjižnice so ena redkih stvari, v katero Jane še verjame in prepričan je, da lahko z dobro knjigo (nekoga drugega ali pa s svojo) upravičiš svoj obstoj. Knjižnica je zanj posvečen kraj in prav tak je tudi naslov njegovega prvega romana – Knjižnica. Ko mu nekdanji sošolec, zdaj urednik in založnik, zavrne izdajo knjige, in ko zaradi nesoglasij v službi pusti delo knjižničarja,za nameček pa se še razide z dekletom, se pisker jeze in razočaranja do vrha napolni. Zateče se v primorske hribe, k dekletu, ki jo je mesto prav tako razočaralo. Jima bo v vasici, v zavetju gora in odrezani od sveta, uspelo najti svoj košček sreče?

Majda Rupnik, upokojenka, ki uresničuje svoje najbolj skrite mladostne sanje in piše svoj tretji roman, je napisala zgodbo, v kateri se ljubezen do knjig prepleta z ljudmi in naravo. A pazljivo, zgodba vas lahko tako prevzame, da vam potem, ko boste knjigo odložili, ostane še kar nekaj prostega časa, saj boste roman prebrali na mah!

Odlomek iz knjige:

»V hlevu bom uredil knjižnico.« »Kaj?« »Saj si rekla, da lahko kakšno stvar uredim po svoje.« »Jasno. Samo potem boš moral pozimi, če si boš zaželel kakšno knjigo, ven na mraz.« »Saj tam ne bodo moje knjige. To bo prava knjižnica. Taka za druge ljudi.« »Za katere druge? Na Gabrovem je manj kot dvajset ljudi, pa še ti najbrž niso nikoli videli knjižnice od znotraj.« »Saj prav zato. Potem so še ljudje po okoliških bregovih, a spodaj v vasi tudi ni knjižnice.« V smehu je skomignila z rameni, kot je zadnje čase pogosto počela. Ni mogel razvozlati, ali ga z gibom samo oponaša in draži ali mu poskuša nekaj povedati. »To pa bo zanimivo. Že zdaj vsi mislijo, da sva malo trčena.«

  • Tanja Mlakar Košir

JOHNS, ANA: ŽENSKA V BELEM KIMONU

Meander, 2021

Potomec slovaških izseljencev James Kovač svoji hčerki Tori pred smrtjo zaupa, da je imel, preden je spoznal njeno mamo, še drugo življenje. V pismu, ki ji ga zapusti, prebere besede, ki pretresejo njen svet. Podvomi, ali je sploh kdaj poznala svojega očeta.

Raziskovalna novinarka v njej se prebudi in odpravi se na pot, kjer postopoma odkriva, kako kruta usoda je doletela številne Japonke in ameriške vojake, ki so se zaljubili v šestdesetih v času ameriške okupacije Japonske.

Vojna je povzročila globoke rane, morebiti najhuje pa je prizadela prav otroke, ki so bili sad teh na nesrečo obsojenih ljubezenskih razmerij. Še celo danes je položaj mešanih zakonov na Japonskem, ki je trdno zasidrana v tradiciji, zelo zapleten.

Zgodba, ki se dogaja na Japonskem med letoma 1957 in 1958, pripoveduje Naoko Nakamura. Po vojni se njena družina s trudom preživlja. Oče vse stavi na dogovorjeno poroko s Satoshijem – sinom poslovnega partnerja. A Naoko si izbere drugačno pot. Zaljubi se v mladega ameriškega vojaka Jimmyja oz. Hajimeja [hadžimeja], kot ga poimenujejo Japonci.  Niti slutiti ne more, kako težko pot je izbrala. Pot, na kateri bo doživela čas, ko bo srečna. Čas, bo ljubila in bila ljubljena. In čas, ko bo življenje postalo nevzdržno.

Pretresljiva, čustvena zgodba, ki nas opozori na krivice, ki se žal še vedno dogajajo …

Odlomek iz besedila:

»V mislih sem se vrnila v ameriško zgodovino: k člankom in fotografijam japonskih vojnih nevest, ki jo jih obtoževali, da so ujele v past vojake in japonske Američane, ki so se bili primorani odpovedati domu in delu, in so jih zapirali kot zločince. Sklenila sem, da se ne bom postavljala v vlogo sodnika, saj sem se zavedala, da ne moja ne njegova država nimata pravice soditi.«

  • Špela Činkelj

DRAKULIĆ, SLAVENKA: DORA IN MINOTAVER: MOJE ŽIVLJENJE S PICASSOM

Beletrina, 2021

Ena od najbolj priljubljenih hrvaških pisateljic nam s pomočjo zapiskov iz beležnice, ki so jo odkrili v zapuščini Dore Maar, odstira pogled v njeno zasebno življenje. Na vrhuncu kariere je bila ta francoska umetnica hrvaškega rodu priznana intelektualka, politično angažirana, nadrealistična fotografinja in kasneje slikarka, ki pa jo je usodno zaznamovalo srečanje s Pablom Picassom. Njun odnos najbolje ponazarja njegova slika Dora in Minotaver. Dora Maar, kot ena od njegovih številnih muz in ljubic, ga predstavi kot narcisa, egocentričnega manijaka, hudobnega in skopega moškega, ki je ženskam, s katerimi je bil, izpil življenje in jih zavrgel. Presunljivo je brati, kako se je nekdaj samostojna, neodvisna umetnica spremenila v čustveno razvalino, izčrpano norico na robu smrti po grozljivih terapijah v umobolnici. Postala je podoba skrivnostne mučenice, zapuščene ljubice in nepriznane slikarke, ki se nikdar zares ni znala niti zmogla osvoboditi Minotavrovega prijema. Moškega, ki je imel neverjetno oblikovalsko moč, bil ustvarjalni genij in eden največjih umetnikov 20. stoletja. A grobost in ponižanje sta bila cena za njegovo naklonjenost.

Izjemno branje, ki ga ne moremo odložiti do zadnje strani!

Odlomek iz besedila:

»Vzrok za moj nemir in mojo zaskrbljenost niso bili samo Picasso in njegove seksualne eskapade. Veseli družbi nisem popolnoma pripadala, ker me sproščanje sploh ni zanimalo. Nasprotno, na koncu mi je njihovo vedenje postalo dolgočasno; počutila sem se izgubljeno in izključeno iz sveta, v katerem so se Španci bojevali in je Nemčiji vladal propadel slikar s smešnimi brčicami, ki je hrepenel po tem, da bi osvojil svet. Picasso ga je odlično oponašal in pri večerji spravljal družbo v smeh, toda vse je ostajalo pri smehu, političnih diskusijah, pogovorih.«

  • Špela Činkelj

NOBLE, ELIZABETH: DRUŽINSKE POČITNICE

Mladinska knjiga, 2021

Charlie se po smrti svoje ljubljene žene trudi živeti naprej. Ima tri odrasle otroke, dočakal je tudi že vnučke. Čeprav mu otroci ne zaupajo vsega, čuti, da jih premagujejo življenjske težave in skrbi. Želi si, da bi imel ob sebi pokojno ženo Daphne, ki jim je vedno znala prisluhniti in pomagati. Odloči se, da bi svoj osemdeseti rojstni dan rad praznoval v krogu svoje družine. Vse tri otroke skupaj z družinami povabi v idilično podeželsko hišo, kjer si želi, da bodo skupaj preživeli deset dni dopusta. Predvsem pa upa, da bodo zdržali skupaj. In preživeli.

Čudovit roman, ki nevsiljivo in prizemljeno prikaže življenje v vseh njegovih odtenkih – srečnih, veselih, svetlih, prežetih z ljubeznijo in smehom ter tistih, ki prinašajo sabo solze, obup, razočaranje in strah. A na koncu nas spomni, da je prava družina zaklad, ki ga žal nima vsak. Reši nas takrat, ko vse drugo odpove.

Odlomek iz besedila:

»Charlie je pred seboj zagledal Daphne in zaslišal glasbo. Oboževala je pesem Nanci Griffith Talk to me while I’m listening. V mislih mu je odzvanjal refren in Daphnejine besede: Pri otrocih ne moreš drugega, kot da jim govoriš, kadar poslušajo.«

  • Špela Činkelj

DENTON K, LAUREN: SEZONA ORKANOV

Meander, 2021

Na začetku knjige nas pisateljica opozori, da gre zgolj za fikcijo, a vendar bi se zgodba, ki jo opisuje, lahko zgodila komurkoli. Dogajanje je postavljeno v ameriško zvezno državo Alabama. Sestri Betsy in Jenna sta se rodili v premožno družino, uglednima staršema, ki pa zanju nista imela dovolj časa niti interesa. Vedno sta držali skupaj, čeprav sta bili po značaju zelo različni. Obe sta s svojimi življenjskimi odločitvami razočarali očeta in mamo, ki sta pričakovala veliko več. Betsy je namesto uspešne kariere v marketingu izbrala naporno, a osrečujoče kmečko življenje. Za Jenno pa se zdi, da že vseskozi sprejema samo napačne odločitve. Odnosi med sestrama niso več tako pristni in še bolj se zaostrijo, ko Jenna nepričakovano pusti svoji hčerkici v sestrinem varstvu na kmetiji, sama pa se odpravi iskat navdih v odmaknjeno umetniško kolonijo. Nenadoma sta Betsy in Jenna prisiljeni, da se v sezoni, ko so na pohodu uničujoči orkani, zazreta vase ter se spopadeta s svojimi največjimi strahovi. Včasih nam orkani, ki divjajo zunaj in znotraj nas, pokažejo, kaj nam pomeni največ in za kaj se je vredno žrtvovati.

Odlomek iz besedila:

»V postelji je vsak dan običajno ostala do šestih, toda tistega jutra je bila nemirna. Kakor živali, ki začutijo padec zračnega tlaka pred nevihto. Vendar pa to ni bilo zaradi krav ali pa prihajajoče sezone orkanov ali pa celo v zadnjem času padlih cen mleka. Bilo je nekaj drugega. Nekaj, česar ni znala čisto dobro poimenovati. Kot da bi si želela preteči kilometer in pol in hkrati spati še naslednje tri ure. V sebi je čutila energijo in mrtvilo, pričakovanje in strah.«

  • Špela Činkelj

 BROWN, CAROLYN: OBČASNE SESTRE

Meander, 2021

Annie Clancy svoje letovišče ob jezeru na severu Teksasa v oporoki zapusti trem vnukinjam – Dani ter njunima polsestrama Harper in Tawny. Pri babici so vse tri preživljale le poletja, zato so se poimenovale občasne sestre. Annie jim zapusti letovišče, restavracijo in trgovino, a pod pogojem, da stopijo skupaj ter poskrbijo, da vse zaživi in zacveti z novo močjo. Dekleta se znajdejo pred težko preizkušnjo, saj jih ovirajo medsebojne zamere, občutki krivde in manjvrednosti, predvsem pa boleči dogodki iz preteklosti, ki se jih ne da več spremeniti. A ljubeča babica je svojim vnukinjam zapustila še eno oporo – svojega sodelavca, prijatelja in življenjskega sopotnika  Zeda – on jim bo pomagal, da bodo našle pot do sebe in iz občasnih postale prave sestre …

Odlomek iz besedila:

»Zvečer je Zed sedel v svoj počivalnik in zavzdihnil. Zazrl se je v drugi stol in se nasmehnil. »Annie, precej dela si mi zapustila s temi dekleti. Prav vsaka od nji se bori s svojim demonom. Trudim se, da bi  bil z njimi potrpežljiv in da bi spoznal, kaj jim preprečuje, da bi se odprle druga drugi in postale družina, ampak včasih me ima, da bi jih drugače spravil k pameti.«

  • Špela Činkelj

MCCALL SMITH, ÄLEXANDER: ODDELEK ZA OBČUTLJIVE ZLOČINE

Didakta, 2021

Alexander McCall Smith je britansko-zimbabvejski pisec, ki je v svetu prodal že več kot 40 milijonov knjig, njegova dela pa so prevedena v več kot 45 svetovnih jezikov. Avtor znane knjižne serije Prva damska detektivska agencija nas tokrat navdušuje z izvirnim literarnim žanrom skandi blanc, za katerega so značilni nenavadni kriminalni primeri, zločini in zločinci pa običajno ne najdejo svojega prostora v časopisih ali večernih poročilih. Detektiv Ulf Varg je zaposlen na malmöjskem Oddelku za občutljive zločine. Bliža se svojemu štiridesetemu rojstnemu dnevu, je sočuten in dobro izobražen. Njegova poglavitna intelektualna strast sta Nordijska umetnost in filozofija. Ulf je zelo navezan na svojega psa Martina – edinega psa na Švedskem, ki zna brati z ustnic. Na Oddelku za občutljive zločine, kjer obravnavajo najbolj nenavadne primere na Švedskem, se Ulf skupaj s sodelavci loti reševanja treh primerov: vboda na nenavadnem mestu – za kolenom, izginotja izmišljenega fanta in skrivnostnega nočnega dogajanja v obmorskem letovišču. Ti »strašni« in »okrutni« primeri bodo ravno prav požgečkali vašo detektivsko radovednost, vas napolnili s srčno modrostjo, povrnili vero v dobro in vas hkrati tudi nasmejali.

Odlomek iz knjige:

»Ne najmanj pomembna stvar, za katero je bil hvaležen, je bilo dejstvo, da je, kdor je, in da živi, kjer živi: bil je Šved v zgodovinskem času, ko je obstajalo mnogo slabših stvari, kot biti Šved; in čeprav bi našel nekaj ljudi, ki bi ga z veseljem vrgli v zrak preprosto zato, ker je Šved, jih je bilo drugod veliko več, ki so svoje življenje živeli pod grožnjo celih vojsk, z generali in letalstvom pa z njihovimi dragimi in uničujočimi pripomočki, usmerjenimi vanje. Nesreča, je pomislil Ulf, je tudi naša nesreča – valovi se daleč širijo, dotikajo se življenja nas vseh.«

  • Tanja Mlakar Košir

BALDINI, LAURA: MARIA MONTESSORI: UČITELJICA, KI JE ŽIVLJENJE POSVETILA OTROKOM

Učila, 2021

Biografija nam odstre pogled v neznano zasebno življenje izjemne ženske, ki ji je uspelo biti slišana v svetu, ki so mu vladali moški in zaradi katere so šole postopoma postale kraji veselja in naravnega učenja. Bila je prva ženska v Italiji, ki je šla na univerzo, študirala medicino ter postala zdravnica in kirurginja. Že med študijem je spoznala, kakšne so razmere v psihiatričnih klinikah. Pogled na otroke v teh ustanovah jo je pretresel in s še večjo vnemo se je borila za pravice žensk ter otrok. Trudila se je, da bi z novimi pristopi ter uporabo različnih materialov izostrila čute otrok. Postopoma ji je uspelo, da jih je prebudila iz otopelosti ter jim vrnila otroštvo brez nepotrebne strogosti ali pretirane discipline. V Mariino življenje pa je usodno zarezalo tudi razmerje, ki ga je imela s svojim sodelavcem. Na koncu je morala izbrati med družino ali kariero. Cena za to odločitev pa je bila grozljivo visoka …

Odlomek iz besedila:

»Kako zanimivo, da si moški lastijo pravico soditi o tem, kaj je primerno za mlade ženske in kaj ne. Verjemite mi, v zadnjih letih sem videla in doživela stvari, ob katerih bi marsikateri moški kriče zbežal stran. In spoznala sem ženske, ki so bile tako pogumne, da bi se marsikateri moški lahko zgledoval po njih.«

  • Špela Činkelj

 OSMAN, RICHARD: ČETRTKOV KLUB ZA UMORE

Mladinska knjiga, 2020

Britanski televizijski voditelj, režiser, producent in komik je zamisel za svoj knjižni prvenec dobil ob obisku doma za starejše. Tam je, kot sam pravi, odkril veliko izjemnih ljudi z izjemnimi zgodbami. V romanu spoznamo štiri upokojence Elizabeth, Joyce, Ibrahima in Rona – zelo različne karakterje, ki pa jim je skupno nekaj prav posebnega. Jesen življenja preživljajo v naselju oskrbovanih stanovanj Sončni gaj, a časa si ne krajšajo z družabnimi igrami, vrtičkanjem ali izleti. Pod krinko Pogovori o japonski operi se zabavajo z reševanjem nerešenih umorov, ki so se zgodili že pred desetletji. Tokrat pa so postavljeni pred čisto nov izziv, saj se skoraj pred njihovimi očmi zgodi umor gradbinca Tonyja, ki je pomagal zgraditi njihovo naselje.

Prijatelji se zavzeto in z veliko mero humorja spopadejo z uganko, a na dan privrejo tudi druge, dolgo zakopane skrivnosti…

Zabavna kriminalka, začinjena z malo posebnim, britanskim humorjem, ki bo všeč vsem ljubiteljem detektivskih zgodb.

Odlomek iz besedila:

»Četrtkov klub za umore sta ustanovili Elizabeth in Penny. Penny je bila dolgo inšpektorica pri kentski policiji, zato je s sabo prinašala dosjeje nerešenih umorov. V resnici jih ne bi smela imeti, a saj ni nihče vedel. Ko človek doseže določeno starost, lahko počne skoraj vse, kar se mu zljubi. Oštevajo ga samo zdravniki, sinovi in hčere.«

  • Špela Činkelj

MASON, CAROL: KO SI ODŠEL

Meander, 2020

Umetnostna zgodovinarka Alice z možem Justinom ne Havajih preživlja medene tedne. Po petih dneh sreče pa njen vedno razumni in odgovori mož nenadoma izgine. Pusti ji le drobno sporočilce. Alice se sesuje svet, vrne se nazaj v Anglijo, kjer rešitev išče v svojem delu v galeriji. Umetnost ji je vedno pomagala prebroditi težke trenutke. Spoprijatelji se z ostarelo Evelyn, ki prihaja v galerijo. Zdi se, da gre zgolj za naključje. Počasi se pred bralcem razpira Evelynina življenjska in ljubezenska zgodba, ki jo je doživela z Eddyjem – nesojenim možem, za katerega sedaj skrbi. Izkaže se, da je ta ostareli, osamljeni mož, izgubljen v svetu demence, z Alice povezan bolj, kot je videti na prvi pogled.

Počasna, z umetnostjo prežeta pripoved o zapletenih in usodnih življenjskih odločitvah, ki jih ne moremo več spremeniti. In nenazadnje osrednje sporočilo, da »če želiš ljubiti, moraš biti pripravljen na to, da ti bo nekdo zlomil srce na tak način, da ga skoraj ne bo mogoče več zakrpati.«

Odlomek iz besedila:

»Ampak mavrični mehurček moje sreče ne traja prav dolgo. Namesto Justinovega toplega, prebujajočega se telesa božam hladne rjuhe. Potem se pojavi hitra, tiha senca dvoma. Neskončno sem presenečena, kako me lahko tako nepričakovano zadene nekaj, kar že vem.

Naredil sem grozno napako. Ne morem nadaljevati, zavoljo vseh. Žal mi je.«

  • Špela Činkelj

 DENTON, LAUREN K.: VRNITEV V PERRY

Meander, 2020

Pisateljica nam pričara pravi ameriški jug – dogajanje je postavljeno v malo mestece Perry v zvezni državi Alabama. Malce spominja na filme, ki smo jih včasih, pred poplavo serij na spletu, lahko spremljali na televiziji – vroče poletje, prostrana pokrajina, obarvana z rdečo prstjo, prah, ki ga dviguje vroč zrak ter ljudje, ki so vsak zase nekaj posebnega.

Glavna junakinja Jessie McBride si je v času odraščanja najbolj želela, da bi lahko zapustila mali, zakotni Perry in odšla v širni svet. Želja se ji uresniči, a izkaže se, da ni vse zlato, kar se sveti. Po neuspelem zakonu se skupaj s hčerko Evan vrne nazaj domov. Odpre svojo vrtnarijo Vejica ter je povsem zadovoljna in srečna, da ima ob sebi najstnico in malce izstopajočo mamo, ki ji pomagata pri delu.

Njihov ustaljen ritem pa zmotita dva čedna prišleka, ki poskrbita za dramatičen zaplet. Prisrčno, sproščujoče branje, ko bi se radi pocrkljali z ljubezenskim romanom, ki ima ravno pravšnji konec…

Odlomek iz besedila:

»Prestara. Seveda, v očeh štirinajstletnice se zdi osemintridesetletnica prastara, a jaz se nisem počutila prastaro. Včasih se nisem počutila niti dneva čez osemnajst. Leta, ko se mi je zdelo, da vse poka od obetov in priložnosti. Leta, ko sem se počutila, da ni nobenega razloga, da se ne bi vse izšlo po načrtih.«

  • Špela Činkelj

MORRIS, HEATHER: ZGODBA UPANJA

Hiša knjig, 2021

Avstralska pisateljica, ki so jo toplo sprejeli bralci po vsem svetu, je zaslovela z zgodbama, ki opisujeta dogodke iz časa holokavsta – Tetovator iz Auschwitza ter Cilkina pot. Odraščala je na odročni novozelandski kmetiji, ob poslušanju pradedkovih zgodb, v katerih je z njo delil svoje spomine na vojna leta. Že v zgodnjem otroštvu se je urila v umetnosti aktivnega poslušanja. Pozneje je bila poklicno del socialne službe v bolnišnici v Melbournu, kjer je svoje veščine uporabljala, da je tenkočutno prisluhnila ljudem v najtežjih trenutkih. Usoda ji je namenila, da je spoznala Laleta Sokolova – tetovatorja v taborišču, ki je bil zadolžen, da je vsak, ki je prišel v Auschwitz, dobil številko. V Zgodbah upanja pisateljica pripoveduje, kako je pravzaprav srečala Laleta in kako sta postopoma gradila medsebojno zaupanje in prijateljstvo, da ji je lahko zaupal svoje pričevanje in opisal del zgodovine z željo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.

Z bralcem deli spomine, drobce iz življenjskih zgodb in usod drugih ljudi, predvsem pa uči, kako pomembno je, da znamo zares prisluhniti ljudem, ki jih srečujemo. Ali kot pravi pisateljica: »Poslušajte nasvete svojih prednikov, a ne zato, ker imajo vselej prav, pač pa zato, ker imajo več izkušenj s tem, da so se motili.«

Odlomek iz besedila:

»Zgodbe upanja ohranjajo človeštvo od začetka časa, se prenašajo iz generacije v generacijo, prenašamo jih prijateljem, jih delimo s tujci. Zgodbe upanja so zadnje, kar bo umrlo v vsakem od nas.«

  • Špela Činkelj

ŠEGA CRNIČ, SAŠA: SPET NA OTOKU

LYNX, 2021

Saša Crnič Šega je pisateljica, slovenistka, lektorica in knjižničarka. Napisala je pet slikanic in dva romana za odrasle. Roman Spet na otoku je knjižna poslastica, začinjena z vonjem borovcev, petjem škržatov, vinogradi, oljčnimi nasadi in smaragdnimi odtenki morja. Saša nas odpelje na otok sredi Jadrana, na kraj romantičnih spominov, v družinsko kamnito hišico. In ko ji sledimo po stopnicah na teraso, kjer občudujemo dih jemajoči razgled, lahko začutimo, kako se poslavlja maestral, in popušča vročina, hkrati pa se skupaj z njo, ob paradižnikovi solati s sirom, z neverjetno lahkotnostjo prepustimo mirnemu utripu otoške vasice in uživamo v neskončnem miru. Raj za bralce.

Odlomek iz knjige:

»»Za zalivom se vse do Korčule, ki se v daljavi sramežljivo skriva za meglicami, širi temnejše morje. Škržati ponorelo godejo, zanimivo, njihov zvok me že od nekdaj pomirja, vejice pod nogami pokljajo in nekaj belih oblakov leno visi na nebu. Nikjer ni žive duše. S Hano sva popolnoma sami sredi ničesar in sredi vsega. Nekaj časa samo stojim in nemo zrem, vase žejno vpijam neskončen mir in podobe neokrnjene narave. »Pa tega ni nikjer drugje na svetu,« dahnem.««

  • Tanja Mlakar Košir

KAŠTRUN, DORA: ŽABCI

Zavod VigeVageKnjige, 2021

Dora Kaštrun, diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij, ki se z likovnostjo ukvarja že vse življenje, je ustvarila serijo kratkih komičnih stripov, z naslovom Žabci. Serija je začela nastajati že leta 2019 in je sprva nosila naslov Rega Grega, povod za nastanek pa je bil trenutek avtoričine cinične naveličanosti sveta. V kratkih komičnih stripih gre za dialoge in modrovanja dveh žab, ki se jima pridružijo tudi druge živali, od katerih pa je najbolj opazen, če ne celo najpomembnejši, pingvin. Stripovska junaka na prikupen in humoren način razmišljata o vsakdanjih situacijah, ob tem pa spoznavata, da življenja ni treba jemati preresno.

Iz stripa:

»»Tebe kaj skrbi beg možganov?«

»Vse bolj, moji so že dva meseca na Tenerifih, pa niti kartice nisem dobil.««

  • Tanja Mlakar Košir

MAURER, NEŽA: V PESMIH JE MOJE ŽIVLJENJE

Pivec, 2021

Pesniški biser V pesmih je moje življenje je izšel ob devetdesetletnici vrhunske pesnice Neže Maurer. Prebiramo lahko utrinke iz njenega življenja, ki se prepletajo z njeno čudovito poezijo. Branje, ki poboža dušo…

Daleč sredi oceana,

daleč sredi življenja

leži otok:

lep in vabljiv.

Srečna sem,

ker je lep in vabljiv –

in ker je daleč.

Skoraj na meji življenja.

  • Špela Činkelj

ŠVIGELJ MERAT, BRINA: NE ŽELI SI LAHKE POTI

Goga, 2021

Uveljavljena in svetovno priznana pisateljica, ki živi in ustvarja v mestu luči in ljubezni, nam v branje ponuja resnično pripoved iz svojega življenja. Začne se v začetku marca 2020, ko se je odpravila v ajurvedski center Ajurmana Dharma v Kerali na skrajnem jugu Indije. Pozabiti želi na neuspešen izid knjige, bolečo založnikovo zavrnitev (prvo v pisateljski karieri!), ter si s pomočjo ajurvedske medicine ozdraviti bolečine v hrbtu. Prvič se odpravi na tako dolgo potovanje, v deželo kokosa, kar pomeni beseda za glavno mesto Kerala. Na pot jo pospremijo prijateljičine besede: »Ne želi si lahke poti. Želi si lahkega koraka.« Znajde se v neokrnjeni naravi, džungli pravzaprav, in niti sanja se ji ne, kakšna pustolovščina jo čaka. Čedalje več je novic o nenavadnem virusu, ki se neobvladano širi po severni Italiji. Po nekaj brezskrbnih dneh se zaprejo železna vrata centra, nebo se stemni in obiskovalci se spremenijo v ujetnike, ko se pandemija nezadržno širi kot požar po vsem svetu. In pisateljica se lahko poda na nepričakovano notranje potovanje…

Odlomek iz besedila:

»Virus napada predvsem starejše, pravi. Na nas je, da umremo in pustimo mladim, da ta svet naredijo drugačen. Saj ne moremo tako naprej. Saj vidite, da drvimo v prepad. Delati od jutra do večera, služiti veliko denarja, ga trošiti za stvari, ki jih ne rabimo… Vse bi bilo treba obrniti na glavo: delati manj, zaslužiti manj, trošiti manj, imeti več časa zase in za druge in poskušati živeti čimbolj srečno …«

  • Špela Činkelj

GABRIEL, AGNES: HVALA, GOSPOD DIOR

Učila, 2021

Nemška pisateljica in novinarka, ki pod različnimi psevdonimi ustvarja zgodovinske in ženske romane, nas popelje v čas po drugi svetovni vojni. Navdih za roman ji je dal kostim, ki ga je zagledala v pariški izložbi. Izžareval je nekaj posebnega, čarobnega. Bil je iz prve kolekcije svetovno znanega modnega oblikovalca Christiana Diorja. Ženskam je s svojimi kreacijami želel povrniti naravno lepoto in jo poudariti v vsej polnosti. Ponudil jim je eleganco, ki so si jo po letih medvojnega odrekanja tako želele. Privoščile pa so si jo lahko le redke…

V zgodbi je glavna junakinja Celestine – mlada Normandijka, ki je odšla s podeželja v srce Pariza, da bi pozabila na svojo preteklost. Zaposli jo modni oblikovalec, ki pripravlja predstavitev svoje prve kolekcije. Postane njegova gospodinja in bralec počasi odkriva, kakšen je bil Dior zasebno – energičen, tankočuten perfekcionist, a tudi plah in skromen deloholik, ki je živel za svoje delo in modni imperij, ki ga je ustvaril. Uspelo mu je, da je obleko spremenil v umetnost. Njegove kreacije so predstavljale novi videz oz. modo, ki je odražala duh novega začetka po kruti vojni.

V zgodbi seveda ne manjka niti zaplet, za katerega poskrbi kar Celestine ter seveda ščepec ljubezni, ki začini dogajanje. Preprost, berljiv roman, v katerem pokukamo v svet in življenje velikega umetnika, ki mu je moda predstavljala vse.

Odlomek iz besedila:

»Lahkotno ji je pripovedoval o tem, vendar je v njegovem glasu zaznala resnost,  s katero je opravljal svoj poklic. Cenil je delo svojih šivilj in krojačev ter trud manekenk in prodajalk. V skoraj vsakem stavku se je odražala njegova skromnost pa tudi ponižnost, ki jo je gojil do usode. Svoj uspeh je bolj pripisoval spletu srečnih okoliščin kot pa svojemu znanju.«

  • Špela Činkelj

KAWAGUCHI, TOSHIKAZU: PREDEN SE KAVA OHLADI

Iz angleščine prevedla: Sonja Benčina

Založba Vida, 2021

Si predstavljate, da bi lahko potovali skozi čas, vendar pa bi se morali držati zelo pomembnih pravil, ki jih ne bi smeli prekršiti, ker bi drugače tavali v večnosti?

V Tokiu se na vogalu odmaknjene ulice skriva kavarna Funiculi Funicula, kjer že stoletja strežejo mojstrsko kavo. V njej pa se dogajajo nenavadne stvari.

Toshikazu Kawaguchi nas v romanu Preden se kava ohladi povabi v poseben svet, v katerem spoznamo štiri osebe, ki si želijo potovati skozi čas, vsaka s svojimi razlogi. Vendar pa obstaja nekaj pravil, ki jih je treba upoštevati pri potovanju v preteklost. V preteklosti lahko srečate le ljudi, ki so že kdaj obiskali kavarno. Sedanjost se z vrnitvijo v preteklost ne bo spremenila, ne glede na to, kako se trudite. Če se želite vrniti v preteklost morate sedeti na točno določenem stolu in s tistega stola ne smete vstati ali se premakniti. Tukaj pa je še zadnje pravilo, in sicer gre za časovno omejitev – vrniti se morate, preden se kava ohladi.

Odlomek iz knjige:

»Iz ozkega grla srebrnega vrčka je pritekel tanek potoček čisto črne kave. V nasprotju s klokotanjem, ki je nastalo, kadar je kavo nalivala iz karafe s širokim lijem, je kava tokrat tekla tiho. Bela kavna skodelica se je v tišini pričela polniti neskončno počasi.« »Kohtake je zaprla oči – ne od strahu, bolj v poskusu, da bi se osredotočila. Če je zdaj res potovala nazaj v času, se je želela psihično pripraviti.«

  • Tanja Mlakar Košir

ITURBE, ANTONIO: KNJIŽNIČARKA IZ AUSCHWITZA

Učila International, 2020

 »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki« so bile besede španskega pisatelja Antonia Iturbe glavni junakinji te zgodbe, Diti Kraus, ko ga je popeljala po krajih svojega otroštva.

V romanu, se sredi »družinskega taborišča« skupaj s svojo materjo in očetom znajde 14-letna deklica Edita Adler. Blok 31, ki je deloval kot šola za mlajše otroke, je imel tudi tajno otroško knjižnico. Sestavljalo jo je osem knjig iz papirja in šest »živih« knjig. Seveda knjige niso bile zares žive, šlo je za zgodbe, ki so krožile od ust do ust, kar pomeni, da so tisti, ki so zares dobro poznali kakšno knjigo, otrokom pripovedovali zgodbe, ki so jih znali skoraj na pamet, pri tem pa so se izmenjevali tako, da je vsaki skupini otrok vsakič »bral« nekdo drug, temu pa so rekli izmenjava knjig v knjižnici.

Deklico Dito, ki je zelo dobro brala in je tekoče govorila češko in nemško je opazil mladi in karizmatični Fredy Hirsch, ki je v njej prepoznal pogum in ljubezen do knjig in ji v bloku 31 ponudil delo knjižničarke. Pogumna in vztrajna Dita, trdno odločena, da bo knjige varovala s svojim življenjem, je knjige skrivala pod svojo haljo in jih vsak dopoldan nosila učiteljem, ki so jih na skrivaj uporabljali, zvečer pa vračala v skrivališče. Tudi, ko  je pritegnila pozornost doktorja Josefa Mengeleja, poznanega pod vzdevkom  »angel smrti« se je odločila, da se ne bo predala in se bo pogumno borila za preživetje. Knjižničarka iz Auschwitza je zgodba o neverjetni moči, vztrajnosti in volji do življenja.

Odlomek iz knjige:

»Prostor nenadoma oživi, vsi začnejo vstajati, kar je trenutek zmešnjave, ki ga potrebuje Dita. Sprosti roke, knjige, ki jih ima pod obleko, ji zdrsnejo v naročje, potem pa jo nenadoma prešine nekaj, da spet stisne roke k telesu. Njeno življenje je vse bolj ogroženo. Dlje kot so knjige pri njej, toliko nevarnejše je. Šteje vsaka sekunda.«

  • Tanja Mlakar Košir

TRŠINAR, IRENA: NAŠIH STO NAKLJUČIJ

Didakta, 2020

Besedo naključje razumemo na različne načine – za nekatere je to sreča, za druge usoda, intuicija, ali pa Božja roka… V založbi Didakta so izdali na prvi pogled nekoliko nenavadno knjigo, ki pa vendar govori o tistem, kar smo že vsi doživeli – o naključjih, ki včasih odigrajo neverjetno pomembno vlogo v življenju posameznika. Irena Tršinar je knjigo zasnovala z mislijo, da bi bilo vredno zapisati zgodbe, ki so se resnično zgodile in v katerih je bilo »naključje« najpomembnejše. Kot pravi sama, bi »bilo škoda, da gredo v pozabo, ko nas ne bo več.«

Zgodbe je zbirala sistematično. Od skupno štirideset avtorjev so nekateri zgodbe zapisali sami, nekaj pa jih je po pripovedovanju zapisala zbirateljica. Prav vsem je skupno, da so resnične – čeprav so nekatere med njimi prav neverjetne. Naj nam bodo za spodbudo za premislek o lastnem življenju in iskanju dogodkov, ki so se zgodili »po naključju«, a so se kasneje izkazali za prelomne…

Odlomek iz besedila:

»Male slučajnosti in velika naključja – vsak dan nas obkrožajo. Ne doživljamo jih le kot dogodke v življenju. Posebej zanimivi so lahko tudi pri delu, nanje se opirajo filmi in romani. Seveda imam tudi pri teh najraje zgodbe iz resničnega življenja, tiste neverjetne, ki izvirajo zaradi nekega naključja, ki jih brez tega sploh ne bi bilo. Le zakaj tako ne zapišejo v opisih in napovednikih?«

  • Špela Činkelj

PHAEDRA, PATRICK: ŽLAHTNA OČARLJIVOST ARTHURJA PEPPERJA

Meander, 2020

Ostareli ključavničar Arthur Pepper se po smrti svoje ljubljene žene zapre v svoj svet rutine in kar nekako ve, čemu in kako bi še živel. Leto dni po njeni smrti se prisili, da je čas njene stvari pospraviti in podariti. Nepričakovano v ženinem škornju odkrije črno šatuljo, v njej pa dragoceno zapestnico z osmimi slikovitimi obeski. Na enem od njih je zapisana telefonska številka. Radovednost mu ne da miru, pokliče jo in presenečen ugotovi, da je poklical v Indijo… Sledi napeto, zabavno in obenem žalostno odkrivanje ženine preteklosti. Znajde se pred dilemo, ali sploh želi izvedeti, kaj vse je v resnici doživela njegova mirna in tiha žena. Jo je v resnici poznal, ali je bilo vse, kar sta skupaj doživela, le prividi sreče in ljubezni?

Branje, ki nam popestri večer.

Odlomek iz besedila:

»Arthur se je zahvalil za povabilo in se poslovil. Ko je odložil slušalko, so mu v ušesih spet in spet odzvanjale besede gospoda Mehre: … naslednja točka … poiskati zgodbe za vsakim obeskom, eno za drugo …

In začel je razmišljati.«

  • Špela Činkelj

AFSHAR, TESSA: HČI RIMA

Družina, 2021

Ameriška pisateljica iranskega rodu je prava mojstrica zgodovinskih romanov, ki temeljijo na zgodbah iz Svetega pisma. V romanu Hči Rima spremljamo zgodbo Priskile – je hči pomembnega in uglednega rimskega generala, a po njegovi smrti živi v revščini in nemilosti pri svojem polbratu. Uteho in prijatelje najde v judovski shodnici, kjer posluša odlomke iz Tore, ki ji spremenijo življenje. Prav tam sreča tudi judovskega priseljenca Akvila. Oče ga je razdedinil in se mu odrekel, ker je sin postal kristjan. V Rimu tako Akvila išče priložnost za delo in novo življenje, najde pa ljubezen na prvi pogled – Priskilo.

Med mladima  zaljubljencema je velik družbeni prepad, razlike in celo usodne skrivnosti. A Ljubezen ne pozna ovir… Združi ju skupna vera in počasi ter z velikimi napori postaneta pomembna duhovna voditelja. Apostolu Pavlu celo rešita življenje ter v treh mestih ustanovita hišne cerkve.

S pravim občutkom za dramo je pisateljici uspelo prikazati življenje in čas prvih kristjanov. Beremo lahko čudovito svetopisemsko leposlovje, ki ga je moč postaviti ob bok klasiku kot je Sienkiewicz in njegovemu delu Quo vadis. V slovenščino so prevedeni še romani: Dragulj v pesku, Na polju milosti, Zaklad rubinov, Pravi zaklad, Kraj tišine, Kruh močnih ter Tatica iz Korinta.

Odlomek iz besedila:

»Zvečer, potem ko je pospremil Priskilo domov in pripravil Benjamina na spanje, se je Akvila po ozkem stopnišču povzpel na streho. Rim je tisto noč ležal pod kupolo zvezd, ki so se svetlikale v brezštevilnem veličastju.

In vse poznaš po imenu.«

  • Špela Činkelj

MUSSO, GUILLAUME: SKRIVNO ŽIVLJENJE PISATELJEV

Meander, 2021

Francosko-ameriški pisatelj Nathan Fawles se je pri svojih petintridesetih, na vrhuncu svoje pisateljske kariere, umaknil na neokrnjen otok v Sredozemskem morju. Ustvaril je tri uspešne romane in javnost kar ne more doumeti, zakaj že skoraj dve desetletji živi odmaknjeno v svojem domovanju na otoku. Obdaja ga avra skrivnostnosti in zdi se, da mu nihče in nič ne more do živega.

Za Raphaëla Bataillea je Nathan že dolgo pisateljski idol. Z obema rokama zgrabi priložnost in se zaposli v edini otoški knjigarni Škrlatna vrtnica. Upa namreč, da bo tako lažje prišel v stik s slavnim pisateljem. Nathanu ne da miru, saj bi rad kak nasvet, kako napisati zares dober roman. Z nepovabljenim obiskom pri pisateljskem vzorniku pa se začne zgodba šele prav zapletati. Na otoku se zgodi grozljiv umor, ki pretrese domačine, vajene varnosti in zaupanja v sosesko. In tu je še švicarska novinarka Mathilde Monney, ki pisatelju prav tako ne da miru. Odločena je, da bo razkrila vse njegove skrivnosti. A včasih je za nekatere skrivnosti bolje, da jih ne izvemo…

Musso se izvrstno poigrava z bralcem in neverjetno živo upodobi skrivnostni proces porajanja romana. Posrka nas v napeto, srhljivo zgodbo, ki je ne moremo odložiti iz rok vse do presenetljivega razpleta…

Odlomek iz besedila:

»Bistven je tok, ki poganja tvojo zgodbo. Tok, ki te mora imeti v lasti in teči skozte kot elektrika. Tok, ki ti mora žgati žile, tako da nimaš druge rešitve, kot da pripelješ svoj roman do konca, kot da bi bilo od tega odvisno življenje, To je pisanje. Če dodaš to, se bo tvoj bralec počutil kot ujet, kot preplavljen, kot da bi izgubil vse oporne točke, in se bo prepustil toku, kakor si se mu ti.«

  • Špela Činkelj

PAVČEK, SAŠA: ZASTALI ČAS

Mladinska knjiga, 2021 

Dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka in profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je po enajstletnem premoru objavila svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas. V njej je zbrana iskrena, doživeta poezija, ki govori o veselju in bolečini. Pesmi so polne ljubezni in sonca, a jih obenem prepreda tudi globoka žalost in smrt. So preprosto čudovite…Za pokušino vam ponujamo pesem Beseda mama.

Beseda mama pade iz otrokovih ustec,

mama se prikloni in jo ponižno pobere,

ptico na prvem letu po srčno hrano. 

Skozi dolge letne čase klici letajo skozi zrak,

zledeneli in vroči klici

odhajajo in se vračajo pod krov.

Mama je dom.

S posušenimi prsti ravna šibje gnezda

in čaka, čaka.

Da bi zaslišala mama.

Četudi nikogar ni, reče, tu si,

ne bom umrla sama.

  • Špela Činkelj

DE VELASCO, STEFANIE: TIGROVO MLEKO

Cankarjeva založba, 2021

Izjemen prvenec nemške pisateljice, po katerem so posneli odmeven film. Glavni junakinji sta prijateljici, 14-letna Nini in Jameelah, prva plavolasa Nemka, druga temnolasa iraška begunka. Živita v Berlinu, v okolju, ki je mešanica različnih kultur številnih narodov. Nimata posebnih ciljev v življenju, družina jima ne nudi potrebne opore, okolje in šola še manj. Vse, kar počneta čez poletje, je zabava, veliko alkohola, kraje po trgovinah in celo občasna prodaja spolnih uslug. Njuno življenje se spremeni, ko sta priči krutemu umoru, ko brat ubije sestro, ker se je zaljubila v fanta druge narodnosti in vere. Oba prihajata iz držav nekdanje Jugoslavije in sovraštvo je posledica krvavih vojn. Dekleti ne prijavita umora, dokler njun vrstnik Amir ne prevzame krivdo svojega starejšega polnoletnega brata. Tu se prijateljicine moreta uskladiti, saj različno sodita o tem, kaj je pravično in kaj ne. Knjiga je izjemna tudi zato, ker ne slika črno-belih medkulturnih odnosov v sodobni Evropi. Odlično branje za starejše mladostnike in seveda za odrasle bralce.

  • Beti Južnič

JOHNSON DEBELJAK, ERICA: DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICA

Mladinska knjiga, 2021

28. januarja 2016 se je svet družine Debeljak za vedno spremenil. V njihova življenja je zarezala kruta novica, da je predan mož, oče, pesnik, velik humanist ter znani Slovenec Aleš Debeljak umrl v nenavadni nesreči na gorenjski avtocesti. Kaj se je zgodilo in zakaj, bo za vedno ostala skrivnost. Njegova žena, Erica Johnson Debeljak, se je odločila, da želi povedati svojo resnico o moževi smrti in s tem preprečiti govorice, da je šlo za samomor.

Potopimo se v njeno pripoved, ki nas kar posrka vase. Z bolečo iskrenostjo odstira življenje s tem genialnim pesnikom, reakcijo ob nenadni izgubi ter dneve, mesece in leta, ki so si sledili. Spremljamo jo v njenih bitkah, ki jih je bíla s slovensko birokracijo, uradi, bolj ali manj nerazumevajočimi uradniki ter dejstvom, da nekatera prijateljstva preprosto ne preživijo nove realnosti – da je postala vdova. V svojo zgodbo je mojstrsko vpletla zgodbe vdov iz zgodovine – svetopisemskih žena Tamare in Judite, grške Hekube, kraljice Gertrude iz Hamleta, resnične Hindujke Roop Kanwar  ter edinega moškega vdovca Odiseja. Vsi ti liki jo spremljajo v njenem žalovanju in so z njo tam,  kamor si mnogi od njenih živih prijateljev niso upali. Pogumno razkriva svojo srčno bolečino ter odzive okolice in družbe – ta smrt razume kot neuspeh, simptom žalovanja pa kot bolezen.

Izjemna, boleča in iskrena pripoved, ob kateri onemimo in ki vsakodnevne težave postavi v povsem nove perspektive…

Odlomek iz besedila:

»V hospicu mi ne morejo prav dosti pomagati, ne v smislu resnične pomoči: toda ženska tam mi razloži, da različne generacije žalujejo različno. Izguba otroka je izguba prihodnosti, izguba starša je izguba preteklosti, izguba partnerja je izguba sedanjosti.«

  • Špela Činkelj

O’MARA, SHANE: HVALNICA HOJI: O ZNANOSTI, LEPOTI IN BLAGODEJNOSTI HOJE

Mladinska knjiga, 2021

Ob branju priročnika irskega psihologa, profesorja in nevroznanstvenika Shana O’Mare se zavemo, kako neverjetno edinstveni smo na tem planetu. Ena od ključnih prilagoditev, ki se nam je zgodila, je zmožnost pokončne drže in s tem povezane hoje. Omogočili sta nam, da smo osvobodili roke in posledično tudi um. Naši predniki so lahko odkorakali iz Afrike in se naselili po vsem svetu. Hoja nam je omogočila tudi, da smo postali družbena bitja. Znanstveno dokazano je namreč, da je hoja sama po sebi dejavnost, ki je ključna za številne vidike našega življenja – tako posameznika kot družbe.

Zares poglobljena študija, ki nas prepriča, da so telo in možgani ustvarjeni za gibanje. Z njim izboljšujemo in utrjujemo razmišljanje, ustvarjalnost in zdravje.

Odlomek iz vsebine:

»Komaj čakam dan, ko bodo zdravniki po vsem svetu začeli pisati recepte za hojo kot osnovno obliko zdravljenja za izboljšanje zdravja posameznika in kolektivnega zdravja ter dobrega počutja. Splošni zdravniki na Shetlandskih otokih so pravzaprav že začeli predpisovati sprehode po plaži kot obliko preprečevanja bolezni uma in telesa.«

Dnevi, ki so pred nami, bodo kot naročeni, da se sami ali v družbi odpravimo na sprehod po čudoviti naravi, ki nam jo ponuja Kočevska. Izkoristimo jih in združimo prijetno s koristnim…

  • Špela Činkelj

KOŠIR, MANCA in GODINA KOŠIR, LADEJA: SKUŠTRANKE: Srčnice male za otroke različno stare

ilustracije: Manca Kovačič

Buča, 2020

Še ena zbirka poezije nas navdušuje v teh dneh in sicer so to pesmi, ki sta jih v prikupni knjižici zbrali publicistka Manca Košir in njena hči, podjetnica in ustvarjalka Ladeja Godina KoširSkuštranke po Mancini poetični zbirki Srčnic za odrasle nagovarjajo tudi otroke, a hkrati ne samo njih. Na svež in novodoben, lahkoten, a hkrati nadvse globok način mati in hči v kratkih pesmicah premlevata temeljne človeške vrednote. Prvi sklop pesmi Skuštranke navzven obravnava pojme iz okolja, npr. Mama, Oče, Družine, Letni časi, Sonce, Igrišče, Morje, Svet… medtem ko v drugem delu Skuštranke navznoter avtorici premlevata predvsem človeška čustva, stanja in občutja, kot so Ljubezen, Prijateljstvo, Sreča, Zavist, Smrt, Tišina, Preteklost, Upanje … Mančine in Ladejine pesmice se med sabo prepletajo, glede na avtorico pa jih ločujejo barve naslovov: naslovi Mančinih pesmi so obarvani modro, Ladejinih pa rdeče. Pesmi v zbirki popestrijo nežne in igrive ilustracije Mance Kovačič.

Pesem Mance Košir Mama iz knjige:

»Mama je ena sama.

Dokler živi, si otrok, ko umre, si sirota.

Takrat je čas, da se ji vsak dan zahvališ

za vse dobro in težko, kar si doživljal z njo.

Takrat je čas, da njej in sebi odpustiš,

in vzklikneš: »Mama, ti v meni živiš!««

  • Pia Marincelj Bregar

HOLMES, LINDA: NOV ZAČETEK EVVIE DRAKE

Hiša knjiga, 2020

Evvie se leto dni po moževi smrti vrti v začaranem krogu. Svojega življenja kar ne zna in ne zmore nadaljevati, saj v sebi nosi skrivnost, ki jo ne upa priznati nikomur. Svojega pokojnega moža sploh ne pogreša, kar jo straši in hromi. Njen edini stik s svetom je prijatelj Andy, ki jo uspe prepričati, da odda v najem apartma, ki ga ima v svoji hiši. Vanj se vseli Dean – nekdanji vrhunski športnik, ki je zaradi nenavadne psihične težave moral končati kariero. Prav tako kot Evvie se tudi on skriva pred svetom in išče navdih, kako naj nadaljuje svoje življenje, ki je izgubilo ves smisel. Nadaljevanje zgodbe je za ljubezenski roman predvidljivo, a v sebi skriva tudi nekaj resnejših tonov. Predvsem v delih, kjer opisuje čustvene zlorabe, ki se potihem dogajajo za zidovi štirih sten. Zgodba pa ima seveda tudi pravo mero romantike, humorja ter konec, ki nas ne razočara.

Odlomek iz besedila:

»Ko sta bila še otroka, je Dean veliko večerov preživel v Andyjevi sobi, tako kot zdaj, in čakal na pravi trenutek. Čakal je na konec osnovne in potem srednje šole, da bi lahko naredil naslednji korak. Ampak takrat ni vedel, kaj bo naslednji korak. Zdaj je bil njegov edini načrt večerjati in prinesti potovalko iz avta. Tisti del prihodnosti, ki je bil izostren, se je skrčil, del, ki je bil zavit v meglo, pa se je vlekel v neskončnost. Še vedno so bili dnevi, ko je bil, ko se je zbudil, kakih petnajst sekund prepričan, da ga čakajo obveznosti, dokler se ni spomnil, da ga ne. Šestnajsta sekunda pa je bila ubijalska.«

  • Špela Činkelj

DENTON, K. LAUREN: ZATOČIŠČE

Meander, 2020

Strastna bralka, ki je v sebi odkrila talent in veselje do pisanja, nas v svojem prvencu popelje na ameriški jug. Margaret Van Buren se predaja svojim spominom in skrivaj upa, da bo lahko svoji edini družini, ki jo še ima – vnukinji Sari, razkrila svojo resnično življenjsko zgodbo in ji pojasnila, kako se je znašla v Zatočišču. To je bil nekdaj ugleden penzion z nočitvijo in zajtrkom, sčasoma pa je postal zavetje in skrivališče gostom, ki niso nikoli odšli.

Margaret nepričakovano umre in Sari zapusti hišo z navodilom, da Zatočišče in posest obnovi. Poleg hiše pa Sara podeduje tudi vse stanovalce, ki so tam že desetletje in je Zatočišče postalo njihov dom. S pogrebom privrejo na dan številni spomini, Sara pa odkrije tudi nekaj slik in predmetov, ki babico prikazujejo v novi luči. Vzporedno beremo Margaretino in Sarino zgodbo ter počasi spoznavamo, zakaj si v Zatočišču ljudje želijo ostati in se skriti pred nevihtami življenja.

Preprosta, lepa zgodba, začinjena s skrivnostmi in seveda ljubeznijo, ki nas zaziba v prijeten spanec.

Odlomek iz besedila:

»Če bi rekla, da je bilo Zatočišče pomembno zame, bi bilo to premalo. V grob bom odnesla tako spomine po sladki in čudežni ljubezni kot tudi globoko, bolečo izgubo v svojem srcu. In hiša je bila priča vsemu temu. Srčno upam, da ti bo nekako lahko dala ljubezen in moč, ki jo je v vseh teh letih dajala meni.«

  • Špela Činkelj

SIVEC, IVAN: SEDEM ZLOMLJENIH VRTNIC: zgodbe grenke usode s toplimi žarki svetlobe

ICO, 2021

Četrta Sivčeva knjiga iz zbirke Dotik srca prinaša zgodbe sedmih posebnih ljudi, ki so postali invalidi. Vsem je skupno, da se jim je v nekem trenutku življenje povsem spremenilo, a niso obupali. Zavedali so se, da si bodo življenje morali osmisliti na novo, čeprav drugače, kot bi si morda želeli. Preizkušnje so jih naredile še močnejše. Nekateri od njih so rešitev našli v športu, drugi v umetnosti ali v delu in skrbi, da bi drugim invalidom šlo bolje.

V knjigi je na kratko predstavljena življenjska pot Vojka Gašperuta – Gašperja, ki je po nesrečnem skoku v morje postal tetraplegik in je eden od začetnikov slikanja z usti pri nas. Jože Okoren je prav tako ohromel skorajda čez noč in ostal priklenjen na invalidskem vozičku, a mu je uspelo postati najuspešnejši paraolimpijski športnik. Tudi Darko Đurić, Anka Vesel ter Damjan Peklar so uteho in rešitev našli v športu. David Razboršek je po deskarski nesreči ustanovil Zavod Vozim, ki med drugim osvešča mlade za odgovorno ravnanje v prometu. Benjamin Žnidaršič pa je po nesrečnem padcu s češnje postal tetraplegik in sčasoma v sebi odkril mnoge skrite talente – je pesnik, pisatelj, slikar, urednik ter kulturni animator.

Resnične zgodbe, polne navdiha in ljudi, zaradi katerih lahko na svet in lastne težave pogledamo v novi luči. Morda nam lahko pomagajo, da se zavemo, kaj je v resnici sreča in kaj je v življenju zares pomembno.

Odlomek iz besedila:

»Vrtnica. Simbol življenja. Življenja: veselja, lepote, hrepenenja in trpljenja. Zlomljena vrtnica. Simbol ljudi, katerim se je življenje sredi najlepše rasti, sredi najbolj dehtečega svetenja, sredi pomladi – prelomilo.«

  • Špela Činkelj

LUNDBERG, SOFIA: RDEČI ADRESAR

Hiša knjig, 2020

Doris Alm za deseti rojstni dan oče podari prav posebno darilo – adresar, zavit v rdeče, svetleče usnje. Vanj si bo lahko zapisovala imena prijateljev ter vseh, ki jih bo spoznala v življenju v zanimivih krajih, ki jih bo obiskala. Čez več kot osem desetletij, na pragu smrti, je edino, kar Doris še ostane, čas za razmišljanje, rdeč adresar in pranečakinja Jenny, ki skupaj z družino živi na drugi strani Atlantika v San Franciscu. Zapustiti ji želi svoje spomine in v zgodbah obuja imena, ki jih je zapisovala v svoj rdeči adresar. Pred bralcem se odvije pripoved polna preobratov, zanimivih naključij in izrisuje življenje v vsej svoji polnosti. Izvemo, zakaj se je njeno otroštvo nenadoma končalo, kako se je znašla v Parizu, Ameriki, Angliji in zakaj se je vrnila domov na rodno Švedsko. Glavno junakinjo romana je izučilo, da pričakovanja do drugih niso vedno upravičena pa tudi, da ne smemo dovoliti okoliščinam, da nas poteptajo. Pripovedi daje piko na i zgodba o ljubezni, ob kateri se zavemo, da je to edino, kar v življenju zares šteje.

Odlomek iz besedila: »Želim ti dovolj vsega,« mi je zašepetala v uho. »Dovolj sonca, da ti bo razsvetljevalo dneve, dovolj dežja, da boš znala ceniti sonce. Dovolj veselja, da ti bo napolnilo dušo, dovolj bolečine, da boš znala ceniti tiste redke trenutke sreče, ki nam jih nakloni življenje. In dovolj prijateljev, da se boš lahko sem in tja od koga poslovila.«

  • Špela Činkelj

BRENNER, JAMIE: DOM ZA PENNY

Mladinska knjiga, 2020

Dogajanje v romanu je postavljeno v Sag Harbor, kjer že od konca 19. stoletja stoji Ameriški hotel, ki je postal del krajevne zgodovine. V njem kot receptorka že vrsto let dela Emma – veliko mora delati, da lahko preživi sebe in najstniško hčerko Penny. Slednja se v družbi sovrstnikov ne znajde najbolje, težave ima z napadi tesnobe in obsesivno-kompulzivno motnjo. Medtem ko v hotelski recepciji čaka, da mama zaključi z izmeno, se Penny nepričakovano spoprijatelji z malce čudaškim, osamljenim starcem in kasneje odkrije, da je v resnici slaven slikar Henry Wyatt. Dobro leto po začetku njunega prijateljevanja pa stari slikar nenadoma umre in Penny se znajde v vrtincu neobvladljivih občutkov. Za nameček je Henry večino svojih umetniških del in veličastno hišo Vetrospev, ki jo je sam zgradil, zapustil prav deklici. Henryjeva dolgoletna prijateljica in nekdanja agentka Bea Winstead je nad tem ogorčena in prepričana, da je prišlo do goljufije. Odpravi se v Sag Harbor, odločena, da bo izvedela resnico o svojem najstarejšem prijatelju, s katerim sta začela iz nič in si zgradila karieri. Kar odkrije, je presenečenje tudi zanjo.

Branje, ki nas popelje v svet umetnosti in pokaže, kakšno moč ima, da spremeni naša življenja.

Odlomek iz besedila: “Kmalu za tistim jo je gospod Wyatt prosil, naj mu pokaže svoje risbe. Dobila sta se v preddverju hotela in sedla k mizi. Ona je pila oranžado, on pa martini in učil jo je o konturah in proporcih. Šele po kakšnem mesecu je ugotovila, da Henryjeve risbe ne visijo le po stenah Ameriškega hotela. Njegova umetnost je visela po vsem mestu. Henry je bil slaven.” 

  • Špela Činkelj

JENNER, NATALIE: DRUŠTVO LJUBITELJEV JANE AUSTEN

Učila, 2020

Zgodba v prvencu britansko-kanadske avtorice je postavljena v Chawton, Hampshire v leto 1945. V tem kraju so vsi vaščani preživeli dve največji in kruti svetovni vojni. Medsebojno si pomagajo živeti in preživeti vse krivice, revščino in bolečino. Pred več kot sto leti je tu nekaj časa živela tudi pisateljica Jane Austen. V svojih šestih romanih je ustvarila svet, kjer so liki povsem človeški – niso ne boljši ne slabši od nas. V njenem knjižnem svetu lahko najdemo uteho in zadovoljstvo, saj se stvari na koncu vedno razrešijo.

Vaškemu zdravniku, nekdanji učiteljici, vase zaprtemu kmetu, slavni holivudski igralki ter hišni pomočnici je v pričujočem romanu skupno to, da vsi javno ali na skrivaj obožujejo Jane Austen in njeno zapuščino. Želijo si, da bi v kraju ohranili spomin nanjo, zato nameravajo odkupiti hišo za bodoči spominski muzej. Vsak med njimi pa se spopada tudi s svojimi travmami, žalostjo, bridkimi razočaranji iz preteklosti, vsi pa uteho najdejo prav v Janinih romanih. Skupaj ustanovijo Društvo ljubiteljev Jane Austen in dokažejo, da se nekatere tragedije dajo preprečiti, če smo le dovolj pogumni, da bi se borili za to, kar zares šteje.

Roman, ki je napisan v slogu in v spomin na nepozabno Jane Austen in moč njene literature.

Odlomek iz besedila: »Adamu se je zdelo, da bi še samega sebe komaj lahko rešil, kaj šele koga drugega. In vendar se je v dneh, ko je bil najbolj osamljen, počutil, kot da ga rešuje Jane Austen. Lahko si je predstavljal, kaj bi sovaščani govorili o njem, če bi posumili kaj takega. Vseeno si je pogosto želel, da bi imel koga, s komer bi se lahko pogovarjal o Austenovi in njenih knjigah. Edina takšna oseba, ki jo je doslej spoznal, pa je živela na drugem koncu sveta.«

  • Špela Činkelj

ELLEN, TOM.: VSE O NAJU

prevod: Anja Bakan

Hiša knjig, Založba KMŠ, 2020

Ljubiteljem ljubezenskih romanov so dobro poznane ganljive zgodbe, v katerih usoda po več letih ponovno združi par, ki jima pred tem ni bilo naklonjeno priti skupaj, čeprav sta vsak zase hrepenela drug po drugem. A če smo iskreni, so v resničnosti takšne zgodbe precej redke. Roman Vse o naju prinaša prijetno osvežitev na to temo. Zagotovo mnogo ljudi v svojem srcu hrani poseben prostor za določeno osebo iz preteklosti, tisto neizpolnjeno ljubezen. Kaj, če bi imeli možnost, da se vrnete v preteklost in jo spremenite na način, da bi se ljubezen s to osebo uresničila? To možnost dobi Ben, protagonist romana Vse o naju, ko mu nekega mrzlega božičnega večera neznanec podari skrivnostno zapestno uro. Naslednje jutro se Ben zaprepaden zbudi v dan pred petnajstimi leti, dan, ko je prvič poljubil svojo sedanjo izvoljenko Daphne in ne prijateljice Alice, kakor je načrtoval dolgo prej. Ali bo Ben spremenil načrt usode in kaj bi mu to prineslo?

Iz knjige: »V kričeči svetlobi utripajočih barskih luči končno zares vidim njen obraz in srce v prsih mi začne hitreje utripati. Nesmiselno je omenjati, da je videti mlajša – nekoliko bolj rdečih in polnih lic – toda prava razlika je v tem, kako se nosi. Iz nje sije neka lahkotnost in spomnim se, da je bilo to prvo, kar sem opazil, ko sva se spoznala – neka odbita igriva navihanost, ki je čisto zares že več let nisem videl

  • Pia Marincelj Bregar

WRIGHT, COLLEEN: ČAROBEN BOŽIČ

Meander, 2020

Očarljiva zgodba nas ponese v čas pred božičem, v neokrnjeno vermontsko pokrajino, kjer sta Jeanne in Tim pred desetletjem z navdušenjem odprla skupen življenjski projekt – Zimzeleno gostišče. Sedaj sta se znašla pred največjo preizkušnjo, saj se soočata z grozečim zaprtjem pa tudi njun odnos je vse prej kot popoln. Pripravljata še zadnje podrobnosti za poslednji dogodek – družina Green prihaja na poroko edinke Hannah. V gostišče je izgubljeni navdih za pisanje nove knjige prišla iskat tudi odlična pisateljica za otroke Molly. A nenadoma nič več ne gre po načrtu. Nikomur. Nesojeni ženin si premisli, silovit snežni vihar pa v gostišče prinese zanimive nenapovedane goste. Zgodba se lahko prične zapletati in odpletati kot klobčič volne… Preprosta, romantična zgodba začinjena s humorjem, igrivostjo in kančkom napetosti. Ravno pravšnja za dolge, zimske večere skupaj s skodelico vročega čaja in dišečimi piškoti.

Odlomek iz besedila: »Kot vedno je samo obsedela in pustila, da jo vse prevzame, medtem ko se je vročina jabolčnika prijetno širila čez njene dlani. Ni pisala tako, da je razmišljala, pač pa tako, da je poslušala, pripravila oder in dovolila zgodbi, da najde njo.«

  • Špela Činkelj

KAWABATA, Yasumari: SNEŽNA DEŽELA

Prevedel: Iztok Ilc

Sanje, 2009

Yasumari Kawabata je leta 1968 postal prvi japonski pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Njegove knjige združujejo lepoto starodavne Japonske in sodobne smernice življenja. Ganljiva ljubezenska zgodba Snežna dežela je bila prvič objavljena leta 1937, ponovno predelana je izšla 1948 in je verjetno Kawabatov najslavnejši roman, ki je večkrat oživel tudi na filmskem platnu. Verjamemo, da se bo še posebej prilegla v tem času, ko sneg v belo ovija tudi našo deželo.

V romanu se srečamo s Shimamuro, estetom srednjih let, brezdelnežem, ki je svoje imetje podedoval po starših in je svoj čas namenil iskanju lepote in pisanju knjige o baletu. V Tokiu ima ženo in otroke, vendar ga sla po lepi gejši Komako, ki jo je v preteklosti spoznal v gorskih toplicah, kjer so zime dolge, temne in tihe, odvleče v oddaljeno Snežno deželo. Na vlaku, s katerim potuje do tja, ga s svojo lepoto popolnoma prevzame mlado dekle Yoko, ki potuje v spremstvu moškega. Toda njegov beg v Snežno deželo, začasni dom v oddaljeni pokrajini, je namenjen odkrivanju pravih čustev, ki jih goji do njega gejša Komako in upanju, da so le-ta enako močna kot njegova. V pristnost Komakinih čustev močno dvomi, a ga njena navzočnost in lepota tako privlačita, da gejšo kljub temu redno obiskuje. Skozi zgodbo spoznamo, da se Komako, Yōko in moški z vlaka med seboj poznajo, a njihova povezanost bralcu nikoli ni povsem razkrita. Kako njihovo poznanstvo pravzaprav vpliva na Shimamura in ali mu bo v zgodbi uspelo prepoznati resničnost Komakinih čustev, ki jih goji do njega? Roman nam poleg zanimive in lepo berljive zgodbe ponuja tudi vpogled v kulturo, običaje, pokrajino in tradicijo Japonske, ki je zahodnemu svetu velikokrat nepoznana. Pisatelj je nekoč omenil, da je Komako ustvaril na podlagi resnične osebe.

Iz knjige: »V času pred smučarsko sezono je bilo v koči nad toplimi vrelci najmanj gostov, in ko se je Shimamura vrnil iz zunanjega kopališča, je gostišče že potonilo v spanec. Na izrabljenem hodniku so ob njegovem koraku steklena drsna vrata medlo zaječala. Na dnu, kjer je hodnik zavil okrog sprejemnega pulta, je stala visoka ženska. Spodnje robove kimona je imela hladno razprostrte čez črno bleščeče se podnice

  • Pia Marincelj Bregar

NOVAK, BORIS A.: LUNIN KOLEDAR: Praznična Pesniška Pratika

Goga, 2020

»Zgodovina človeškega rodu je zgodovina koledarjev, ki nam urejajo ritem življenja. Že od nekdaj koledarji odsevajo svetlobo Sonca, Luninih men in zvezd, menjave letnih časov, sosledje takih in drugačnih praznikov. Koledarji uravnavajo naš odnos do narave, dela, intime in družbe, se pravi – do vsega bistvenega. Prav zato je bila izdelava koledarjev zmeraj privilegij verskih in državnih oblasti. Največji vladarji svetovne zgodovine so uvajali nove koledarje, kot npr. Julij Cezar julijanski koledar ali papež Gregor gregorijanski koledar, ki ga še zmeraj uporabljamo,« je o svoji novi pesniški zbirki zapisal naš enkratni pesnik, Boris A. Novak. Sestavljanje koledarja je zamikalo tudi njega, zato je letos pred nami Lunin koledar, v katerem najdemo pesem za vsak dan v letu. A pesmi v knjigi je zares še več, saj ima ima NOVakovskI TEDEN vsaj 12 dni, v NOVakovskEM LETU pa decembru sledijo še fantastični meseci undecimber, duodecimber, tredecimber, quattuordecimber in quindecimber. Letnih časov je pet. V Luninem koledarju najdemo pesmi za odrasle in pesmi za otroke, ljubezenske in družbenokritične, žalostinke ob obletnicah smrti in hvalnice za rojstne dneve, stare in nove pesmi. »Kajti, koledar je kolo in dar,« pravi pesnik. V zbirki beremo tudi pesmi posvečene pisateljem, igralcem, lutkarjem, filozofom, aktivistom … in tako je Lunin koledar tudi majhna enciklopedija slovenskega duha..

Boris A. Novak nas ob branju Luninega koledarja znova spomni, da je naš največji mojster igranja z zvonom in zvenom slovenske besede.

Iz pesmi Preteklost in prihodnost:

»Preteklost se stalno spreminja,

edino prihodnost je ista.

nikogaršnja, prazna in čista,

skrivnostna kot praznična skrinja

  • Pia Marincelj Bregar

SIVEC, IVAN: OB SONČNEM ZAHODU: sedem novel iz današnjega življenja

ICO, 2020

Ivan Sivec se je do sedaj podpisal že pod 161 del, različnih žanrov, zvrsti, tematik. Že več kot dvajset let je med prvimi tremi najbolj branimi avtorji. Njegova dela radi prebirajo tako mladi kot odrasli bralci. Predsednik Republike Slovenije mu je v lanskem letu podelil tudi visoko državno odlikovanje, in sicer red za zasluge za narod, ki ga je prejel za obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, s katerim neguje narodno zavest. Tokrat nam v branje ponuja sedem zgodb, ki so napisane po resničnih dogodkih. Nekatere so mu pripovedovali akterji sami, druge je slišal od  pripovedovalcev. V zgodbah nastopajo ljudje različnih starosti, družbenih slojev, poklicev. Nekateri so revni in nepomembni, drugi slavni in bogati. Dogajajo se po širni Sloveniji – od Prekmurja do Primorske, od gora do dolin. Prikazujejo vesele in žalostne dogodke, opisujejo človeške kreposti in napake. Sivec zna v svoje zgodbe lepo in nevsiljivo vplesti temeljne življenjske resnice – bogastvo, slava, imetje ne osreči človeka, zasvojenost z delom, nezvestoba, odtuji še tako idealen par, odkriva človeško naivnost in prikaže trpljenje nezakonskih otrok v času, ki ga je živela njegova generacija. Bolj grenke kot sladke so te njegove zgodbe, tako kot življenje samo, a ravno zato čudovite…

Odlomek iz besedila: “Ob sončnem zahodu se razlije čez nebo posebno usodna svetloba. Vsak dan se proti večeru začne spreminjati vse bolj v črno. Navadno se od nekje s strani ali z druge plati sveta prikradejo tudi temni oblaki, ki sonce radi na hitro prekrijejo s svojo črno kopreno. Človek pa se ob tem zave resnice, da je za vedno odšel še en trenutek, še en dan, še eno življenje. Vrnitve ne bo.”

  • Špela Činkelj

BACKMAN, FREDRIK: TESNOBA DO ROBA

Mladinska knjiga, 2020

V slovenskem prevodu imamo že kar lepo število Backmanovih mednarodnih uspešnic, ob katerih se lahko zabavamo, a obenem tako spretno vabijo k globljemu premisleku. Tokrat se bralec znajde v majhnem švedskem mestecu, na predzadnji dan v letu. Natančneje v stanovanju, kjer nepremičninska agentka potencialnim kupcem pravkar razkazuje stanovanje. Nenadoma se prikaže ropar s pištolo…  A samo na prvi pogled je to zgodba o spodletelem bančnem ropu, ki se je slučajno spremenil v dramo s talci. V pripoved Backman spretno vplete premisleke o človeških stiskah in vprašanjih, ki si jih po tihem ali na glas zastavlja vsak med nami. Včasih res tako zelo boli biti človek. Izvrstno branje, prav za čas, v katerem smo se nehote znašli in v katerem smo prisiljeni, da najdemo načine, kako se spopasti s tesnobo, jo prenašati in premagati, kadar pride do roba…

Odlomek iz besedila: »Bančni rop. Drama s talci. Stopnišče, polno policistov, ki bodo vdrli v stanovanje. Pot do sem je bila lahka, precej lažja, kot si morda mislite. Dovolj je bila ena sama zares slaba ideja.«

  • Špela Činkelj

O’LEARY, BETH: ZAMENJAVA

Učila, 2020

Leena Cotton je že vse življenje pridna in marljiva čebelica, ki je predana svojemu podjetju in pri delu nikoli ne dela napak. Vse do sestrine smrti. Nikakor ne more preboleti boleče izgube in ko se ji zalomi pri pomembnem projektu, jo šefica prisili, da gre na dvomesečni oddih. Leenina babica Eileen se pri devetinsedemdesetih spopada z drugačnimi težavami. Odkar jo je prevaral mož in jo po letih skupnega življenja popihal s plesno učiteljico, si želi nečesa novega. Leena se domisli, da bi za dva meseca zamenjali svoji življenji in stanovanji. Babica Eileen tako odide v London, raziskovat čare velemesta ter s pomočjo spleta poiskati sorodno dušo. Izkaže se, da bo imela polne roke dela z zmenkarijami ter povezovanjem odtujenih sostanovalcev. Leena se preseli v Hišico pri bistri vodi in prevzame babičine obveznosti ter obenem skuša spet zaživeti. Kot se za ljubezenski roman spodobi, je tu še vaški učitelj Jackson Greenwood, ki ji postaja nadležno všeč. Čeprav gre v resnici za lahkoten in zabaven ljubezenski roman, se vendar v njem skriva tudi nekaj bolj življenjskih tonov, kot je denimo tema smrt bližnjega, bolečina ob varanju ter osamljenost in nasilje nad starostniki. Ne ponuja globljih uvidov, a je prijetno branje, kadar si zaželite malo romantike in smeha.

Odlomek iz besedila: “Lahko odprem ta presneti kozarec omake za testenine. Ko brskam po predalu s kuhinjskimi pripomočki, da bi našla kaj, kar bo opravilo to nalogo namesto mojih vse neuporabnejših prstov, me z okenske police spremlja Dec. »Misliš, da se prismojena staruha, ne?« rečem mačku. Dec zamahne z repom. Prezirljivo. Vsi ljudje ste prismojeni, to pravi ta zamah. Lahko bi se kaj naučila od mene. Meni kozarce odpirajo drugi.”

  • Špela Činkelj

MODIG, KARL: SMRT NI HEC

Miš, 2020

Smrt ni hecSmrt ni hec je prvenec zelo mladega švedskega avtorja Karla Modiga (letnik 1994). Roman je izšel  pred dvema letoma in kmalu smo dobili slovenski prevod. Glavni junak romana je devetnajstletni Josef Koroljev. Nnjegov oče, sovjetski disident, je z družino že v času njegovega otroštva prebegnil na Švedsko. To jim ni prineslo pričakovane sreče in družina je razpadla. Kot da to ne bi bilo dovolj, je Josefov starejši brat Aleksander, na videz urejen in resen fant, naredil samomor. Vsi so pretreseni, saj se pri samomoru, še posebej če gre za mladega človeka, vsi sprašujemo, ali bi lahko takšen tragičen dogodek  preprečili. Josef zapade v začaran krog samopomilovanja, pijančevanja, neuspešnih ljubezenskih zvez in obupanih poskusov, da bi uspel kot stand up komik. Odločitev, da si bo vendarle našel službo, se pokaže kot odrešitev. Služba ni enostavna, v šoli namreč pomaga otrokom z motnjami vedenja in učenja in skozi te izkušnje si tudi sam uredi svoje življenje. Knjiga, napisana za zahtevnejše bralce.

  • Beti Južnič

BREZINOVA, IVONA: VPIJ POTIHO, BRAT

Miš, 2020

Vpij potiho, brat - Miš ZaložbaMladinski roman »Vpij potiho, brat« je tenkočutna zgodba o otroku z motnjami v duševnem razvoju in sobivanju v družini. Napisala jo je uveljavljena češka otroška in mladinska pisateljica Ivona Březinová, ki v svojih delih pogosto obravnava občutljive teme. Glavna junakinja je Pamela, štirinajstletna učenka, katere brat dvojček ima hudo obliko avtizma. Ni enostavno skrbeti za takšnega otroka, a mama se je odločila, da ga ne bo dala v zavod. Pamela ji pri tem, kolikor le more, pomaga. Ob tem razvije tudi veliko mero razumevanja in strpnosti do drugačnosti. Zato se zbliža s sošolcem Patrikom, ki ima lažno obliko avtizma, Aspergerjev sindrom. Doma pa postaja vse hujše, Remi, kot mu ljubkovalno rečejo, je vse bolj zahteven, neobvladljiv in nasilen. Ali je mamina odločitev, da ne bo sprejela profesionalne pomoči za svojega bolnega sina, pravilna? Zgodba pojasnjuje čustva in slabo vest, ki jih občutijo udeleženci. Opravičevanje matere za nasilno vedenje Remija se skoraj konča tragično. Motnje v duševnem razvoju bližnjih ni lahko sprejeti, lažje pa je, če poznamo posledice.  Branje, primerno tudi za starejše bralce.

  • Beti Južnič

JANSSON, TOVE: POSLUŠALKA

Prevedla: Nada Grošelj

LUD Literatura, 2020

Tove Jansson, finsko-švedska avtorica in ilustratorka prikupnih izmišljenih trolčkov muminov ter mnogih nenavadnih bitjec iz Mumindola, je znana in priljubljena po vsem svetu. V slovenščino smo imeli do nedavnega poleg zgodb in stripov o muminih prevedeno še njeno Poletno knjigo, čudovit roman o skupnem poletju babice in vnučke, za branje zanimiv tako otrokom kot odraslim. Poslušalka, ki je v izvirnem jeziku izšla že v letu 1971, je prvo pisateljičino kratkoprozno delo za odrasle in glede na zapoznelost prevoda, eden izmed premalo in prepozno prepoznanih literarnih draguljev. Z neizmernim občutkom za detajle, oris trenutka in vpogled v globine človeške duše, avtorica v osemnajstih kratkih zgodbah predstavi osemnajst različnih osebnosti v ključnih življenjskih trenutkih. A čeprav v zgodbah iz Poslušalke spoznavamo nadvse odrasle ljudi, ki se spoprijemajo z zrelim letom primernimi čustvenimi stanji in problemi, ljubitelji Muminov ne moremo mimo tega, da v premišljeni, dodelani in nadvse posrečeni karakterizaciji likov ne bi spoznali podobnosti s simpatičnimi in prismuknjenimi prebivalci in obiskovalci Mumindola. Teme v Poslušalki so sicer vse prej kot muminovsko svetle in optimistične, k čemur se je pisateljica že nagibala v zbirkah zgodb Muminočka in morje ter November v Mumindolu. A obsesije in blaznosti, ki v likih za otroke še lahko delujejo smešno, tu postajajo resnejše in otožnejše, v bralcu pa pogosto vzbudijo celo napetost, srh in nelagodje. Fantastična karakterizacija v mojstrsko minimalističnem slogu je zagotovo ena izmed najmočnejših točk avtoričinega ustvarjanja in v svoji sprevrženi potenciranosti nam vsaka izmed karikatur v Poslušalki ponuja svojevrstno ogledalo, v katerega se je, zaradi Tovinega lirično umetelnega sloga pisanja, užitek zazreti.

Iz knjige: »Pisma, darila in ljubeče sijajne razglednice so pomembni. Toda še pomembneje je, da znamo poslušati iz oči v oči, ta umetnost je velika in redka. Ujna Gerda je vedno znala poslušati, morda so ji pri tem pomagale tudi težave z izražanjem in pomanjkanje radovednosti. Poslušala jih je že od mladih nog, prisluškovala, ko so govorili o sebi in drug o drugem, in jih nosila v sebi na mogočnem, pretanjenem zemljevidu življenj, ki so se med sabo križala in si sledila

  • Pia Marincelj Bregar

TELLEGEN, TOON: JEŽ IN SAMOTNI OBČUTEK

Prevedla: Staša Pavlović

Ilustrirala: Ana Zavadlov

Mladinska knjiga, 2020

Toon Tellegen je nizozemski pisatelj in pesnik, po poklicu pa zdravnik, ki slovi po cenjenih in nagrajenih poetičnih in filozofskih zgodbicah o živalcah, ki poskušajo najti svojo pot v nerazumljivem svetu. Jež in samotni občutek je za romanom Čriček in temačni občutek drugi v slovenščino prevedeni kratki roman tega pisatelja, v katerem se živalski junak spopada z zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi.

Nekega poznojesenskega dne jež pomisli, da bi bilo morda lepo, če bi ga kdo obiskal. Zato napiše pismo, s katerim bo na obisk povabil vse živali, ki jih pozna, in priredil zabavo. Ampak, ježa nikoli nihče ne obišče. In v resnici se zdi ježu samota kar prijetna. Kako pravzaprav izgleda, ko pride nekdo na obisk? Kaj, če se na obisk odzovejo vse živali hkrati? Ah, pa saj najbrž ne bo prišel nihče, ker ježa verjetno ne marajo zaradi njegovih bodic … Če pa le kdo pride, ali bi moral speči torto? Ali bi moral speči več različnih tort za različne okuse?  Po premisleku jež ni več prepričan ali si obiska sploh želi. Kaj pa, če si obiskov želi samo zato, da bi se prepričal, da si jih pravzaprav ne želi? Skozi roman jež v mislih premleva in odvrtava vse možne scenarije obiskov različnih živali in odlaša z oddajo pisma. Ko nad idejo o obisku že dokončno obupa, pa ga nekdo prav prijetno preseneti …

Vsak od nas si želi bližine prijateljev, čeprav so želje in pričakovanja o druženju različna. Tistim, bolj sramežljivim in zaprtim, je lahko najlepše druženje v tišini, z eno samo osebo, s katero je prijetno popiti skodelico čaja z bukovim medom.

Roman v naši knjižnici sicer najdete na oddelku za otroke in mladino in verjamemo, da bo nenavadni jež prevzel in nasmejal marsikaterega otroka. Vendar pa se bodo v njem še lažje prepoznali odrasli, zato ga z navdušenjem priporočamo tudi njim.

Iz knjige: »Do nadaljnjega je nameraval ostati v postelji. Če vstanem, bom spet samo razmišljal, si je rekel. In ko razmišljam, spet o ničemer več nisem prepričan. Zmeraj je tako. Zavzdihnil je. Čisto mogoče je, da imam več dvomov kot bodic. Še dobro, da so dvomi nevidni

  • Pia Marincelj Bregar

RACHEL NAOMI REMEN: ZGODBE OB KUHINJSKI MIZI: ZDRAVILNE ZGODBE

Eno, 2020

Zgodbe ob kuhinjski mizi so ob prvi izdaji doživele topel sprejem pri bralcih, letos pa so v založbi Eno poskrbeli za nov prevod dopolnjene izdaje. Pripoveduje nam jih zdravnica, profesorica medicine, terapevtka in bolnica s kronično boleznijo, ki zase pravi, da ni pisateljica, ampak avtorica. Pisatelji so namreč ljudje, ki se rodijo, da bi pisali. Avtorji so tisti, ki se rodijo, da bi počeli nekaj drugega, nato pa napišejo knjigo o tem drugem.

Doktorica Remen piše o zgodbah, ki jih je živela, katerih del je bila in zgodbah, ki so ji jih zaupali ljudje, s katerimi se je srečevala v svoji dolgoletni zdravniški karieri. Pripoveduje nam o zdravljenju in celjenju. Spomni nas, da je vsak od nas pomemben in da se v nas samih skriva tista moč, da vzljubimo življenje, si medsebojno pomagamo ter s tem počasi spreminjamo svet na boljše.

Preproste, iskrene in čudovite zgodbe, ki nam še posebej v teh časih pomagajo odganjati strah, lajšati notranje stiske in vračajo vero v življenje in sočloveka.

Odlomek iz besedila:

»Življenje v nas pogosteje oslabi zaradi sojenja kot zaradi bolezni. Lastne sodbe ali sodbe drugih potlačijo življenjsko silo, njeno spontanost in naravno izražanje. Žal je sodba nekaj vsakdanjega. Tako redko, kot naletimo na nekoga, ki nas ljubi, kakršne smo, naletimo na človeka, ki se ljubi vsega.«

  • Špela Činkelj

GABRIELLE ZEVIN : TISOČ IN ENA ZGODBA A. J. FIKRYJA

Hiša knjig, 2020

V prvem delu knjige spoznamo Amy, mlado zastopnico založniške hiše, v trenutku, ko nastopi novo službo in prvič odpotuje na otok Alice. Slednji je majhen, predvsem turističen otok, ki premore eno knjigarno – Island books. Njen lastnik je A. J. Fikry, nezadovoljen in čemeren nergač, ki pusti zelo slab prvi vtis. Še vedno žaluje za tragično preminulo ženo. Tolaži se z alkoholom in rešitev vidi v zgodnji upokojitvi. V lasti ima namreč redko pesniško zbirko Edgarja Allana Poeja – Tamerlane. A neke noči, ko spet pogleda pregloboko v kozarec, knjigo nekdo ukrade. V njegovi knjigarni pa se znajde prav poseben paket, ki mu vrne voljo do življenja.

Knjiga, ki je napisana za vse strastne bralce in je poklon moči knjig in branja.

Odlomek iz besedila:

»A. J. zakoraka na oddelek kriminalk. Pogleda po hrbtih, ki so večinoma črni in rdeči z velikimi črkami v srebrni in beli barvi. Monotonost občasno razbije fluorescentna barva. A. J. pomisli, kako je v kriminalnem žanru knjig vse podobno. Zakaj se ena knjiga razlikuje od druge? So drugačne, se odloči A. J., zato ker so. Moramo pogledati v notranjost številnih. Moramo verjeti. Pristanemo, da bomo včasih razočarani, zato da smo lahko od časa do časa veseli.«

  • Špela Činkelj

GLÜCK, LOUISE: ONKRAJ NOČI

Prevedla: Veronika Dintinjana

Mladinska knjiga, 2011

Nobelova nagrada za literaturo 2020 je romala v roke ameriške pesnice Louise Glück, po besedah komisije za »nezamenljiv pesniški glas, ki naredi s preprosto lepoto tudi vsak individualen obstoj univerzalen«. Glückova, ki je nedvomno eden vodilnih glasov sodobne ameriške poezije, se ni nikoli ozirala na trende, temveč se je s svojevrstno neposrednostjo raje osredotočala na notranja spoznanja. V slovenščino je do sedaj prevedena zgolj zbirka njenih pesmi z naslovom Onkraj noči, ki je v uveljavljeni zbirki Nova lirika založbe Mladinska knjiga že pred desetletjem izšla v prevodu Veronike Dintinjana. Izbor zajema po nekaj avtoričinih pesmi iz vseh njenih pesniških zbirk, razen iz prvenca. Če naj bi bil smisel Nobelove nagrade za književnost predvsem v tem, da širšo javnost opozori na najboljše, a manj znane avtorje, potem je letošnji izbor zadetek v polno,” je zapisal urednik Mladinske knjige Andrej Ilc. Če še ne poznate pesmi Louise Glück je torej sedaj skrajni čas, da se z njimi spoznate. Zna biti, da se boste zaljubili v njene iskrene, skrivnostne in melanholične pesmi, ki jih pripoveduje preprosto, nežno, a prodorno in iskreno.

Iz pesmi Oktober: »Nad polji, nad strehami vaških hiš, se sij, zaradi katerega je bilo življenje mogoče, spremeni v mrzle zvezde. Leži pri miru in glej: ne dajejo ničesar, toda ničesar ne zahtevajo

  • Pia Marincelj

PETROVEC, JANKO: Karantena. Rim

Goga, 2020

Janka Petrovca slovenska javnost že dobro pozna. Po diplomi na AGRFT je več kot desetletje igral v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, je tudi prejemnik Borštnikove nagrade. Več kot desetletje je že sodelavec RTV Slovenija, kjer je bil voditelj, novinar, od 2016 pa je na dopisniškem mestu nasledil ugledno novinarko Mojco Širok. Poznamo ga tudi kot odličnega prevajalca, doslej se je podpisal že pod deset prevodov. Sam pravi, da se mu je na pustni četrtek 2020 čas pognal v drnec in ob poplavi delovnih obveznosti si je sproti zapisoval različne osebne utrinke, domislice in pomisleke. Marsikaj je objavil na spletu, na družbenem omrežju, a še več je ostalo takega, kar je moral preliti na papir. V knjigi prebiramo, kako je osebno doživljal čas karantene, epidemije, na dan privrejo tudi spomini iz otroštva. Globoko pretresljivi so zapisi o nesrečah, ki jih je v času dopisništva že doživel, preživel in o njih poročal. Odstrne nam pogled v stiske, strahove, nemoč, ki jo doživljajo ljudje, a bralca tudi preseneti z zabavnimi anekdotami ter humornimi domislicami.

Čudovita knjiga, ki nas popelje v večno mesto in nam ga pokaže v novi luči. Vstopimo v Rim brez Rimljanov…

Odlomek iz besedila: »9. april Enaintrideseti dan omejitve gibanja

Veliki četrtek je, v spomin si prikličem da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred katero sem stal pred meseci v Milanu. Toda njegova upodablja svetopisemski motiv, in čeprav je večerja zadnja, je v resnici polna pričakovanja. Moje zadnje večerje so mnogo manj presenetljive: dogodki, ki so mi skrajšali življenje, so se zgodili že pred njimi. Nica, Amatrice, Aquarius, Genova… Ko sem ob koncu teh štirih reporterskih zgodb sedal za mizo, so bili mrtvi po večini že prešteti.«

  • Špela Činkelj

PHILLIPS, JULIA: IZGINULI SVET

Mladinska knjiga, 2020

Ameriški pisateljici Julii Phillips uspe v literarnem prvencu preko rdeče niti skrivnostnega kriminalnega zapleta skozi pričevanja prebivalk osamljenega ruskega polotoka, njihovih vsakdanjih usod in težav, genialno pričarati bogato potopisno in literarno izkušnjo. V prvem poglavju smo priča ugrabitvi dveh deklic na obali Kamčatke, polotoka izjemne narave in družbenih protislovij. Med celoletnimi policijskimi akcijami in poizvedovanji se pred nami nizajo različne zgodbe žensk, ki so, vsaka tako ali drugače, povezane z izginotjem. Mesec za mesecem, košček za koščkom nam polagajo in razgrinjajo pisani mozaik raznolike kamčatske družbe in hkrati tudi zgodbe izginulih deklic. Odličen roman, ki bo nedvomno navdušil vsakega literarnega sladokusca!

Iz knjige: »Po šotoru je zaškrebljal dež; nežno je šuštelo. Glasba se je izgubljala v daljavi. Z Aljono in Sofijo so včasih skupaj ležale v njeni postelji, kadar nista hoteli spati sami. Do poznega večera sta se pomenkovali čez blazine. Tenka, oboževana glasova z ene in z druge strani; Sofijina glavica, ki ji pritiska na golo roko; svež vonj po meti Aljonine zobne paste

  • Pia Marincelj

Marc Levy: Ona in on

Mladinska knjiga, 2020

Marc Levy je eden najbolj priljubljenih francoskih avtorjev, njegova dela pa so prevedena v zares številne tuje jezike (50). Piše žanrsko raznovrstno literaturo, nekatera dela pa so bila prirejena tudi za film, televizijo in strip. V pripovedih včasih pomeša resničnost in fantazijo, liki pa so posebni, vdahniti jim zna življenje in začiniti z živahnim slogom ter zabavnimi dialogi.

V romanu Ona in on spoznamo Mio – mlado, uspešno, vzhajajočo zvezdo filma, ki ima na videz vse, a je v zakonu nesrečna. Odločiti se mora, ali bo dala možu, ki jo je prevaral, še eno priložnost. Pobegne v Pariz in se pri najboljši prijateljici zaposli kot natakarica v njeni restavraciji. V mestu luči pa je tudi Paul – nekdanji arhitekt, ki je sledil svojim sanjam in postal pisatelj. Že nekaj let se trudi, da bi po odličnem prvencu spet napisal uspešnico. Še sam ne razume, zakaj so njegovi romani zares priljubljeni le v Aziji, še posebej v Koreji. Zaljubi se v svojo korejsko prevajalko Kjong in zdi se mu, da bi bil čas storiti korak naprej v njunem odnosu. Paulova prijatelja Arthur in Lauren pa imata zanj drugačne načrte. Pod pretvezo, da gre na poslovni sestanek, ga pošljeta na zmenek. Paul se nepričakovano znajde v pogovoru z Mio. In zgodba se lahko začne…

Zabavna ljubezenska zgodba, ki pa v sebi vendarle skriva še tisto »nekaj več«. Še posebej, ko ugotovimo, skupaj s Paulom, zakaj so njegovi romani tako zelo priljubljeni prav v Koreji.

Odlomek iz besedila:

»Na tem avtobusu lahko spoznate žensko svojega življenja, razen če se ne vozi s podzemno… Oglaševal je neko spletno stran za zmenke. Lauren je s komolcem dregnila Arthurja. Oba sta se ozrla za avtobusom, nato pa sta se spogledala. »Saj ne misliš resno?« ji je šepnil Arthur. »Dvomim, da naju sliši na drugi strani avenije.« »Paul si za nič na svetu ne bi ustvaril profila na takšni spletni strani.« »Kdo pa pravi, da si ga mora ustvariti sam?« je nagajivo rekla Lauren. »Kadar je treba usodo brcniti v rit, smo dolžni prijateljem priskočiti na pomoč… Te to na nič ne spominja?« Ne da bi počakala na Arturja, je krenila čez cesto.

Špela Činkelj

Pam Jenoff: Izgubljene parižanke

Učila, 2020

Izgubljene Parižanke so prvi prevod ameriške pisateljice in pravnice Pam Jenoff. Nekateri liki in dogodki v zgodbi so resnični, saj temeljijo na zgodbi Vere Atkins in skupine žensk, ki so med drugo svetovno vojno v Veliki Britaniji pod njenim vodstvom delovale kot agentke pri Upravi za posebne operacije. Sledimo zgodbam treh žensk (Grace, Marie in Eleanor), ki se odvijajo v treh različnih časovnih okvirih.

Grace Healey na poti v službo v New Yorku, 1946, na postaji najde pozabljen kovček. Radovednost ji ne da miru, kovček odpre in v njem najde ducat fotografij neznanih mladenk. Pripoved teče vzporedno v sedanjosti in preteklosti, ko Grace skuša razvozlati, kdo so ženske na fotografijah in kaj se je zgodilo z njimi.

Izkaže se, da so bile aktivne britanske agentke v času okupirane Francije, ki so delale kot kurirke in radiotelegrafistke. Po vojni njihova pogumna dejanja še dolgo let niso bila znana, čeprav so mnoge med njimi za svoje žrtve plačale zelo visoko ceno – nikoli več se niso vrnile domov, k svojim družinam.

Zgodovinska pripoved o pogumu in moči žensk, ki zmorejo preživeti in žrtvovati vse.

Odlomek iz vsebine: »Skoraj teden dni je bila že v mestu in direktor je ni mogel več podpirati. Razmišljala je, da bi se vrnila domov. Ampak če bo nehala iskati, bo naredila križ čez izgubljena dekleta. Moške bodo še iskali; obstajajo seznami agentov in dokazila o njihovih uradnih položajih in potekajo preiskave. Če bo ona obupala, bodo dekleta izginila v pozabo. Ne, ne bo odnehala, začela bo poizvedovati še drugje, najela bo avtomobil in odpotovala na sever v pokrajine zunaj Pariza, kjer so tudi delovali agentje.«

Špela Činkelj

KARLOVŠEK, IGOR: NASVIDENJE, LARA Miš, 2020 Romani Igorja Karlovška, izkušenega pisca kriminalk, so doživeli odličen sprejem pri slovenskih bralcih. Ideje za romane pisatelj najverjetneje črpa iz odvetniških izkušenj. Zaplet romana je klasičen: najstnico Tino najdejo umorjeno. Videti je, kot da policijska preiskava stopica na mestu in zato se njena obupana sestra dvojčica s pomočjo svojih prijateljic in prijateljev odloči, da bodo morilca našli sami. Dogajanje postaja vse bolj napeto in krog osumljencev se širi. Tina odkriva vedno več temačnih skrivnosti in morebitnih motivov. Toda, bližje kot je morilcu, bolj je tudi sama v nevarnosti, saj se storilec ne bo predal, ko vidi, da ga Tina lahko razkrije. Portret morilca je tako dodelan, da ga nihče, tudi bralci, do konca romana ne spoznajo in mu ne bi pripisali njegove zločinske narave. Knjiga, ki jo prebereš na dah, odlično branje za ljubitelje kriminalk in ne samo za mlade!

  • Beti Južnič

KINSELLA, SOPHIE: USLUGA ZA USLUGO  Učila, 2020 Pred nami so počitniški dnevi, ki bodo prinesli tudi nekaj zasluženega oddiha in sprostitve. V branje vam zato ponujamo lahkoten ljubezenski roman. Idejo zanj je Sophie Kinsella, ki jo naši bralci že dobro poznate, dobila v Starbucksu, ko jo je neznanec prosil, da popazi na njegov prenosni računalnik. Nastala je zgodba, ki nas popelje v svet Fixie Farr – 27-letne mladenke, ki dela v družinski trgovini in nekega dne neznancu v kavarni reši prenosnik pred poplavo. Njegov lastnik, Sebastian, ji napiše zadolžnico, s katero ji zagotovi, da ji bo to uslugo nekako povrnil. Ko se mama, ki je gonilna sila v trgovini in lepilo, ki drži skupaj družino, odpravi na počitnice, se Fixie znajde pred vrsto ovir. V mesto se vrne še njena srednješolska ljubezen – Ryan in izkaže se, da ji bo Sebastian vendarle lahko vrnil uslugo. A na koncu je družina tista, ki šteje največ in tudi Fixie se bo morala odločiti, česa si v življenju zares želi in kdo je njen pravi princ na belem konju…

Odlomek iz vsebine: »Vedno poplačam svoje dolgove,« končno spregovori in stopi k meni. »Vedno.« Ponudi mi ovitek in vidim, kaj piše na njem. Dolgujem ti uslugo. Trajna veljavnost

  • Špela Činkelj

KARLIN, ALMA M.: MOJ KITAJSKI ŽENIN Založba Sanje, 2019 prevedla: Jerneja Jezernik

14. januarja je minilo 70 let od smrti svetovne popotnice, pisateljice, pesnice in zbirateljice Alme Ide Wilibalde Maximiliane Karlin. Rodila se je slovenskima staršema Jakobu in Vilibaldi Karlin ter že zelo zgodaj kazala veliko nadarjenost za učenje tujih jezikov. Objavila je 24 knjig, več kot 40 novel, črtic, člankov, pesmi. Govorila je osem tujih jezikov in se v zgodovino vpisala tudi kot ena od redkih žensk, ki so prepotovale velik del sveta kar same. Prevajalka in raziskovalka Almine dediščine Jerneja Jezernik je tokrat prevedla njen prvenec, prvič je izšel 1921, ki v prvem delu vsebuje veliko avtobiografskih prvin. V romanu sledimo zgodbi o kitajskem študentu, ki se zaljubi v mlado evropejsko učiteljico. Zasnubi jo in ta na veliko presenečenje okolice sprejme snubitev. Alma se je s svojim kitajskim učencem zaročila v Londonu 1913 in storila za tisti čas res drzno in neobičajno potezo. Želela si je, da bi kitajski ženin v njeno življenje prinesel nekakšno spremembo, jo odrešil osamljenosti in odprl vrata v eksotični svet. A nazadnje je Alma zaroko nepreklicno razdrla. Drugi del romana prinaša nadaljevanje, ki ga Alma v resnici ni doživela. Mlada zaljubljenca se odpravita v njegovo domovino, se poročita in dobita otroka. A že kmalu se v njunem zakonu začno kazati nepremostljive razlike. Njegova družina je ne sprejme in načrt, kjer bi morala umreti protagonistka, se izjalovi. Namesto nje umre tako težko pričakovani in ljubljeni otrok. Prav neuspela zaroka je bila tista odločilna prelomnica, ki je Almi v resničnem življenju prinesla žensko samozavest, nova spoznanja o moških, jo navadila red in usmerila v intenziven študij. Odšla je v Skandinavijo in tam odkrila, kaj je njena življenjska poklicanost, strast in cilj – biti pisateljica. Prepričana je bila, da mora vsak velik umetnik plačati ceno za to z neizmernim odrekanjem, osamljenostjo in vztrajnostjo. Njena literarna zapuščina priča o tem, da postala zares velika pisateljica. Odlomek iz besedila: »Naučila sem se, česar prej nisem hotela dojeti, da lahko računamo le nase, ne pa na druge okrog sebe, da lahko najdemo mir le v spokojnosti, ki je nad našimi željami in strahovi. Nisem se več borila proti toku življenja, dovolila sem, da so me njegovi valovi dvigali čez vse ovire, tako dobre kot slabe, in tako sem brez globokih bolečin, a tudi brez velikega veselja drsela proti cilju. Nekoč bo tudi zame zazvonil večerni ave

  • Špela Činkelj

BARROWS, ANNIE in SHAFFER, MARY ANN: GUERNSEYJSKO DRUŠTVO ZA KNJIŽEVNOST IN PITO IZ KROMPIRJEVIH OLUPKOV Sanje, 2010

Dogajanje tega čudovitega romana je postavljeno v leto 1946. Angležinja Juliet Ashton ravno doživlja pisateljsko krizo, ko nenadoma prejme pismo Dawseyja Adamsa iz otoka Guernseyja, ki je po naključju v roke dobil knjigo, ki je nekoč pripadala njej. Zaradi skupne ljubezni do branja se njuno dopisovanje nadaljuje. Dawsey razkrije, da je član Guernseyjskega društva za književnost in pito iz krompirjevih olupkov, kar spodbudi Julietino radovednost. Sledi naval pisem z drugimi člani društva, ki pripovedujejo zgodbe o življenju na Guernseyju pod nemško zasedbo. Navkljub grozotam, ki jih knjiga opisuje, ta očarljiva zgodba na simpatičen način poveličuje moč knjig v težkih časih ter slavi prijaznost, ljubeznivost in življenje nasploh.

Iz knjige: »Ko smo zapluli vzdolž pristajališča, sem zagledala obraze ljudi, ki so čakali ladjo – in takrat ni bilo več poti nazaj. Prepoznala sem jih iz njihovih pisem. Tam je stala Isola v prismuknjenem klobuku in škrlatnem šalu, spetem s svetlikajočo se brošo. Nepremično se je smehljala v napačno smer in pri priči sem jo vzljubila…«

  • Pia Marincelj

MUSSO, GUILLAUME: CENTRALNI PARK

Meander, 2020

Zgodba romana Centralni park, kot smo že navajeni pri Mussou, je napeta, vznemirljiva in nikoli predvidljiva. Alice, policistka iz Pariza in Gabriel, ki se predstavi kot pianist, nimata pojma kaj se je zgodilo prejšnjo noč, ko se prebudita na klopi sredi newyorškega Centralnega parka, drug na drugega priklenjena z lisicami. Ne poznata se in ne spomnita se kdaj in kako sta se srečala, sta pa prisiljena sodelovati, če želita ugotoviti, kaj se jima je zgodilo. Resnica, ki jo odkrijeta, njuni življenji postavi na glavo … Redki in izjemni so trenutki, ko nam življenje ponudi srečanje s sorodno dušo, osebo, ki nas sprejme prav takšne kakršni smo. Osebo, ki razume naše strahove, občutke, jezo… Osebo, ki nas pomirja. Osebo, ki nam poda ogledalo mi pa se brez strahu zazremo v sebe.

  • Denis Gavrić

BINA ŠTAMPE ŽMAVC: NABIRALKA SAMOT Sanje, 2018 Čeprav nam je Bina Štampe Žmavc morda bolj poznana kot pravljičarka in pisateljica za otroke, je Nabiralka samot, ki je izšla v letošnjem letu, že njena deseta pesniška zbirka za odrasle. Knjiga na prvi vtis z naslovom in rožnato naslovnico s srebrnimi zvezdicami deluje zelo nežno, a so pesmi, sicer res zasanjane, kozmične in  skrivnostne, hkrati zelo intelektualne in jezikovno izbrušene. Bina stalno lovi kontrast med milino in lepoto ter grotesknostjo, žalostjo in samoto. Pogosto se za prepletom lepih besed v pesmi skrivajo težka sporočila. »Bina Štampe Žmavc je večna iskalka bližine. To, da njeno pero nabira samote, to, da je njen lirski subjekt bivanjsko sam, je sprejetje življenja, kakršno je,« je o zbirki Nabiralka samot zapisal Matej Krajnc. Pesem Nekaj kot sneg iz knjige: “Oblečene v snežne bunde naletavajo k tlom. Nekaj kot sneg.”

  • Pia Marincelj

BOCACCIO, GIOVANNI: DEKAMERON

Cankarjeva založba, 1980

Mogoče bo pandemija koronavirusa »ustvarila« kakšno novo književno delo, bomo videli. Za zdaj pa nam je na voljo vrhunska literarna stvaritev italijanskega pisatelja Giovannia Boccacia Dekameron, delo, ki je nastalo pred šestimi stoletji, a je še kako primerno trenutnemu času. To je roman o etični dilemi s katero se sooča deset mladih ljudi, ki so začasno zapustili svoje mesto, ko je Italijo zajela črna smrt – kuga. Dneve v samoizolaciji so si krajšali s pripovedovanjem zgodb. Pobegnili so od skupne tragične usode, po drugi strani pa jih je vodila utopijska želja, da na ruševinah starega sveta »sezidajo« novi svet, ki bo boljši in bo življenje bolj skladno z naravo. Koronavirus spreminja mesta in države, a hkrati se zavemo, da je človeški duh nezlomljiv. Pazite nase in berite.

  • Denis Gavrić

ANA TOIČ: POLETNE POČITNICE Amalietti & Amalietti d.n.o., 2017 Lokalna avtorica Ana Toič se po romanu Tisoč stavkov iz leta 2003 predstavlja z zbirko zgodb, ujetih v obdobje enega poletja. Katarina se v jeseni svojega življenja vrača v rodno kostelsko vas, da bi v rojstni hiši preživela poletne  počitnice v družbi mame, vnukov in  sovaščanov. Vaške anekdote se prepletajo s spomini, opisi kostelskega značaja in izročila (začinjenimi s pristno kostelščino), slikovitimi orisi narave (ki so avtoričina specialiteta) ter samotnimi trenutki, v katerih se neutrudna raziskovalka življenja posveča globokemu razmišljanju o veri in znanosti, vesolju in duši.  Na videz kratek časovni okvir enega poletja Ana z  vpletanjem preteklosti in prihodnosti spretno in lahkotno, v svojem  značilno humornim tonu spreminja v večnost, ter tako zajame življenje in duha glavne protagonistke ter hkrati Kostela in njegovih ljudi.

Iz knjige: »Vasica stoji na poravnanem kuclju. Je kot velik stol, ki si je na robu sedeža razporedil hiše, za naslonjalo izbral pobočje, noge pa spustil preko terasic v dolino. Po naslanjalu stola se do gozda vzpenjajo stari sadovnjaki, nad njimi se gozd po strmem pobočju povzpne do neba. Ponoči se nad slemenom vozita Veliki in Mali voz, nebo prečka Mlečna cesta, na gosto so posejane zvezde

  • Pia Marincelj

SUZANA TRATNIK: NOBEN GLAS Beletrina, 2016 Pisateljica, prevajalka in publicistka ter lezbična aktivistka Suzana Tratnik je za zbirko kratkih zgodb Noben glas prejela letošnjo literarno nagrado novo mesto. Zgodbe, ki nas ponesejo v prekmurski svet iz sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pripoveduje glas deklice na pragu odraščanja, ki se sooča s spremembami in lomom starega sveta.  Avtorica pravi, da je bilo otroštvo zanjo »obdobje pristnega raziskovanja in prisvajanja sveta, nebrzdane domišljije in neizmernega, norega poguma«. Ali gre v vseh zgodbah za isto deklico in ali so zgodbe avtobiografske, ni povsem jasno, a je o tem mogoče sklepati. V zamegljeni ločnici med resničnostjo in fantazijami ter z veliko značajske komike zgodbe sijajno naslikajo soočanje z grozo skozi otroške oči.

Iz knjige: »Vstala sem in stekla do obrežja, zakoračila v mrzlo deročo vodo in se vrgla v desko proti toku, da me je nosilo z nogami naprej – ali pa nazaj. Delala sem se važno, ker sem imela na sebi Raletova sončna očala. V reki ni nihče drug nosil očal. A še vedno sem ju lahko slišala, kako se pogovarjata na odeji, razprostrti na travniku. Teta je rekla moji mami: »Vse to je zate veliko breme.« Nisem razumela, zakaj bi bilo breme nekaj, česar nimaš več

  • Pia Marincelj

AL MANSUR, HAIFA: ZELENO KOLO

Mladinska knjiga 2020

Glavna junakinja romana je enajstletna Vadžda, ki živi v Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije. Savdska Arabija je zaradi nafte ena najbogatejših dežel na svetu, ima pa tudi svojo temno plat. Vadžda je dekle in dekleta v tej deželi živijo zelo drugače kot pri nas. Pokrita je od nog do glave in hodi v šolo za dekleta, kjer se učijo o popolni pokornosti moškim. Vadžda se na svoj način upira tej usodi, je radovedna in iznajdljiva in ima le eno željo, rada bi imela svoje kolo. Toda vožnja s kolesom se ne spodobi za dekleta, zato je to videti kot neuresničljiva želja. Vprašanje je ali ji bo denarna zmaga na tekmovanju v poznavanju Korana le pomagala k izpolnitvi te želje? Na srečo ima tudi zaveznike, prijatelja – vrstnika Abdulaha, ki jo nauči kolesariti, lastnika trgovine s kolesi in seveda razumevajočo mater. Odličen roman, ki je nastal po scenariju odmevnega filma savdijske avtorice Haife Al Mansur, pritegnil bo tudi odrasle bralce.

  • Beti Južnič

KOMAC, ŽIVKA: TAM NEKJE MED TRAVAMI Društvo upokojencev Kočevje, 2020

Kočevska pesnica Živka Komac piše pesmi že od rosnih let, Tam nekje med travami je njena šesta izdana pesniška  zbirka. Piše pesmi za odrasle in pesmi za otroke, v njeni pesniški zbirki za otroke z naslovom Gugalnica pa najdemo tudi upesnjene uganke, ki jih je slikovno opremila njena vnukinja Kim pri osmih letih. Živka je človek, ki pozorno opazuje svet okoli sebe in se ves čas sprašuje. V zgodnjih jutrih, ko mesto še spi, pa svoja opazovanja in razmišljanja zliva na papir v obliki pesmi in tako njena sporočila prihajajo tudi do drugih ljudi. Lahko bi rekli, da je Živka tisti žarek, ki nam posvetli trenutke, ko jo srečamo na ulici ali beremo v tišini. V njeni novi zbirki z naslovom Tam nekje med travami, ki je ravno izšla z denarno pomočjo Občine Kočevje, Društva upokojencev Kočevje in Zveze borcev mesta Kočevje najdete pesmi, ki tematsko obravnavajo ljubezen, minljivost, bivanjska vprašanja in kritiko družbe. Z vse bolj bližujočo se prihodnostjo, ki jo prinaša napredek znanosti, je slednjih vse več, vendar pa je zbirka kljub subtilnem vpletanju težkih tematik kot celota svetla in lahkotna, nežna in na mnogih mestih tudi zelo  zabavna. Skratka, prava kombinacija nežnih čustev, humorja in spodbude h kritičnemu mišljenju, da vam popestri vsakdan! Kitica iz pesmi Pot življenja: “Resnica, ki jo iščemo, je vedno ena sama: če ljubiš sebe in ves svet, ostaneš svoj in svetu svet.”

  • Pia Marincelj

GRUENBAUM, MICHAEL in HASAK-LOWY TODD: NEKJE ŠE SIJE SONCE: Spomini na holokavst

Prevod: Zala Stanonik

Založba Pivec, 2019

Michael Gruenbaum si želi, da se grozote, ki jih je videl in doživel med 2. Svetovno vojno, ne bi nikdar več ponovile. S pomočjo Todda Hasak-Lowy-a, ki je njegovo pripovedovanje zapisal, svojo življenjsko zgodbo deli z mladimi (lahko pa tudi starejšimi) bralci. Bralca je s prvoosebno pripovedjo živo popelje v središče dogajanja. Miša je igriv devetletnik, ki živi v Pragi in obožuje nogomet. Ko v njegovo rojstno mesto, za katerega meni, da je najboljše na svetu, vkorakajo Nemci, se vse spremeni in prisiljen se je soočiti z najhujšo nočno moro. Očeta, pomembnega moža v praški judovski skupnosti, nekega večera odpeljeta dva esesovca in Miša ga ne vidi nikoli več. Nemci vsak dan kaj prepovejo: Judje ne smejo več v šolo, ne smejo v kino ali trgovino, ne smejo igrati nogometa v parku, ne smejo opravljati svojega poklica. Vzamejo jim domove in jih prisilijo, da nosijo zvezdo rumene barve, ki Mišo še posebej žge. Miša, navsezadnje skupaj z mamo in sestro pošljejo v koncentracijsko taborišče Terezín. Terezín je bil za avtorja grenko-sladka izkušnja, saj mu družba nešarimov – orlov, kot se imenujejo fantje iz njegove sobe, da krila, da preživi. Knjiga, ki je kljub časovni oddaljenosti dogajanja še kako aktualna, je prevedena v številne jezike, prejela pa je tudi mnoge nominacije in nagrade.

Iz knjige: »Ne vem, kakšna bo naša prihodnost. Vsi naši stari prijatelji so mrtvi. Ne vemo, kje bomo živeli. Ničesar ne vemo! A nekje na svetu še sije sonce, tam so gore, morje, knjige, majhna čista stanovanja in morda možnost, da začnemo na novo.«

  • Pia Marincelj

STRELECKY, JOHN P.: KAVARNA NA KONCU SVETA Učila, 2018 John, poslovnež, ki se mu vedno zelo mudi, se na poti na dopust zaradi zastoja na cesti izgubi in po spletu naključij znajde na razpotju sredi ničesar. Prav tam naleti na nenavadno kavarno in vanjo vstopi v želji, da bi se okrepčal in nekje preživel noč. Na jedilnem listu pa poleg posebne ponudbe najde tri vprašanja, ki jih osebje v razmislek priporoča vsem gostom. S pomočjo pogovorov, vprašanj in življenjskih lekcij simpatična natakarica, kuhar in gostja kavarne Johna pošljejo na pot odkrivanja samega sebe.

Iz knjige: »“Hočem reči samo, da bi se jaz sam – če bi ugotovil, zakaj sem tukaj in če bi počel stvari, ki me po mojem uresničujejo – verjetno veliko manj ukvarjal z denarjem kot se zdaj. Samo to hočem, reči.” Casey se je dvignila in pobrala še dva krožnika, ki sem ju pospravil. Nasmehnila se je: “Zanimivo razmišljanje, John.” Gledal sem, kako gre proti kuhinji. “To je pa res zanimiv kraj.”«

  • Pia Marincelj

AVAZO, MIHA: RORSCHACH: stare in nove Mladinska knjiga, 2019

Konec preteklega leta nas je s svojo novo pesniško zbirko razveselil eden od osrednjih protagonistov slovenske neoavantgarde. Po štiridesetletnem premoru so ob pesnikovem 70. rojstnem dnevu v Jubilejni zbirki Mladinske knjige izšle nove pesmi ter izbor iz že objavljenih zbirk. Pesmi so igrivi jezikovni kolaži. Bralcu omogočajo, da se igra z jezikovnimi pomeni in ob tem odkriva bogastvo slovenskega jezika, ki vse to omogoča. Za pokušino prisluhnite odlomku iz knjige:

Pesem, ki je ni

Tule, na tem listu, na tem prostorčku, bi morala biti  čudovita pesmica, ki mi je padla na pamet nekoč maja.

A sem jo pozabil. Tole je vse,  kar je ostalo od nje.

  • Špela Činkelj

CAMERON, W. BRUCE: PASJI SMISEL ŽIVLJENJA Učila International, 2018 Prvoosebni pripovedovalec romana je pes, ki skozi inkarnacije išče smisel svojega življenja, medtem ko menja pasmo, spol, okolje in gospodarje. Topel in duhovit roman učinkovito prikaže pogled na človeške odnose s pasje perspektive in potrjuje trdnost vezi in zvestobo med človekom in njegovim najboljšim prijateljem. Ganljiva zgodba v kateri spoznamo, da ljubezen nikoli ne umre in da ljudje nismo edina bitja na Zemlji, ki se rodijo s smislom in poslanstvom. In kakšen je pasji smisel življenja? To boste izvedeli čisto na koncu … Roman je hit z vrha lestvice branosti New York Timesa, po knjigi pa je bil leta 2016 posnet tudi družinski film z enakim naslovom. Iz knjige: »Pred davnimi časi sem stal na obrežju te iste reke, morda na čisto istem kraju, ko sva z Ethanom šla na dolg sprehod, ker naju je Flare, trapasta kobila, zapustila. Vonj je bil nezmotljivo isti – v letih iskanja sem se naučil ločevati med vonji, jih razvrščati in spravljati v spomin, zato sem se zdaj tega kraja v hipu spomnil. Pomagalo je tudi to, da je bilo poletje, isti letni čas, da sem bil mlad in sem imel oster voh

  • Pia Marincelj

HIRAIDE, TAKAŠI: PRIDE MAČKA NA OBISK Modrijan, 2016 Zgodba nas popelje v običajni vsakdan mladega zakonskega para brez otrok v najeti hiški z vrtom v mirnem predelu Tokia, ki ga nekega dne popestri obisk sosedove mačke Pikice. Dnevi minevajo in Pikičini obiski postajajo vse bolj pogosti in redni, pri paru pa pridobivajo na pomenu. Mačka ju s svojo ljubkostjo ter živahno, a nestanovitno naravo in vseskozi skrivnostnim prihajanjem in odhajanjem popolnoma očara in tako začneta zanjo skrbeti. V tok zgodbe, ki ga poganja skrivnostna obiskovalka, se vpletajo še v pretanjeni maniri odličnega opazovalca izpisane podobe hiške in vrta, sosedov in najemodajalcev pa tudi življenja na Japonskem v obdobju nepremičninskega balona v drugi polovici 80. let ter neogibnega zloma, ki je državo pahnil v globoko recesijo. Hirajde je japonski pesnik, esejist in pisatelj, ki je bil za ta roman iz leta 2001 nagrajen z eno japonskih literarnih nagrad ter tudi nominiran za prestižno Mišimovo nagrado. Knjigo krasijo nežne ilustracije Maje Šubic. Iz knjige: »˵Pikice ne jemljem v naročje zato, ˶ je po končanem pokopu vrabca rekla žena, ˵ker rada vidim, da živali počnejo kar hočejo. ˶ /…/ Žena je rekla tudi, da je pri živalih zanimivo, kako ima vsaka drugačen značaj in da posploševanje, češ da so mačke pač mačke, ni pošteno. ˵Pikica je zame kot prijateljica, s katero sem se dobro ujela. Edina razlika je, da je v mačjem telesu. ˶«

  • Pia Marincelj

LIGHTMAN, ALAN: EINSTEINOVE SANJE Avrora, 2011 Precej redko se zgodi, da znanstvenik dosega uspeh na naravoslovnem in humanističnem področju hkrati. To uspeva ameriškemu fiziku Alanu Lightmanu, čigar raziskovalno delo je v Združenih državah priznano in nagrajeno, svetovno slavo pa mu je prinesel literarni  prvenec, kratek roman Einsteinove sanje, ki se zdi kot poetičen in filozofski spoj kratkih zgodb. Dogajanje romana je postavljeno v Bern leta 1905, ko se je Albert Einstein, takrat zaposlen na patentnem uradu, ukvarjal z raziskovanjem časa – pozneje ga je to pripeljalo do revolucionarnega odkritja relativnostne teorije. Kratka poglavja so drobci, do potankosti izdelane podobe sanj o času. Mladi znanstvenik si v spanju zamišlja nove in nove svetove, v katerih je čas bodisi krog bodisi teče nazaj ali pa stoji na mestu. To mojstrsko delo je danes svetovna uspešnica, prevedena v vsaj trideset jezikov. Na ameriških kolidžih in univerzah so Einsteinove sanje tako rekoč obvezno branje in študijsko gradivo. Če roman primerjamo s slavnimi Queneaujevimi Vajami v slogu, bi ga lahko oklicali za »vaje v razumevanju časa«, nekateri pa knjigo imenujejo tudi “upesnjena Einsteinova relativna teorija”.

Iz knjige: »Obstaja prostor, v katerem čas stoji na mestu. Dežne kaplje negibno obvisijo v zraku. Nihala ur lebdijo na pol nihaja. Psi dvigajo smrčke v tihem laježu. Pešci z dvignjenimi nogami, kot bi jih držale vrvice, negibno obstojijo na pustih ulicah. Vonji datljev, manga, koriandra in kumine visijo v zraku. /… / Le kdo bi se podal na romanje v središče časa? Starši s svojimi otroki. In ljubimci.«

  • Pia Marincelj

KARLIN, ALMA: DEDIČI LUČI (iz zbirke Z Almo v svet) Založništvo J. Jezernik, 2019 Prevod: Boštjan Dvorak in Jerneja Jezernik Ste vedeli, da je bila slavna popotnica Alma Karlin tudi pesnica? Letos je minilo natanko 100 let, odkar se je ta nenavadna navdihujoča ženska odpravila iz Celja na svojo pot okoli sveta. In končno je na plan prišlo tudi več kot štirideset (izmed preko tristotih) Alminih pesmi, ki so hranjene v prostorih NUKa. Pesmi odkrivajo nove delčke nemške in slovenske literarne zgodovine in marsikateri  avtobiografski detajl iz avtoričinega življenja. Vsebinsko so vezane na Almina potovanja, aktualna družbena dogajanja, predvsem pa seveda na njen notranji svet. Odsevajo humor in hkrati presunejo z vpogledom v vizionarskost in globino avtorice in v njen stik z višjimi dimenzijami. V izvirniku so bile pesmi pisane v nemškem jeziku. Boštjan Dvořák, ki obvlada kar 35 jezikov, je v slovenske prevode mojstrsko prenesel Almin slog, obliko pesmi, njeno energijo in ritmiko. Primorska pevka, kitaristka in lutkarica Nika Solce je letos izbrane Almine pesmi tudi uglasbila. Slišite jih lahko na albumu z naslovom Ko duše pokličem.

  • Pia Marincelj

MURAKAMI, HARUKI: BREZBARVNI TSUKURU TAZAKI IN NJEGOVA LETA ROMANJA Mladinska knjiga, 2016 V zadnji v slovenščino prevedeni knjigi priljubljenega japonskega pisatelja, večkratnega Nobelovega nominiranca za literaturo, se zopet srečamo z za avtorja značilnimi motivi, a mu tega zaradi vsakokrat mojstrsko naslikanega splošnega počutja sodobne družbe in čutnega dojemanja posameznika v njej ter poduhovljenih razglabljanj o globokih življenjskih in eksistencialnih vprašanjih, ne moremo zameriti. Kljub vedno prisotni slutnji čudežnega, se avtor s to knjigo vrača na bolj realistična tla Norveškega gozda (avtorjev prvi v slovenščino prevedeni roman). Vodilna nit romana je protagonistovo odkrivanje nerazrešene preteklosti. “Lahko prikriješ spomine, ne moreš pa spremeniti preteklosti,” nas na več mestih v knjigi opominja avtor. Tsukuru Tazaki je v študentskih letih nenadoma izgubil štiri najboljše prijatelje, s katerimi je v srednji šoli stkal nenavadno močno vez. Zaradi njihove odločitve, da z njim čez noč pretrgajo vse stike, in to brez sleherne razlage, je pri dvajsetih letih pol leta preživel na robu samomora. Postopoma je okreval in postal to, kar si je ves čas želel: graditelj in načrtovalec železniških postaj. Čeprav se je Tsukuru z izgubo iz mladosti na videz sprijaznil, ga dekle, s katero se zbliža, postavi pred ultimat; meni namreč, da je soočenje z lastno preteklostjo pogoj za gradnjo pristne in zdrave zveze. Tako se začne Tsukurujevo romanje k iskanju razloga za travmatičen dogodek iz preteklosti. Kot vsi Murakamijevi romani ima tudi ta svoj soundtrack, pesem, ki protagonista periodično spremlja skozi življenje, tokrat je to Le mal du pays, prvo leto iz suite Leta romanja Franza Liszta.

Iz knjige: »Kadar so jo prosili, naj kaj zaigra, je velikokrat igrala to skladbo. Le mal du pays. Otožnost brez razloga, ki jo v srcu vzbudi pogled na kmečko pokrajino. Domotožje ali melanholija. Ko je z rahlo priprtimi očmi nekaj časa poslušal, je imel mučen občutek, da ga v prsih nekaj duši. Kot bi nehote pogoltnil majhen, trd oblak. Ko je bilo skladbe že konec in se je že začela naslednja, je Tsukuru še vedno nepremično sedel in se prepuščal podobam, ki so se mu prikazovale

  • Pia Marincelj

GRAFENAUER, NIKO: MAHAJANA

Ilustracije: Marija Lucija Stupica

Beletrina, 2019

Dve desetletji po prvem izidu je zopet med nami eno Grafenauerjevih najpomembnejših in najbolj dovršenih mladinskih del s prelepimi ilustracijami legendarne Marije Lucije Stupice. Kljub temu, da Mahajana predstavlja enega od vrhuncev slovenske književnosti, te sodobne pravljice, oziroma fantastične pripovedi, ki je verjetno bliže odraslim kot otrokom, mnogi žal ne poznajo, saj je v 90. letih izšla pri manjši založbi. Pri ponovni izdaji je ilustracije osvežila ilustratoričina hčerka Hana Stupica. Mahajana je nadaljevanje Majhnice, a je to besedilo na bistveno višji ravni. Opisuje odraščanje deklice Majhnice v mlado dekle. Zgodba, strukturirana kot cikel štirih letnih časov, je prepredena z reminiscencami na najrazličnejše junake iz domače in svetovne književnosti. Izjemna pripoved, polna simbolov in fantastičnih elementov, v ospredju katere je ljubezen.

Iz knjige:

»Rasla je in rasla in z vsakim novim korakom v prihodnji čas je postala večja in večja, dokler ni naposled docela odrasla. A v duši je bila še vedno Majhnica, ki zdaj ni vedela, ali je vse to res ali ni.«

  • Pia Marincelj

OdposlanecZUSAK, MARKUS: ODPOSLANEC Sanje, 2019

Avstralski pisatelj nemških korenin Markus Zusak je dosegel svetovno slavo z romanom Kradljivka knjig, ki je postavljen v čas nacistične Nemčije ter je bil uspešno prenesen na filmsko platno. Odposlanec je večkrat nagrajeni mladinski roman, ki govori o življenju devetnajstletnega taksista Eda. Ed je zguba, neuspešen in neodločen, pa še nesrečno zaljubljen v sodelavko Audrey. Po naključju nekega dne prepreči bančni rop, kar ga naredi znanega in kmalu po tem začne prejemati skrivnostne igralne karte s šifriranimi sporočili. Nekdo želi, da sprejeme nenavadne naloge, ki ga vodijo v različne dele mesta. Tam srečuje ljudi, ki jim mora pomagati. Uganke postajajo vse bolj skrivnostne in naloge vse bolj zahtevne. Ed se sicer sprašuje, kdo in zakaj mu jih nalaga, istočasno pa čuti, da ob njih čustveno in psihološko raste in se krepi. Gre za odličen roman, ki bo nedvomno zanimiv tudi za starejše bralce.

  • Beti Južnič

 Na tak dan najbolj trpi mastercardMAHKOVIC, EVA: NA TAK DAN NAJBOLJ TRPI MASTERCARD Beletrina, 2019 Eva Mahkovic, dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, pogosto avtorica dramskih adaptacij romanov, prevajalka ter soavtorica in avtorica izvirnih dramskih besedil, je v letošnjem letu izdala svoj knjižni prvenec z zabavnim naslovom, ki se lepo ujema z današnjim črnim petkom: »na tak dan najbolj trpi mastercard«. Teksti, zajeti v tej nadvse nenavadni, a zelo privlačni knjižici, so po formi in žanru hibridi, gibljejo se med prozo in poezijo, vendar zares niso ne eno ne drugo; izvirno so nastali kot objave na avtoričinem Facebook profilu, namenjeni omejeni skupini bralcev, avtoričinih prijateljev. Glede na to postopoma oblikujejo svojo literarno vrsto z lastnimi pravili in specifičnim jezikom. Vsebina, s katero se bo hitro poistovetilo marsikatero mlado dekle, odseva urbano življenje zaposlene Ljubljančanke, stare okrog trideset let: to so popisi vsakdanjih dogodkov, slučajno slišane in zabeležene situacije sodobne Ljubljane, komentarji aktualnega družbenega dogajanja, intimne izpovedi, vezane na zgodovinske anekdote, (pop)kulturne reference in internetne fenomene … Skupek zapisov se sestavi v nekakšen tragikomičen dnevnik, ki spominja na duh Bridget Jones in Seksa v mestu. Iz knjige: »če si selfie-girl, si self-obsessed. če si no-selfie girl, si zagrnenjena in so tvoje fotke dolgočasne. če si girly girl si trapa, ki promovira patriarhat. če si tomboy, bi morala biti girly girl. če se raje družiš z ženskami, se jih pazi.  če se raje družiš z moškimi, nisi supportive.  če nosiš pete, se preveč trudiš.  če ne nosiš pet, bi jih lahko. …/…/ … Jaz bom kar mal tiho sedela na kavču, pila džintonik, brala knjigo, čekirala socialna omrežja, si lakirala nohte in se delala, da svet ne obstaja.«

  • Pia Marincelj

Normalni ljudjeROONEY, SALLY: NORMALNI LJUDJE Mladinska knjiga, 2019 (Zbirka Kapučino) Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica Knjiga Normalni ljudje je že takoj ob izidu obnorela bralce po svetu, pa tudi v Sloveniji. Roman so razglasili za bodočo klasiko, revija Guardian pa jo je uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. Zgodba skozi štiri leta spremlja odraščanje Connella in Marriane, ki ju nenavadna vez združuje od srednješolskih let v majhnem mestu na Irskem. Pripoved ne teče kronološko, vračanje v preteklost pojasnjuje igro zbliževanja in ločevanja. Prijatelja, ki sta drug drugemu vedno bila več kot samo to, kljub vsem čustvom in strastem, ki jih doživljata skozi buren odnos, izpostavljen množici problemov sodobne družbe, svojo vez skozi leta le krepita. Intimna pripoved spominja na roman En dan Davida Nichollsa, po kateri je bil posnet tudi znan film, vendar je za primerjavo knjiga Normalni ljudje zapisana veliko bolj realistično. Pisateljici Sally Rooney, ki je pri 26. letih nase opozorila s prvencem Pogovori s prijatelji, pravijo tudi »prva velika milenijska avtorica«. Njena romana odlično prikazujeta trenutne odnose v generaciji mladih. Roman Normalni ljudje je prišel v ožji izbor za nagrado man booker in prejel nagrado irish book, leto dni kasneje pa še nagrado costa. BBC je po romanu posnel nadaljevanko v dvanajstih delih, predvajali jo bodo prihodnje leto.

Iz knjige: »Nekoč je povedal Marianne, da piše zgodbe, in zdaj ga kar naprej prosi, da bi jih smela prebrati. Če so take kot tvoji mejli, morajo biti izvrstne, je napisala. Ob teh besedah mu je bilo prijetno, čeprav je potem pošteno odgovoril: Niso tako dobre kot moji mejli

  • Pia Marincelj

Kam si šla, BernadetteSEMPLE, MARIA: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

  • Pia Marincelj

JONASSON, JONAS: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil Mladinska knjiga, 2019

Pred nami je nadaljevanje priljubljene švedske komedije zmešnjav o prisrčno-zmedenem starčku Allanu Karlssonu. V prvem delu je pred praznovanjem stotega rojstnega dneva pobegnil iz doma upokojencev ter se odpravil po svetu. Bralec skozi zgodbo spoznava Allanovo bogato in razgibano preteklost. Tokratni roman se začne tam, kjer se je prvi končal – na peščenih plažah Balija. Allan se pripravlja na praznovanje 101. rojstnega dne. Na obali so že pripravljeni šampanjec, torta ter balon na vroči zrak. Vse je nared, ko se dogodki začnejo odvijati v povsem nepričakovano smer. Allana in prijatelja Juliusa balon ponese visoko v zrak, čez morje in pustolovščina se lahko začne … Izvrstno, napeto branje, ki v sebi skriva kritiko sveta, v katerem živimo in ga bolj ali manj zgolj nemo opazujemo. Prava izbira za podopustniški bralni oddih, zabavo pa tudi miselni izziv.

Odlomek iz knjige: »Raziskovalci so oznanili, da povprečna raven inteligence upada. Allan je prebral, da ljudje, ki preživijo preveč časa s svojimi črnimi tablicami, izgubijo sposobnost za pogovor. S tablico je tako, da lastniku največkrat bolj govori, kot pa se z njim pogovarja. Zato ljudje preplavljajo internet in do te mere prepuščajo drugim, da mislijo namesto njih, da sami postajajo neumni. Allana je zaskrbelo, ko je spoznal, da tla pod nogami skupaj z razumom izgublja tudi resnica. Včasih je bilo lahko vedeti, kaj je res in kaj ne. Vodka je bila dobra. Dve plus dve ni bilo pet.  Ampak odkar se ljudje ne pogovarjajo več med sabo, zmaga tisti, ki največkrat pove eno in isto. Nekateri so ta dar tako izpilili, da se večkrat ponovijo že v nekaj sekundah. Že v nekaj sekundah.«

  • Špela Činkelj

NEIL GAIMAN: NORDIJSKA MITOLOGIJA Sanje, 2018 Nordijski miti, ki so na kulturi severne Evrope pustili trajen pečat, so v zadnjem času vse pogosteje prisotni tudi v popkulturi. Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed vseh v pripovedništvu, ki so navdih črpali iz zgodb brezkončnih severnih noči. Obuditve starodavnih nordijskih mitov se je lotil tudi kultni angleški pripovednik Neil Gaiman, ki v svojih delih pogosto črpa iz gotskega, pravljičnega in mitološkega izročila. S severnim sijem osvetljene zgodbe o vilinih in velikanih, bolečih izdajstvih, vzponih in padcih je posodobil, vendar se pri tem drži izvirnih mitov: tu so Odin, najvišji med najvišjimi, moder, drzen in zvit, Thor, Odinov sin, ki je neverjetno močan, a ne najbolj bister bog, in Loki, sin velikanke, Odinov krvni brat, sicer pa zvijačnež in neprekosljiv manipulator. Gaiman je zbirko uredil kronološko. Med potovanjem od začetka časa, preko dobe ognja in ledu ter prihoda bogov in njihovih dogodivščin vse do Ragnaroka, somraka bogov in rojstva novega časa in ljudi nas Gaiman ponese v davni čas globoko na sever, ko so si pripovedovalci zgodb ob skupnem ognju krajšali dolge zimske noči. »Neil Gaiman, že tudi pri nas dodobra proslavljen avtor fantazijskih romanov, se v tej knjigi posveča svoji najljubši mitologiji. Če ga že poznate, veste, da je ta formula zmagovalna. Če ga še ne, je tole idealna priložnost za srečanje z njim,« je o knjigi zapisala prevajalka Polona Glavan. Iz knjige: »To je konec. A tudi po koncu bo nekaj prišlo. Iz sivih voda oceana bo znova nastala zelena zemlja. Sonce bo požrto, a namesto očeta bo sijal njegov sin in novo sonce bo sijalo še svetleje kot staro, sijalo bo z mlado in novo svetlobo. Ženska in moški, Življenje in Hrepenenje Življenja, bosta prišla iz debla jesena, ki drži svetove skupaj. Hranila se bosta z roso zelene zemlje in se ljubila, iz njune ljubezni pa bo vzklilo človeštvo

  • Pia Marincelj

Pia Marincelj

Pariška ženaMcLAIN, PAULA: PARIŠKA ŽENA Hiša knjig, Založba KMŠ, 2019

Zgodba nas ponese v Chicago, v leto 1920. Zadržana in vase zaprta osemindvajsetletna Hadley Richardson spozna dvajsetletnega mladeniča, ki ga prijatelji kličejo Nesto, svetu pa se je predstavil kot Ernest Hemingway. V prvi svetovni vojni je bil ranjen pri Fossalti, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Na presenečenje vseh sta se Hadley in Ernest zaljubila in po poroki preselila v Pariz, da bi mladi in slave željni pisatelj lahko bil bližje kulturnemu dogajanju in umetnikom, ki so kaj veljali. Postala sta del kultne Izgubljene generacije, družila sta se z zvenečimi imeni kot so Ezra Pound, Francis Scott Fitzgerald, Gertrude Stein in drugi. Življenje v tedaj divjem, neobrzdanem mestu zaljubljencev in boemov je terjalo svoj davek. Odstira se nam boleča zgodba o nepozabni ljubezni, neodpustljivi prevari in nezvestobi, ki je kruto končala njuno skupno pot. Branje, ki bo všeč tako ljubiteljem ljubezenskih romanov kot tudi tistim, ki od knjige pričakujejo še tisto nekaj več.

Odlomek iz knjige: »Aprilska izdaja je vsebovala tudi prve pomembne kritike njegovih Treh zgodb in desetih pesmi, ki so bile na splošno navdušene nad Ernestovim talentom in slogom. Rekli so, da je izumljal nekaj novega in da je bil pisatelj, na katerega je bilo treba biti pozoren. Bila sem tako vesela, da njegov ugled končno raste. Kamor koli sva šla, so ga obdajali ljudje.«

  • Špela Činkelj

Da boš na tekočemVAN GERREWEY, CHRISTOPHE: DA BOŠ NA TEKOČEM

KUD Sodobnost International, 2018

Da boš na tekočem je romaneskni prvenec belgijskega avtorja in arhitekta Christopha Van Gerreweya, za katerega je ta prejel flamsko nagrado za najboljši prvenec, leta 2016 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost.

Roman je nenavaden, saj obravnava ljubezensko razmerje, ali še bolj natančno, njegov konec, ki pa se ne zgodi, kot bi pričakovali, na koncu, niti ne na začetku knjige. Pisatelj napiše zgodbo kot pismo svoji bivši partnerki po tem, ko se je razhod že zgodil. Tako prazno namreč postane, ko se kar na enkrat nimaš več s kom pogovarjati o vsakodnevnih doživetjih in malenkostih … A romana zares ne napiše zgolj zato, da bo njegova bivša »na tekočem«. Roman je dnevniški zapis, je terapija, s pomočjo katere avtor analizira njun odnos ter se spominja njunih skupnih trenutkov. Hkrati pa upa, da bo ona roman prebrala in se vrnila k njemu.

Kar roman poleg tekočega sloga in samoironije naredi zares odličnega, je končni odgovor bivše partnerke, ki dogajanje nenadoma prikaže z druge perspektive in zgodbi doda povsem nov pomen.

Iskrena in boleče realna zgodba o odnosih.

Iz knjige: »Tako sva molče stopala po stezah, ki so bile posute z odpadlim listjem, in opazovala, kako so se drevesa izrisovala v enobežiščni perspektivi, ki je segala neskončno daleč na obzorje, vedno znova, z vsakim korakom so se pred nama razpirale nove in nove projekcije. Čez čas si me molče prijela za roko, pogledal sem te, in ti si se mi nasmehnila, za trenutek si celo naslonila glavo na mojo ramo – in jo takoj zatem spet umaknila, ker si morala kihniti, in to osemkrat, devetkrat zapored

  • Pia Marincelj

November v MumindoluJANSSON, TOVE: NOVEMBER V MUMINDOLU Mladinska knjiga, 2019 Prevedla: Nada Grošelj Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način! Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič

  • Pia Marincelj

JOSIP OSTI: MAJHNA PESEM Založba Pivec, 2015 Pesnik, prozaist, prevajalec, esejist, antologist in literarni kritik Josip Osti se je rodil v Sarajevu, a že skoraj 30 let živi na slovenskem Krasu, kjer v svojem tomajskem vrtu zapisuje rahločutne opise narave. Majhna pesem je zbirka poetičnih drobtinic, ki jih lahko opredelimo kot haikuje, najbolj prepoznavno japonsko pesniško obliko, ki stremi k temu, da bi v pičlih sedemnajstih zlogih zajela vase ves svet – zunanji in notranji. Ostijevi haikuji so haikuji v verzu, ujeti v tematske sklope. Ključna beseda zbirke je sneg, v vseh svojih pojavah, od snežink in sneženja do bele snežne pokrajine, snežne praznine, snežnega miru in snež(e)ne ljubezni. Prav zaradi tega je zbirka popolna izbira za branje v dneh, ko drobne snežinke pokrajino spreminjajo v romantično pravljico. Ob branju Ostijevi haikuji kot rahli kosmi snega, kot drobni zimski poljubi, ljubeče padajo v naša srca. Iz knjige: »Koliko snežink! Toliko nežnih besed bi rešilo svet.«

  • Pia Marincelj

AmeričankaLENART ZAJC: AMERIČANKA

Beletrina, 2018

Lenart Zajc je avtor sedmih proznih literarnih del, med njimi romana 5 do 12 in romana Zguba. Njegove kratke zgodbe najdemo v raznih antologijah, napisal pa je tudi več scenarijev za lutkovne predstave za otroke in mladino.

Dogajanje romana Američanka se plete okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča pod vodstvom režiserja Iztoka, ki ga iz birokratskih zagat ves čas rešuje njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava. Ta je teater, ki bi drugače že propadel, povezala z ameriškim poslovnežem, ki je v Sloveniji prevzel podjetje, obenem pa je skušal najti zaposlitev za svojo mlado, vsega naveličano ženo. Od tu dalje zaplet sledi zapletu. Jenny, ameriška igralka, ki je na Broadwayu doživela polom, se zaplete v romanco z Iztokom, njen mož izgubi življenje v nesreči, Ava pa Teater za svojega naročnika, srbskega tajkuna, vplete v nelegalno tihotapljenje umetnin iz Srbije v območje Schengna. Zgodba, ki zveni kot napet kriminalno-ljubezenski roman, pa kljub svoji berljivosti in duhovitosti zadeva temeljna vprašanja eksistence, etike in preživetja kulturnih ustvarjalcev, ujetih v mlinsko kolesje sodobne birokracije.

Iz knjige: »Premiera je končno mimo. Gledalci nekaj trenutkov obsedijo v krču, preden se sproži buren aplavz. Sledijo pokloni. Prvič, drugič, tretjič … petič …  očitno jim je bilo všeč … šestič! Znojne kapljice se bleščijo v reflektorski luči na obrazih igralcev. Na njihovih obrazih so nasmeški sreče, neskončnega zadovoljstva, še ena predstava je rojena, pripravljena, da gre sama v svet.«

  • Pia Marincelj

VesoljeSTRNIŠA, GREGOR: VESOLJE

Mladinska knjiga, 2019

Ilustriral: Silvan Omerzu

Slovenski pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je zaznamoval slovenski literarni prostor druge polovice dvajsetega stoletja, je na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, leta 1983, pripravil tematski izbor svoje poezije. V pesniško zbirko Vesolje je dodal predvsem pesmi o vesolju in bivanju, razmišljanju in ustvarjanju. V izbor je vključil tudi prozni esejistični premislek, ki ga lahko beremo kot nekakšen Strnišev traktat o umetnosti in njenem odnosu do življenja. Ta pomembna pesniška zbirka je v letošnjem letu izšla v prenovljeni podobi z ilustracijami Silvana Omerzuja, ki hkrati jezikovno tako preproste, a vsebinsko skrivnostne eksistencialne pesmi, polne arhetipov, simbolov ter mitičnih in pravljičnih oseb in krajev čudovito dopolnijo z estetsko minimalistično črno-belo podobo.

Iz knjige:

»Vesolje

Tisti, ki so šli daleč, so pripovedovali,

da je tam več in več, preveč zvezd.

Ne samo nad glavo, celo pod nogami,

in kot jabolko v daljavi rodni planet.«

LELA B. NJATIN: NESTRPNOST

Aleph, 2018

Kočevska, a danes v Ljubljani živeča pisateljica in vizualna umetnica, znana pod imenom Lela B. Njatin, se je s svojim fragmentarnim romanom Nestrpnost na slovenski sceni uveljavila že leta 1988. Filozofsko zastavljen roman, v katerem je s središčnim motivom vojne opisan svet odtujenosti brez tolerance do samote, je bil leta 1989 nagrajen s priznanjem zlata ptica za najboljše dosežke mladih ustvarjalcev. Osrednja tema romana je odtujenost, in prav ta je tista, ki veže avtoričin na videz povsem raznolik literarni opus kratkih zgodb, esejev, pravljic ter filmskih in stripovskih scenarijev. Konec leta 2018 je bila Nestrpnost na pisateljičino pobudo pri isti založbi izdana tretjič (po ponatisu leta 1991). In vendar tokrat ne moremo trditi, da gre za isti roman: uredniško delo je bilo namreč prvič v celoti prepuščeno pisateljici. Slednja je v tretji izdaji spremenila zaporedje enot romana, v njem pa so svoje mesto našli tudi pod prvotnim uredništvom izločeni fragmenti. Čeprav te zaznamuje hladen duh orožja, smrti, brezbrižnosti in sadističnih teženj, novo zaporedje v ozadju kaotičnega in človeški bližini tujega vojnega stanja odstira slutnjo ljubezni. Osrednja lika romana, ženska in moški, hrepenita po bližini drug drugega, a si navsezadnje prav zavoljo ljubezni dopustita samost; le v samosti namreč lahko prispevata k prenovi skupnosti. Tekst, ki je ob prvi izdaji odseval stanje svojega časa, si je z literarno montažo, ki razblinja literarni subjekt, hkrati pa tudi meje časa in prostora, izboril aktualnost, s katero kljubuje razmeram sodobnega založništva.

Iz knjige: »hiše v mestu so visoke, zato mečejo dolge sence. kljub temu so ulice razgrete, da čutim bolečino, kako žari od betona. znova in znova si brišem s tilnika pot, ki me ščemi ob ovratniku. na trgu so postavili dolge tekoče trakove, po katerih se vozimo skozi sejmišče, velikanske zaslone, na katerih se izmenjujejo poljudnoznanstveni filmi in reklame, nebo so zastrli z lebdečimi modeli vesoljskih plovil.«

  • Pia Marincelj

KUTIN, BLAŽ: TEMPIRANA BOMBA Cankarjeva založba, 2017 Prvenec kratkih zgodb v Berlinu živečega slovenskega režiserja in scenarista humorno odslikava eksistencialno stisko sodobnega človeka in medosebne odnose, v katere se ta vpleta. V preprostem, a značilnem slogu se pisatelj s karakterizacijo nezadovoljnih Slovencev norčuje iz naših šibkih točk, pri tem pa uspe biti kritičen do naroda na splošno kot tudi do samega sebe, saj v zgodbah prestopa iz prvoosebnega pripovedovalca v tretjeosebnega in nazaj. Z duhovitim slikanjem brutalno potenciranih karakterjev v absurdno fantastičnih okoljih in situacijah se spretno izmakne učinku žaljivosti. »Protagonisti« si, prežeti s samopomilovanjem, zadajajo nepomembne opravke, polne obsesij in iskanja smislov v nesmislih, zatiskajoč si oči pred realnostjo, ker se te preveč bojijo. Prav zaradi plašnic, ki si jih sami poveznejo na oči, ne uvidijo, da je življenje, ki si ga krojijo, tisto, ki bi se ga morali bati. Iz knjige: »Stric Vlado se je v prihodnjih tednih trdno držal novoletne zaobljube. Opazoval sem ga, kako je vsak dan okoli pol dvanajstih začel pogledovati na uro, kakih deset minut pred poldnevom se je postavil pred stranišče in stražil vrata, da ga ne bi kdo zasedel, in potem točno opoldne potegnil vodo. V življenju ni počel dosti drugega, tudi iskanje službe je opustil, in s tem, ko je bila vsakodnevna naloga izpolnjena, je bil tudi njegov dan tako praktično končan

  • Pia Marincelj

KAJA URH, MARUŠA ŠTIBELJ, VERONIKA VESEL POTOČNIK: MÓRJA ŠIROKA CESTA

Gorenjski muzej, 2019

Med pomembnimi slovenskimi likovnimi ustvarjalci bi težko našli kakšnega, ki v svoj likovni opus ni uvrstil vsaj enega dela, za katerega je navdih našel v poeziji našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Tokrat so se lastnih interpretacij Prešernovih liričnih besedil ob 170. obletnici pesnikove smrti na svež, sodoben in svoboden način lotile tri uveljavljene kranjske umetnice mlajše generacije: Kaja Urh, Maruša Štibelj in Veronika Vesel Potočnik. Kljub temu, da so si avtorice v umetniški govorici zelo različne je knjiga Morja široka cesta skladna celota in čudovit poklon našemu pesniku, ki bo s svojo estetiko z lahkoto k prostočasnemu branju pritegnil tudi mlajšo generacijo in postavil Prešernovo poezijo v kontekst sodobnega časa.

Umetnostni zgodovinar Gašper Peternel, kustos Gorenjskega muzeja, je o izdelku zapisal, da: »… se /avtorice/ v pesmi poglabljajo z osebno izčiščenim likovnim jezikom, ki med risbo in kolažem vedno ostaja v okvirih realizma. S tem nagovarjajo najširši krog gledalcev in dokazujejo aktualnost občutij ljubezni ter življenjskih spoznanj Prešernove poezije, ki se lahko z domiselnim interpretativnim pristopom prilagodi sodobnemu človeku. Ilustracije, ki so nastale za razstavo ob 170. obletnici Prešernove smrti, nadaljujejo bogato tradicijo umetniškega raziskovanja vsebin, povezanih s Prešernom

  • Pia Marincelj

KAUPR, RUPI: MED IN MLEKO Mladinska knjiga, 2017 Svetovna uspešnica mlade kanadske pesnice, pisateljice in ilustratorke indijskega porekla, Rupi Kaur, ki je s svojimi literarnimi in likovnimi drobci zaslovela na Instagramu, je knjiga intimnih izpovedi v poeziji in prozi, ki govori o ženskosti, o preživetju, izkušnjah nasilja in zlorabe, o ljubezni, izgubi in okrevanju. Razdeljena je na štiri poglavja, vsako ima svoj namen, vsako se sooča z drugačno vrsto bolečine in celi drugačno srčno rano. Knjiga bralca popelje skozi najbolj grenke trenutke v življenju in v njih poišče sladkobo in lepoto, ki se skrivata povsod, če smo ju le pripravljeni videti. Iz knjige: »ostani močna kljub bolečini naj iz trpljenja rastejo rože prav zaradi tebe je moja bolečina rodila rože zacveti lepo nevarno glasno zacveti nežno kakorkoli želiš da le cvetiš«

  • Pia Marincelj

ISHIGURO, KAZUO: OSTANKI DNEVA Cankarjeva založba, 2017 Pri Cankarjevi založbi izšla nova izdaja najbolj odmevnega romana Nobelovega nagrajenca za literaturo, Kazua Ishigura, po katerem je bil leta 1993 posnet tudi odličen film z Anthonyem Hopkinsom in Emmo Thompson v glavnih vlogah. Ishiguro, britanski prozaist in filmski scenarist je bil rojen v Nagasakiju na Japonskem leta 1954, a se je že s šestimi leti preselil v Anglijo. Zahodnjak po izobrazbi, po rodu in rojstvu pa Japonec, združuje ne le skupek dveh kultur, temveč tudi zmagovalno in poraženo stran v drugi svetovni vojni. Ostanki dneva, roman, ki naj bi ga avtor napisal v pičlih štirih tednih, je srce parajoča prvoosebna pripoved angleškega butlerja, do skrajnosti zavezanega svojemu poklicu. Stevans v jeseni svojega življenja na izjemno vljuden, trd, okostenel in ponosen način opisuje dneve svojega prvega dopusta, ki ga popeljejo na pot iskanja vsega tistega, kar je v času lojalnosti lordu Darlingtonu zanikal. Spomini poleg neizraženih in neizživetih čustev razkrijejo tudi marsikatero lordovo skrivnost iz časa druge svetovne vojne … Iz knjige: »Še vedno je dokaj svetlo – nebo nad morjem je sedaj bledo rdeče barve -, a zdi se, kot da vsi ti ljudje, ki so se zadnje pol ure zbirali na pomolu, želijo, da bi padla noč. Ta okoliščina nemara zelo prikladno potrjuje, kar mi je dejal mož, ki je do pred nekaj trenutki sedel poleg mene na klopi in s katerim sem imel kaj nenavadno diskusijo.«

  • Pia Marincelj

EDWIN A. ABBOTT: DEŽELA RAVNINA UMco, 2018 Edwin A. Abbott je bil viden angleški esejist, teolog in učitelj devetnajstega stoletja. Po upokojitvi se je posvetil bibličnemu študiju in objavljanju teoloških razprav z nenavadno liberalnimi stališči, nad katerimi njegovo konzervativno bralstvo večinoma ni bilo navdušeno (prizadeval si je za volilno pravico žensk in njihovo pravico do izobrazbe). Od njegovih približno petdesetih objavljenih del je zob časa daleč najbolje prestala prav satirična družbenokritična novela Dežela Ravnina iz leta 1884. Knjiga, ki je pri nas svoj prevod doživela šele v letošnjem letu, kljub temu, da je v originalu prvič izšla konec 19. stoletja in ob izidu ni požela navdušenja, še vedno predstavlja aktualno kritiko človeške družbe. Zgodbo o svoji deželi pripoveduje njen prebivalec, geometrijski lik Kvadrat. Kar se začne kot didaktična lekcija iz geometrije, razumljiva tudi tistim z osnovnim znanjem matematike, kmalu preraste v pustolovščino v surovem dvodimenzionalnem svetu razrednih razlik, tiranije in usmrtitev, v katerem liki mislijo, govorijo in čutijo kot ljudje. Ravnina je pravzaprav prispodoba viktorijanske Anglije. Zanimanje za Deželo Ravnino se je močno povečalo po objavi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina. Bolj kot vodič v relativnost in večdimenzionalne prostore pa je knjiga še vedno aktualna zaradi svoje lekcije o empatiji, ki jo človeštvo vedno znova pozablja – za razumevanje drugega je treba videti svet z njegovega zornega kota. Iz knjige: »Zamislite si ogromen list papirja. Na njem so Daljice, Trikotniki, Kvadrati, Petkotniki, Šestkotniki in drugi liki, ki niso pritrjeni na enem mestu, pač pa se prosto gibljejo naokoli po površini, vendar brez možnosti, da bi se dvignili nad njo ali spustili pod njo. Podobni so sencam, le da so trdni in imajo svetleče robove – to je precej ustrezna predstava o moji deželi in mojih rojakih.«

  • Pia Marincelj

Poglej skozi oknoFLISAR, EVALD: POGLEJ SKOZI OKNO

Sodobnost International, 2018

Priljubljeni Evald Flisar v svojem najnovejšem crossover romanu briše meje med literaturo za mlade in odrasle, hkrati pa preizkuša meje jezika in raziskuje aktualne družbene in politične vsebine. Avtor eksperimentalno piše v drugi osebi, s preprostim in jasnim izbrušenim slogom pa prinaša globoka sporočila o stanju današnjega sveta.

Z uvodnimi besedami: »Poglej skozi okno,« nas roman popelje v bližnje kraje ob reko Kolpo, v življenje občutljivega avtističnega petnajstletnika. Zgodba je fragmentarna, v celoto se sestavlja postopoma in retrospektivno. Po tem, ko je fant priča umoru svojega najboljšega prijatelja pujska, ki mu ga starša za nameček servirata na pladnju za rojstni dan, se odloči svoje življenje končati z utopitvijo v reki. Pred tragičnim koncem ga reši sirski begunec Ahmed. Skupaj se podata čez evropsko celino v London, kjer naj bi Ahmeda čakala pomembna naloga, deček pa načrtuje pohod za osvoboditev pujskov z evropskih prašičjih farm. Seveda pa usoda njuno (skupno) pot odpelje v nepredvidljivo smer, kjer oba glavna lika doživita preobrazbo in postavita bralčeva pričakovanja na glavo.

Na točki človeške zgodovine, ko se nasprotja in sovraštva med ljudmi iz dneva v dan stopnjujejo, roman deluje kot opomin, da je v človeku vendarle še dovolj dobrega, da se lahko odpove sebičnosti in se poveže z drugače mislečimi v skupni odgovornosti za usodo sveta in človeštva. Napeto zgodbo, ki išče odprtega, razgledanega in čutečega bralca, je ob pogovoru o razumevanju vsebine vredno predstaviti tudi starejšim šolarjem.

Iz knjige: »Tudi svet še obstaja in tudi svet je tvoj. Zato te prosim: Poglej skozi okno. Ne samo enkrat. Vsakič, ko ne veš, kaj bi storil. Z očmi, ki jih nosiš globoko v sebi

  • Pia Marincelj

NOVIK, NAOMI: IZRUVANA Mladinska knjiga, 2016 Priljubljena in večkrat nagrajena ameriška pisateljica poljskih korenin Naomi Novik je za roman Izruvana leta 2016 poleg številnih drugih nagrad prejela prestižni nebulo in locus, ki se podeljujeta za fantazijska dela. Izruvana je magična pravljica v romanu za odrasle, prežeta s poganskimi motivi, katerih navdih so bile poljske pravljice, ki jih je pisateljici v otroštvu pripovedovala mama. Kot vsaka pravljica je tudi ta polna globokih modrosti, katerih zakoni veljajo tudi v resničnem življenju. Agneška je prebivalka dežele Polnije , kjer v dolini mirne vasice ob vijugi bleščeče se reke živi mirno, razigrano življenje. A v bližini se širi strohnel Gozd, poln zla. Mogočni čarovnik Zmaj prebivalce varuje pred Gozdom, toda v zameno za svojo pomoč zahteva strašansko plačilo: sedemnajstletno dekle, ki mu mora služiti deset let. Agneška, rojena v Zmajevem letu, je, tako kot sovaščani, že od nekdaj prepričana, da bo Zmaj vzel njeno najboljšo prijateljico, lepo in nadarjeno Kasijo. A usoda nepričakovano zasuče svoje kolo in Agneškino življenje postavi na glavo. Mladenka med nenavadnim bivanjem v Zmajevem gradu spozna, da poseduje čarobne moči, in ko Gozd izve za njen dar, se začne strašljiva in temačna vojna. Skozi zgodbo, ki se zaradi načina pripovedovanja, značilnega za pravljice, bere hitro in tekoče, smo priča izjemnemu razvoju karakterjev ter spoznanjem o moči iskrenega in trdnega prijateljstva in iskrenih vrednot. V prazničnih in magije polnih dneh si privoščite nekoliko drugačno branje!

Iz knjige: »Gozd je vedel, da sem tu: zdaj so se njegova bitja premikala proti meni, tihe šape so stopale skozi gozd, hodci in volkovi in še kaj hujšega. Nenadoma sem vedela, da so obstajali stvori, ki niso nikoli zapustili Gozda in so bili tako grozljivi, da jih ni še nihče videl. Zdaj so bili na poti sem

  • Pia Marincelj

METELKO, OLIVIJA: PREBUJANJA samozaložba, 2017

Olivija Metelko, ki je svoje otroštvo in mladost preživela v Kočevju, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, že dolgo piše za svojo dušo. »V pesniški pristan se vračam že od nekdaj in vanj prelivam srečo in žalost. Po dolgih letih sem se odločila, da odprem vrata v moj pristan in delim z vami svoje pesmi,« pravi Olivija. In tako je ugledala luč njena prva pesniška zbirka z naslovom Prebujanja, intimna izpoved strastne ljubezni in bližine, a še toliko bolj hrepenenja po njej, dolgih temnih obdobij osamljenosti in trpljenja, ki jih sem ter tja presekajo nežni jutranji sončni žarki in vsaj za trenutek življenje odenejo v zlato svetlobo. »Če se boste našli vsaj v enem verzu ali v eni vrstici, morda pa kar v celi pesmi, je največ kar si želim in pričakujem ob branju mojih pesmi,« je v uvodni besedi zapisala avtorica, prav s to mislijo pa je sklenila tudi predstavitev zbirke v naši knjižnici. Iz knjige: »Vroča črna kava, prva jutranja, nosnice draži, nasmeh izvabi, grlo predrami. Opoj jutra skozi široko odprta okna polni prostor. Utira si pot med knjigami, zaprašenimi policami, slikami na stenah, albumi spominov. Po požirkih jo pijem, to črno omamo, srkam zasvojenost sladko

in grenka mi usta napolni. Zjutraj lepši je svet, svetlejši planet, težav skoraj ni. /…«

  • Pia Marincelj

KOŠIR, MANCA: IZ TREBUHA IN NEBA

Grafični atelje Zenit, Žiga Valetič s. p., 2018 Nekoliko drugačna knjiga novinarke, profesorice, strastne bralke in ambasadorke radostnega staranja Mance Košir ob njenem 70. jubileju je zbirka 70. srčnic, sporočil iz srca, resnic poslanih iz neba … Manca trdi, da je zgolj njihova zapisovalka, njihov Vir pa je drugod. Kljub obliki srčnic, ki je najbližja pesmim, po Mančinih besedah to ni poezija. „(Srčnice) … so sporočilo mojega srca, plod mojih izkušenj in spoznanj, ki jih Nekdo beleži. In potem pošlje kakega metulja ali pa nočno veščo, da leta okoli mene in mi govori besede.“ Besede o ljubezni, svetlobi, minevanju, smrti in večnosti razkrivajo Mančino modrost in pot, po kateri se vzpenja vse višje in više ter tako razpira svoje srce in vanj spušča božansko svetlobo. Iz knjige: »V prazno stopi le korak, ki upa; ve, da ne pozna stopnic. a vendar gre in ne zgreši, ko stopi v nič

  • Pia Marincelj

MAKUC, ANA: LJUBICA ROLANDA BARTHESA KUD Apokalipsa, 2015 Ana Makuc je slovenska prevajalka, jezikoslovka, raziskovalka, pesnica in aktivistka, ki živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter doktorirala iz ženskih študij in študij spolov na univerzi v Lancastru. V zbirki pesmi Ljubica Rolanda Barthesa mlada pesnica v obliki dramatičnih monologov daje glas zgodovinskim, literarnim in mitološkim ženskim osebnostim, jih s tem oživlja, posodablja, odvzema njihovo tradicionalno vlogo žrtve ter jim s tem vliva novo moč. Pripovedovalke, ki se predstavljajo v zbirki, so močne in družbeno vplivne ženske, feministke, samozavestne intelektualke, ki se pogumno osvobajajo negativnih družbenih patriarhalnih vzorcev. Ta drobna a močna knjižica je prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 2016. Po mnenju žirije “gre za kakovostno, premišljeno poezijo brez zdrsov, za poezijo, ki premika družbene konvencije, predsodke in stereotipe in kaže drugačen pogled na družbeno stvarnost, za poezijo, ki subvertira stare patriarhalne vzorce in opolnomoči družbeno šibkejše in zatirane, gre za feministično poezijo, ki se zaveda ženskih moči, ustvarjalnih, družbenih in seksualnih.” Za konec pa izsek pesmi iz knjige, ki jo pesnica sporoča skozi usta ameriške esejistke in pisateljice kratkih in erotičnih zgodb Anaïs Nin:

»Kolegica, najboljši način, da prebolite umetnika ali intelektualca je, da ga spremenite v knjigo poezije

  • Pia Marincelj

MILENKA PUNGERČAR : UPORNICA Morfenplus, 2017 Upornica je do sedaj najobsežnejši roman Milenke Pungerčar, Slovenke, ki jo označujejo mirnost, srčnost, jasna stališča in širok humanistični pogled na življenje in ljudi. Njena ustvarjalna pot sega že v partizanske čase, ko se je s prispevki za stenski časopis preizkušala v kulturnem delovanju. Leta 2015 je bila nominirana za nagrado Mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira slovenskim ustvarjalkam za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja in premišljevanja o literaturi in kulturi ter celostne osebnostne drže. In prav takšno ime nosi tudi protagonistka romana Upornica. Mira bi prav lahko bila Milenka, ali katerakoli druga partizanska upornica, ki je med drugo svetovno vojno obula težke čevlje in v hudih razmerah odkorakala v gozdove. Roman, ki je sicer realistični opis vojne z avtobiografskimi elementi brez olepševanj, hkrati odlično opisuje razvoj negotove kmečke deklice v čustveno zrelo samozavestno mlado žensko. »Zgodbam, ki smo jih nekoč generacije, rojene po vojni, obravnavale pri pouku zgodovine, daje Pungerčarjeva človeški obraz. Obraz trpljenja, izgube, groze, a tudi ljubezni, sreče in veselja. Naj bo še tako uničujoča vojna, življenja ne more ustaviti, saj ljudje vedno hrepenimo po sreči in miru,« je v spremni besedi zapisala Tanja Tuma. Iz knjige: »Sporočilo je vplivalo na Mirino samozavest. Z veseljem je začela razmišljati o pisanju, ki bi morda preseglo spise za stenčas in dopisovanje z ranjenci. In seveda, tudi na predstavo grem, si je rekla. Toda, ko je bila v bolnici Planina kulturna prireditev, je bila Mira že na drugi dolžnosti v notranjosti kočevskega gozda …«

  • Pia Marincelj

POTOCCO, MARCELLO: POZNAM TE ČRNE STVARI LUD Literatura, 2017 V peti pesniški zbirki slovenskega literarnega komparativista, teoretika, pesnika in prevajalca skozi proznopoetične fragmente odzvanja razdvojenost človeka, v samotnih nočeh razmišljujočega o izzvenelih odnosih, ter njegova vdanost praznini in vztrajanje v veri, ohranjanju upanja, ki je pravzaprav že davno umrlo. Čakanje konca, ki je neizbežen. Ker tako krvavo potrebujemo drugega, ker si tako želimo, da bi bili ljudje dobri in da bi našli nekoga zase. Pesnik prevprašuje mejo med realnostjo ter zapisi in spomini, ki se zdijo kot slabe kopije preteklosti. Opozarja na odtujenost ljudi, na nevidne berače, ki besede menjajo za kovance in rišejo drobna znamenja. Je vlak, je  potovanje. In vedno utrujen, ljubezni lačen človek, ki bije boj s samim seboj. Pesmi so razdeljene v šest sklopov, nekatere zelo osebne, intimne, druge nagovarjajo slehernika, saj vendar vsak dobro pozna … tiste črne stvari. Iz knjige: »Če je narisal trenutek na svoj porjaveli papir, je naredil razliko med opazovano pokrajino in med naslikanim, ki je. – Dela mirne poteze, nič se ne zliva v njih. Samo črno bela slika oblikuje hipen in neslišen dvom. Je ptica, ki ji je začrtal krila, še vedno ptica

  • Pia Marincelj

KOCJAN, MATEJ – KOCO IN NIKOLOVSKI: DRUG DRUGEMU DRUG Stripburger, 2018 Drug drugemu drug je prva slovenska knjižna rap pripoved v stripu, ki je nastala v sodelovanju dveh slovenskih družbeno angažiranih avtorjev. Matej Kocjan – Koco je ustvaril strip in predlogo zgodbe, raper Nikolovski pa je to predelal v rapersko pesnitev, ki prikazuje usode sodobnih beguncev. Zgodbo spoznavamo skozi oči brezdomnega mačka in majhne deklice na begu iz porušene domovine v varnejše kraje. Strip bralce spodbuja, da sami odkrijejo in zavzamejo svojo etično držo in načenja tudi najtežja vprašanja, ki se porajajo ob tem: odnos do bližnjega, solidarnost, miroljubnost … Kocova neposredna risba ter udarnost rap poezije Nikolovskega nevsiljivo trkata na vest bralcev in opominjata, da je boljši svet možen in dosegljiv. Iz knjige: »V ta svet smo rojeni vsi enaki, a najdejo se tudi taki, ki mislijo, da so boljši od ostalih. Ko pridejo, varnost doma izgine, ker spremenijo vse okoli tebe v ruševine in razvaline. Ta zgodba je o deklici, ki je dom iskala, ko vojna je unič´la čist´ vse, kar je poznala

  • Pia Marincelj

TONE PAVČEK: PESMI IN LETA = POEMS & YEARS Miš, 2018 Pri založbi Miš je ob 90. obletnici rojstva Toneta Pavčka ponovno izšel izbor njegovih najlepših pesmi v slovenščini in angleščini z naslovom Pesmi in leta. V tej prenovljeni lični izdaji sanjave ilustracije Marte Bartolj nežno oblivajo Pavčkovo poezijo, ki nas spremlja že skoraj šest desetletij, vse od revolucionarnih Pesmih štirih, ki so zaznamovale velike del povojne slovenske poezije. Zbirka je razdeljena na štiri sklope, poimenovane Zemlja, Ljubezen, Temna zarja in Zorenje večnosti. Od teh je temačen zgolj sklop Temna zarja, povezan predvsem s smrtjo pesnikovega mladega sina, ostali deli so prav po »Pavčkovsko« prežeti s svetlobo. V uvodni besedi je Peter Kolšek z odličnimi besedami povzel bit Pavčkove poezije, ki »zmore razpon od pekla do neba, ve za obup in ve za srečo, a svoja najpomembnejša sporočila ovija vendarle raje v hvalnico vsemu živemu, kakor v balado ali tožbo nad svetom.« Del pesmi Ljubezen iz knjige:

»Meni je lep ta svet med morjem in goro! Ta prst, ki je je komaj za pest z majhnim upom in veliko moro

  • Pia Marincelj

MALEŠ, MIHA: OBRAZI IZ SANJ Pivec, 2018 Založba Pivec je v lanskem letu izdala čudovito bibliofilsko izdajo pesmi in lesorezov slikajočega pesnika Mihe Maleša z naslovom Obrazi iz sanj. Prvič skoraj v celoti objavljen istoimenski cikel lesorezov na 57. listih, ki je nastajal v letih 1923 in 1924 (z nekaj dodanimi podobami, ki niso nastale kot njegov del) predstavlja črno-bele grafike raznolikih obrazov, ki v nekaj linijah beležijo to, kar se je umetniku prikazovalo pred notranjimi očmi. Lesorezom je dodana Maleševa prezrta poezija, ki jo je objavljal v 30. letih in na začetku 40. let, največ v reviji Umetnost. Danes jo odkrivamo kot pravo presenečenje, naj gre za njegove subtilne osebno refleksivne pesmi ali pa za njegove prepesnitve pesmi pranarodov: od indijanske, afriške in tihomorske poezije do poezije starega Egipta. Z njimi je Maleš uveljavil neko vrsto poezije, ki je v tem času v slovenskem prostoru z izjemo njegovih objav sploh ni bilo. S svojo živostjo, svežino in energijo pa te zvenijo modernejše od večine tedanje poezije v slovenščini. Iz knjige: »Človek išče lepoto vsepovsod: na nebu, v zvezdah, sončnih žarkih, oblakih, po poljih, njivah, vijugah cest, gorah, pa še bližje: na rožah, sadju, v vejevju; potem: hišah, ulicah in še sto in sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna mu je lepota na živih bitjih, že radi življenja samega. Najlepša in nikdar dojeta pa je človeku lepota njega samega; vse umetnosti vseh časov jo opevajo, odkrivajo in razodevajo, ali nikoli je ne bodo dovolj opele ne popolnoma odkrile in ne razodele. Človek je skrivnost sam sebi, je le senca svoje duše. – Miha Maleš«

  • Pia Marincelj