Knjižni molj je radijska oddaja, ki jo pripravlja Knjižnica Kočevje, predvaja pa lokalni radio Univox. Prispevke predvajajo vsakih 14 dni, ob petkih ob 17. uri. Predstavljamo nove knjige in druge novosti v knjižnici.

Arhiv oddaj:

KNJIŽNI MOLJ

15. 11. 2019

Joseph Cornell: Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti

Celjska Mohorjeva družba, 2019, prevedel Niki Neubauer

Svetovno znan naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj Joseph Cornell je pred več kot štirimi desetletji razvil metodo poučevanja, ki otrokom pomaga prebuditi globok občutek čudenja in prevzetosti nad naravo. Na podlagi svojih knjig in neposrednih izkušenj v naravi je oblikoval dovršen sistem učenja, ki temelji na veselju, gibanju v naravi in uporabi vseh čutil.

Priročnik prinaša obilico domiselnih iger o naravi, ki jih lahko igramo skoraj povsod. Posebno pozornost posveča ustvarjanju skrivnostnosti, zbujanju čudenja, tihi pozornosti, opazovanju in možnosti, da otroci sami odkrivajo naravo okoli sebe. Avtor nam ponudi tudi veliko praktičnih nasvetov za pripovedovanje zgodb in organiziranje naravoslovnih izletov. Otroke in odrasle vabi k spoznavanju narave z igrami, osebnimi stiki in nas uči, kako živeti v sožitju. Spomni nas tudi na to, da je življenje, če ga živimo v stiku z naravo, nadvse zabavno. Nenazadnje je lahko prav narava tista, ki lahko prebudi najboljše v nas – prihodnost pa pripada tistim, ki se tega zavedajo.
Odlomek iz besedila:
Igro Netopir in vešča otroci obožujejo. Po tej igri bodo razigrani in v željnem pričakovanju, kaj bo sledilo.
Netopirji slabo vidijo, zato si pri lovu na žuželke pomagajo z eholokacijo. Igra otroke izkustveno seznani z načinom eholokacije, prilagajanjem živali ter odnosom med plenilcem in plenom. Spodbuja tudi pozorno poslušanje in zbranost.”

Zubin Mehta: Partitura mojega življenja: spomini

Forma 7, 2019, prevedla Neva Brun

Ljubitelje glasbene umetnosti bo razveselila avtobiografija svetovno znanega glasbenika, ki že več kot šest desetletij opravlja zanj najlepši poklic na svetu – dirigira.

Zubin Mehta se je rodil 29. aprila 1936 v Indiji. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko. Njegov oče je bil violinist samouk, ki je bil strasten ljubitelj glasbe in sin je že od zgodnjega otroštva odraščal ob muziciranju, partiturah, ki so ležale povsod naokorg in gramofonu, ki je predvajal božansko glasbo.

Glasbeno znanje je začel nabirati na Dunaju 1957., po sedmih letih pa je nove glasbene priložnosti odkrival tako v Montrealu kot Los Angelesu, kjer je začel svoje profesionalno dirigentsko življenje. Poseben pečat je pustil v Izraelu skupaj z Izraelsko filharmonijo, med drugim pa tudi na Dunaju, Berlinu, Firencah in Metropolitanski operi v New Yorku.

V svojih spominih nas popelje v zakulisje vrhunske glasbe, približa nam vrsto svetovno priznanih glasbenikov in jih pokaže v novi, človeški luči. Posebno mesto zavzema tudi Ljubljana. Prvič jo je obiskal že davnega 1959., ko je z orkestrom Slovenske filharmonije imel koncert v Unionski dvorani. Štirikrat je gostoval na Festivalu Ljubljana in v čast nam je lahko, da je bila poslovilna turneja enega največjih dirigentov vseh časov tudi v našem glavnem mestu. Predsednik države mu je 5. septembra letos podelil zlati red za zasluge za vrhunski prispevek na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode.

Odlomek iz besedila:
»Ko je Izraelska filharmonija prvič obiskala Berlin med evropsko turnejo leta 1971, je bil to velik dogodek. Člani orkestra in tričlanski upravni odbor so dolgo razpravljali o tem, ali je gostovanje v Nemčiji sploh mogoče – ali ga je treba dovoliti. Bilo je še preveč ran in bolečin, vsi so bili zelo razburjeni. Za nekatere glasbenike je bilo to pretežko; nemogoče se jim je zdelo pozabiti na lastne izkušnje in spomine na trpljenje svojih staršev in prijateljev. Sme kdo odpotovati v državo, ki je odgovorna za holokavst? Razprava je bila zelo čustvena; razlogi za in proti so bili močni, na koncu pa so se odločili, da je vseeno treba oditi v znak razumevanja in pomiritve.«

Julien Baer in Simon Bailly: The Book in the Book in the Book

Holiday House, 2019

V naši knjižnici se za mlade bralce skriva čisto posebna slikanica v angleščini. V njej srečamo dečka Thomasa, ki se s starši odpravi na počitnice. Na sprehodu najde drobno knjižico, ki ga odpelje na prav posebno pustolovščino. Pa ne le eno, ampak tri.

Na prvi pogled preprosta zgodba skupaj z nenavadno zunanjo podobo ponuja različne iztočnice za pogovor z otroki. Primerna je tudi za bralce, ki šele vstopajo v svet angleščine, saj je besedišče preprosto, besedila pa malo. Prednost imajo bogate ilustracije in nenavadna oblika, saj se znotraj knjige skrivata še dve, ki prinašata vsaka svojo zgodbo, skupaj pa na poseben način tvorijo povezano celoto. Zares neobičajen biser, ki se skriva v naši knjižni zbirki…

Naj vam jesenske dneve polepša še pesem Romane Ercegović, ki je izšla pri založbi Chiara v zbirki Tolmuni nežnosti.

Hvala za tvojo vero vame,
v moja brezna in moje zvezde.
S teboj na svoji strani
mi jih je bilo lažje doseči.
Vem,
ena tvojih največjih bolečin je,
da ne moreš ljudem odpreti oči.
A nekega dne boš spoznal,
da zvezda ne potrebuje odseva,
da bi sijala,
niti odkritja teleskopa.
Preprosto je.
Preprosto sije v vsej svoji Lepoti,
svojem božanskem siju,
v svoji kraljevski veličini.

To je preprosto njeno naravno stanje.
Namige za novembrska bralna potepanja sem za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj iz Knjižnice Kočevje.


KNJIŽNI MOLJ
1. 11. 2019

Oktober nas je letos obdaril z nepozabnimi vročimi, dišečimi in barvitimi jesenskimi dnevi, ki so najbrž marsikaterega knjižnega molja odtrgali od knjige in ga potegnili v naravo. In prav je tako! November že nekoliko bolj diši po približevanju zime, kot se zanj tudi spodobi, in tako se bo gotovo našel kakšen dan več za druženja s knjigo v zavetju toplega doma, z dišečim čajčkom v rokah. V knjižnicah imamo november še kako radi, saj je to tudi mesec, v katerem splošne knjižnice praznujemo svoj praznik: dan in teden splošnih knjižnic! Dogajanju v Knjižnici Kočevje lahko sledite tudi na našem Facebook profilu ter na naši NOVI spletni strani! Vabljeni k obisku!
V tem prijetnem letnem času, ki ga izkoristimo za umiritev in razvajanje, se bo tako starejšim kot mlajšim zagotovo prileglo potovanje v domišljijsko deželo Muminov …
TOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
Mladinska knjiga, 2019
Prevedla: Nada Grošelj
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič
Dr. QING LI: Z GOZDOM DO SREČE IN ZDRAVJA
Učila, 2019
Prevedla: Maja Kogej
Dr. Qing Li je japonski strokovnjak za gozdno medicino. Gozd predstavlja močan simbol in vpliv v japonski kulturi, filozofiji in veri. »V obeh uradnih verah na Japonskem, šintoizmu in budizmu, vlada prepričanje, da je gozd kraljestvo božjega. Sveto pismo zen budistov je pokrajina,« piše dr. Li ter doda, da številne ljudske pripovedke govorijo o kodamah, nekakšnih naravnih božanstvih, ki živijo v drevesih, podobno kot grške driade oziroma gozdne nimfe. Avtorja je zanimalo, kaj je tisto, zaradi česar se človek v naravi tako dobro počuti in kakšen vpliv natanko ima gozd na nas. V knjigi poleg rezultatov dolgoletnih raziskav in anekdot o tem, kako nam lahko moč dreves spremeni življenje, najdemo tudi praktične nasvete, ki nam lahko pomagajo izkusiti blagodejne učinke narave. Pozitivne posledice, kot so nižji krvni tlak, ublažen občutek stresa, večjo vitalnost in okrepljen imunski sistem, lahko občutimo že, če si zgolj napolnimo dom z rastlinami ali v razpršilnik dodamo eterična olja dreves. Kljub temu se nič ne more primerjati s preživljanjem časa v gozdu, kjer se lahko globoko povežemo z naravo. To lahko bistveno izboljša naše zdravje, nas naredi srečnejše in spokojnejše. Že več desetletij t. i. »gozdno kopanje« velja za enega od stebrov japonske kulture. Knjiga, ki vam bo odprla nov pogled na doživljanje domačih krajev!
Iz knjige: »Šinrin joku (»gozdno kopanje«) torej pomeni kopanje v ozračju gozda ali vsrkavanje gozda z vsemi čutili. To ne pomeni, da telovadimo, hodimo ali tečemo. Gre le za to, da smo v naravi ter da se z njo povežemo z vidom, sluhom, okusom, vonjem in otipom
ANTON PRELESNIK in MIHAEL PETROVIČ ml.: VODNIK PO ROŠKI PEŠPOTI
Zavod Kočevsko, 2019
Zavod Kočevsko je letošnjo pomlad izdal Vodnik po Roški pešpoti, za katerega sta besedilo prispevala Anton Prelesnik, oče Roške pešpoti in velik poznavalec gozdarstva na Kočevskem ter Mihael Petrovič ml., ki zgodovino destinacije v vodniku predstavlja z vidika turista. V zadnjih letih se je turizem v naših krajih pričel pospešeno razvijati in prav Roška pešpot postaja vedno bolj priljubljena in želena destinacija za pohodnike, ljubitelje narave pa tudi kolesarje. Pot lahko predstavlja vzdržljivostni preizkus sposobnosti, doživetje mogočnosti narave in pragozda v neposredni bližini, čarobnost zgodovine skozi ostanke starih kočevarskih vasi… in še veliko več. Z medvedjo šapo označena pot, dolga kar 64 kilometrov, je prava priložnost za večdnevno potepanje po gozdnih samotah Roga. Ker je zasnovana kot gozdna učna pot, lahko na njej izvemo tudi kaj več o gozdovih in delu gozdarjev, pa tudi o samem Kočevskem. Za lažjo orientacijo so v vodniku fotografije in panoramski posnetki, priložena je tudi skica z označenimi informacijskimi točkami. Vodnik po Roški pešpoti si je danes možno izposoditi tudi v naši knjižnici, vsi, ki bi si radi zagotovili svoj izvod, pa tega dobite v turistično informacijskih centrih, v centralnem TIC-u Hostel Bearlog, v Campu Jezero Kočevsko in v TIC-u Kočevska Reka.
Utrinek pesmi Makadamske kolesnice iz pesniške zbirke Marije Hrvatin: Zapečkarica z obronka: »Med spomini, ko so mi ječmen konji jedli z dlani in netopirji so v jesensko soparo odganjali tesnobo mimo volčjih jam, so te budile domišljijo o prikaznih v belih ogrinjalih. V žitu so zorele prekajene klobase in v masti je bila potopljena šunka. Otroštvo so zbledeli prebliski iz utrinkov doživetih pravljic v mozaiku odraslosti
… in november je tudi mesec zbiranja spominov. Letošnja tema zbiranja spominov je Kinematografija v Kočevju. Vabljeni ste, da v knjižnico prinesete stare fotografije, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice ali z nami delite doživetja in spomine z obiskov kino predstav. Zbiranje spominov sicer v naši knjižnici poteka celo leto, neodvisno od teme leta. Vabljeni ste, da kadarkoli v knjižnico prinesete gradivo, ki bi lahko obogatilo arhivsko zbirko našega kraja. Gradivo, ki ga boste prinesli v Knjižnico Kočevje, bomo digitalizirali in vam ga vrnili, zbrano digitalizirano gradivo pa shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra.

V novembru vam želim, da se umirite, poglobite vase in v knjige ter izkoristite gozdno terapijo, ki nam jo tako radodarno ponuja Kočevska, v vsej svoji veličini.
bibliotekarka Pia Marincelj


KNJIŽNI MOLJ
18. 10. 2019

Rudi Beiser: Drevesa in ljudje: zdravilna moč, miti in kulturna zgodovina naših dreves
Mladinska knjiga, 2019

Jesenski ognjemet barv nas kar kliče, da se odpravimo na sprehod po čudoviti gozdni preprogi. Gozd pa v sebi skriva še mnogo več, kot je videti na prvi pogled. Rudi Beiser je izkušen poznavalec zdravilnih zelišč ter divjih rastlin, ki nam odkriva pozabljenje povezave med drevesi in ljudmi. Skupaj sobivamo že od pradavnine. Poleg lesa za gradnjo in ogrevanje nam drevesa nudijo zdravilne učinkovine, hrano, zavetje in navdih. V monografiji je 21 najpomembnejših in najpogostejših drevesnih vrst. Vsaka je predstavljena z glavnimi botaničnimi lastnostmi. Dragocen vir informacij pa so tudi recepti za zdravilne pripravke ter okusne jedi. Odkrivamo lahko kulturno zgodovino, mite in legende, ki so povezane z drevesi, običaje ter spoznavamo, kako se je skozi stoletja razvijalo ljudsko zdravilstvo.
Naj bosta ta jesenski čas in predstavljena monografija spodbuda, da se odpravimo v gozd in začutimo njegov utrip.

Odlomek iz dela:
»Navadni oreh le redkokdaj zasledimo v gozdovih, saj raste predvsem na vrtovih in poljih. Najbolje uspeva v blagem podnebju, zato ga najdemo zlasti v vinogradniških pokrajinah. Dolga stoletja je bil priljubljeno domače drevo, saj daje najboljše orehe. Kdor je imel več orehovih dreves, je veljal za »premožnega«. V številnih pokrajinah je bil oreh drevo življenja, ki so ga zasadili ob rojstvu otroka. Ko je otrok zrasel, ga je njegovo drevo obdarilo s številnimi orehi

Adam Alter: Sužnji zaslona: kako nas tehnologija zasvoji, industrija pa to izkoristi
Mladinska knjiga, 2019

Ste se kdaj vprašali, koliko časa preživite pred najrazličnejšimi zasloni? Kolikokrat ste danes pokukali na svoj pametni telefon, pregledali e-pošto ali preverili, če je na Facebooku kdo objavil kaj novega? Tehnologija sama po sebi ni dobra ali slaba, težave nastanejo, ko pride v roke velikim korporacijam, ki jo izdelujejo za množično uporabo. Strokovnjak za marketing in predavatelj na Sternovi poslovni šoli v New Yorku Adam Alter nam povsem jasno in razumljivo predstavi novodobne vedenjske zasvojenosti. Te so v 21. stoletju še nadgradile že poznane in raziskane odvisnosti. V knjigi nam odkriva zgodovino in postopno odkrivanje različnih substanc, ki povzročajo hude oblike zasvojenosti – kot sta denimo kokain in heroin. Odvisnost od raznovrstnih zaslonov pa je prav tako škodljiva, saj izrine druge pomembne dejavnosti – od dela in igre do osnovne higiene in družabnih stikov. Dobra novica je ta, da lahko sami storimo veliko, da spet vzpostavimo ravnotežje, ki je bilo pred prihodom »ekrančkov«. Zasvajajoča doživetja lahko omejimo le na del svojega življenja in gojimo tiste navade, ki krepijo zdravo vedenje. Knjiga je odličen kažipot, kako in predvsem zakaj moramo omejiti čas, ki ga preživimo pred raznovrstnimi zasloni. Vabi nas, da se iz namišljenih digitalnih svetov spet vrnemo nazaj k sebi in sočloveku. Sij medčloveških vezi nas obogati in osreči veliko bolj kot nas kdajkoli lahko osreči sij zaslonov …
Odlomek iz besedila:
»Na Applovi prireditvi januarja 2010 je Steve Jobs predstavil iPad: ‘Ta naprava je izjemna. Na njej je mogoče brskati po spletu, veliko bolje kot na prenosnem računalniku ali pametnem telefonu. Izkušnja je neverjetna. Odličen je za elektronsko pošto, tipkati na njem pa je božansko.’
Jobs je devedeset minut razlagal, zakaj je iPad najboljši za gledanje fotografij, poslušanje glasbe, učenje na iTunes U, brskanje po Facebooku, igranje iger in upravljanje na tisoče aplikacij.
Toda svojim otrokom ga ni dovolil uporabljati.«

Naj vam jesenske dneve polepša še razmišljanje o hvaležnosti iz nove pesniške zbirke Marka Kremžarja Razmišljanja ob zmedi. Izšla je letos v Buenos Airesu pri Slovenski kulturni akciji.
Dober je, kdor daje rad od tega, kar ima,
usmiljen, kdor se tudi sam razdaja.
Kdor dar z veselim srcem sprejme
in ceni bližnjega dobroto, je hvaležen.
Hvaležnost je nevidna cena prejetega daru,
ki lahko vrača, ne povrne in ki nikoli ne zastara.
Kdor da, kar je in kar ima in mu ni mar za ceno – je prijatelj.

Knjižne namige za jesensko bralno potepanje sem za vas pripravila bibliotekarka

Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ

4. 10. 2019

JEAN-BAPTISTE MALET: GNILO RDEČE

Umco, 2019

Ko jemo pico s paradižnikovo polivko, pečeni krompir s kečapom in špagete z bolonjsko omako, si predstavljamo, da uživamo mezgo, pridelano iz sijočih paradižnikov na sončnih poljih italijanskega juga. Pa temu še zdaleč ni tako … Francoski raziskovalni novinar Jean-Baptiste Malet, ki je za knjigo dve leti preiskoval področja proizvodnje in potrošnje paradižnikove mezge, od Kitajske do Gane in od Združenih držav Amerike do Italije, v knjigi Gnilo rdeče skozi industrijo paradižnikovih omak prikaže grozljivi obraz kapitalizma. Malokdo ve, da paradižnikova mezga, zapakirana v velike sode, enake tistim z nafto, potuje čez celine, še preden jo v italijanskih, francoskih ali španskih tovarnah, v katere pogosto nikoli ni vstopil pravi paradižnik, obdelajo in pošljejo na trg v konzervah, okrašenih z okroglimi rdečimi sadeži, ki ustvarjajo vtis svežine. Paradižnikova mezga res ni ena sama, vsebina konzerv z njo pa je zelo odvisna od tega, kje je bila proizvedena in kje je bila potem še zapakirana. Vendar v ekstremnih primerih konzerve vsebujejo skoraj dve tretjini bolj ali manj nezdravih polnil in samo tretjino tistega, zaradi česar smo jih kupili. Industrija paradižnikove mezge je ena največjih in najmočnejših na planetu in ustvarja izjemne dobičke. Poleg peščice velikih proizvajalcev obstaja še cela množica podjetij, aktivnih na tem področju, kjer so lahki zaslužki, prevare s hrano in organiziran kriminal ena in ista stvar. Za botanike je paradižnik sadje, za gospodinje zelenjava, za trgovce pa blago, ki ni nič drugačno od nafte.

Avtor je skupaj s Xavierjem Deleuom posnel tudi dokumentarni film Imperij rdečega zlata, ki je bil predvajan in nagrajen na mnogih mednarodnih festivalih. Leta 2018 je za knjigo Gnilo rdeče prejel nagrado Albert Londres, najvišje francosko priznanje na področju novinarstva. Še ena zgodba, ki dokazuje, da je najbolje zaupati pridelkom iz domačega vrta.

Iz knjige: »Rdeča industrija ne pozna meja. Kontejnerji, polni paradižnikovega koncentrata, krožijo po vsej zemeljski obli. Naša raziskava pripoveduje neznano zgodbo o tem univerzalnem krogu. «

IVA PROCHÁZKOVÁ: MIŠI GREDO V NEBESA

MIŠ, 2019

Smukica je čisto običajna miška z običajnim mišjim življenjem. Najbolj od vsega na svetu se boji lisjaka Belobušca, ki ji je vedno za petami. Ko je nekega dne spet bežala pred njim, pa je kar na enkrat padla v prepad. Ob njej sta se znašla sestrična in striček. Ampak, kako je to mogoče, ko pa sta že umrla? Smukica spozna, da je tudi sama umrla. S sorodnikoma poleti v nebesa, kjer je življenje povsem varno, nikogar več se ji ni treba bati. Kaj kmalu se ji tam pridruži še Belobušec, s katerim sprva z veliko dvoma in strahu sklene prijateljstvo. A Smukčina in Belobuščeva zgodba se tam še ne konča …

Odlična zgodba za otroke, ki se na lahkoten, pozitiven in zabaven način spopade z veliko in marsikomu težko temo smrti. In kljub temu je to predvsem zgodba o prijateljstvu, o iskanju ljubezni in poguma, o premagovanju predsodkov, upanju in celjenju starih ran, ki nas nauči še veliko več od tega, da je smrt samo del cikla, ki ga včasih jemljemo preresno.

Iz knjige: »Kamilice so dišale, razdalja med Belobušcem in Smukico se je večala, vse se je zdelo v najlepšem redu. A ni bilo. Smukica je gledala za lisjakom in čutila nenavadno razočaranje. Kot, da je nekaj izgubila. Obrnila se je in skušala ta občutek pregnati, vendar ji ni uspelo. Ravno nasprotno, čedalje manjši je postajal. Ozrla se je za lisjakom. Bil je le še majhen meglen madež v daljavi. Še malo, pa bo izginil za obzorjem. Še malo, pa …«

MARIA SEMPLE: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

V zadnjem tednu Nacionalnega meseca skupnega branja, ki je hkrati tudi Teden otroka, vam želimo, da se še bolj posvetite branju otrokom … svojim, drugim in tudi tistemu, ki ves čas ljubeče bdi v prav vsakem izmed nas. Privoščite mu knjigo, ki ga bo razveselila.

Želim vam prijeten vikend,

Pia Marincelj, bibliotekarka iz Knjižnice Kočevje


KNJIŽNI MOLJ
20. 9. 2019

IVAN ŠPRAJC: Izgubljena mesta: arheološka iskanja v deželi Majev
Založba ZRC, 2019
Po desetih letih je luč sveta ugledala druga, razširjena izdaja knjige priznanega slovenskega arheologa dr. Ivana Šprajca. Popelje nas na raziskovanje na polotoku Jukatan, kjer odkriva mezoameriško arheoastronomijo in arheologijo majevske civilizacije. V mnogih pogledih je bila ta edinstvena, saj so Maji dosegli visoko raven ekonomskega, družbenega, umetniškega ter intelektualnega razvoja.
Na prvo tovrstno arheološko odpravo se je dr. Šprajc odpravil že 1996 in do sedaj je skupaj s sodelavci odkril že vrsto doslej neznanih majevskih najdišč. Poleg že objavljenih odprav so v tej knjigi še tiste, ki so se zgodile med letoma 2007 ter 2014. Privlačna pripoved je podkrepljena s podatki o arheoloških najdiščih in začinjena z utrinki pustolovščin sredi tropske džungle.

Odlomek iz knjige:
»Kako se ti zdi? Saj so velike, ampak …« sem spregovoril.
»…pravzaprav nič posebnega,« je moje misli dopolnil Atasta. Tudi on ni kazal navdušenja. Prizor je bil pač tak, kakršnih smo bili po vseh teh letih navajeni: monumentalna arhitektura, nedvomno pomemben center, ampak nobenih izpostavljenih zidov, nobenih stel z napisi …
Zdramilo naju je oddaljeno vpitje, ki je prihajalo iz zahodne smeri. odgovorila sva in klici so se ponovili. Besed ni bilo mogoče razločiti, ampak nihče ne troši energije s kričanjem, če ne gre za kaj pomembnega. So Enrique in ostali našli kaj bolj razburljivega kot midva?«
BRIGITA ŠUŠTERŠIČ: Kuhajmo domače: 101 recept z vrta in njive
Zmorem domače, društvo za spodbujanje samooskrbe, 2018

Poletje in jesen sta čas, ko nam vrt in njiva ponujata svoje darove. Ob primerni letini lahko občudujemo sadove svojega dela, ki nas vabijo, da poskrbimo tudi za čas, ko pride zima in si pripravimo – ozimnico.
Avtorica izhaja iz lastnih vrtnarskih izkušenj – od popolnega samouka do izdaje Vrtnarskega dnevnika 2018, knjige Kuhajmo domače ter več vrtnarskih e-knjižic. Prav tako je predavateljica ter učiteljica naravnega in domačega življenja s poudarkom na samooskrbnih vrtovih.
Priročnik je razdeljen na štiri letne čase – vsak prinaša tiste dobrote, ki so v tistem delu leta za nas najboljše. Vsebinsko je zelo bogat, saj poleg receptov za jedi vsebuje tudi napotke za pripravo ozimnice in domače lekarne. Dodano vrednost knjigi dajejo nasveti zeliščarja, biologa in permakulturnega načrtovalca Lovra Vehovarja.
Knjiga, ki nas spodbuja k takemu načinu prehranjevanja in življenja, ki nas bo ohranil močne in zdrave, hkrati pa bomo poskrbeli tudi za okolje, v katerem živimo.
Odlomek iz knjige:
»Sirup iz črne redkve – proti kašlju in bolečemu grlu
Črno redkev dobro operemo ter odstranimo pecelj in koreninice. Na vrhu z nožem izdolbemo vdolbino, veliko približno dva centimetra. Vanjo damo dve žlici medu ali toliko sladkorja, da pokrijemo luknjico. Črno redkev postavimo na manjši kozarec, da se tekočina precedi. Tako med nase prevzame vse zdravilne učinkovine. Pustimo čez noč in po žličkah pijemo dvakrat na dan.«
JONAS JONASSON: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil
Mladinska knjiga, 2019

Pred nami je nadaljevanje priljubljene švedske komedije zmešnjav o prisrčno-zmedenem starčku Allanu Karlssonu. V prvem delu je pred praznovanjem stotega rojstnega dneva pobegnil iz doma upokojencev ter se odpravil po svetu. Bralec skozi zgodbo spoznava Allanovo bogato in razgibano preteklost.
Tokratni roman se začne tam, kjer se je prvi končal – na peščenih plažah Balija. Allan se pripravlja na praznovanje 101. rojstnega dne. Na obali so že pripravljeni šampanjec, torta ter balon na vroči zrak. Vse je nared, ko se dogodki začnejo odvijati v povsem nepričakovano smer. Allana in prijatelja Juliusa balon ponese visoko v zrak, čez morje in pustolovščina se lahko začne …
Izvrstno, napeto branje, ki v sebi skriva kritiko sveta, v katerem živimo in ga bolj ali manj zgolj nemo opazujemo. Prava izbira za podopustniški bralni oddih, zabavo pa tudi miselni izziv.

Odlomek iz knjige:
»Raziskovalci so oznanili, da povprečna raven inteligence upada. Allan je prebral, da ljudje, ki preživijo preveč časa s svojimi črnimi tablicami, izgubijo sposobnost za pogovor. S tablico je tako, da lastniku največkrat bolj govori, kot pa se z njim pogovarja. Zato ljudje preplavljajo internet in do te mere prepuščajo drugim, da mislijo namesto njih, da sami postajajo neumni.
Allana je zaskrbelo, ko je spoznal, da tla pod nogami skupaj z razumom izgublja tudi resnica. Včasih je bilo lahko vedeti, kaj je res in kaj ne. Vodka je bila dobra. Dve plus dve ni bilo pet.
Ampak odkar se ljudje ne pogovarjajo več med sabo, zmaga tisti, ki največkrat pove eno in isto. Nekateri so ta dar tako izpilili, da se večkrat ponovijo že v nekaj sekundah. Že v nekaj sekundah.«
PAULA McLAIN: Pariška žena
Hiša knjig, Založba KMŠ, 2019

Zgodba nas ponese v Chicago, v leto 1920. Zadržana in vase zaprta osemindvajsetletna Hadley Richardson spozna dvajsetletnega mladeniča, ki ga prijatelji kličejo Nesto, svetu pa se je predstavil kot Ernest Hemingway. V prvi svetovni vojni je bil ranjen pri Fossalti, kar ga je zaznamovalo za vse življenje.
Na presenečenje vseh sta se Hadley in Ernest zaljubila in po poroki preselila v Pariz, da bi mladi in slave željni pisatelj lahko bil bližje kulturnemu dogajanju in umetnikom, ki so kaj veljali. Postala sta del kultne Izgubljene generacije, družila sta se z zvenečimi imeni kot so Ezra Pound, Francis Scott Fitzgerald, Gertrude Stein in drugi.
Življenje v tedaj divjem, neobrzdanem mestu zaljubljencev in boemov je terjalo svoj davek. Odstira se nam boleča zgodba o nepozabni ljubezni, neodpustljivi prevari in nezvestobi, ki je kruto končala njuno skupno pot.
Branje, ki bo všeč tako ljubiteljem ljubezenskih romanov kot tudi tistim, ki od knjige pričakujejo še tisto nekaj več.

Odlomek iz knjige:
»Aprilska izdaja je vsebovala tudi prve pomembne kritike njegovih Treh zgodb in desetih pesmi, ki so bile na splošno navdušene nad Ernestovim talentom in slogom. Rekli so, da je izumljal nekaj novega in da je bil pisatelj, na katerega je bilo treba biti pozoren. Bila sem tako vesela, da njegov ugled končno raste. Kamor koli sva šla, so ga obdajali ljudje.«
Namige za jesenska bralna potovanja sem za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj.


KNJIŽNI MOLJ

6. 9. 2019

Brezskrbno poletje je kot bi mignil steklo h koncu in že je tu september, mesec novih izzivov. Kar nekaj teh smo pripravili tudi v naši knjižnici. Otroci ste s septembrom vabljeni k sodelovanju v nagradni Dogodivščina medvedka Berija, najstnike med platnicami nekaterih knjig čakajo skrivna sporočilca, prav tako pa s septembrom začenjamo z novimi dogodki za otroke in odrasle. Od 8. septembra do 13. oktobra obeležujemo drugi Nacionalni mesec skupnega branja 2019, ki knjižnice in druge ustanove po vsej Sloveniji spodbudi, da opominjajo na pomen skupnega branja in organizirajo s tem povezane dogodke. Letos se z NMSB pridružujemo evropski bralni kampanji EURead (Evropa bere: www.europereads.com), ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. V Knjižnici Kočevje v naslednji četrtek, 12.9.2019 ob 17:30 organiziramo  popoldansko druženje ob skupnem glasnem prebiranju slovenskih ljudskih pravljic. Na dogodek ste lepo vabljeni vsi: odrasli, otroci, starši, dedki, babice, tete, strici, … skratka vsi, ki imate radi pravljice!

Zdaj pa še h knjižnim novostim …

KAY WOODWARD: KAJ BI NA TVOJEM MESTU NAREDILA ONA?

Mladinska knjiga, 2019

V zadnjih letih knjige, ki opisujejo izjemne ženske, rastejo kot gobe po dežju, pa vendar se nam, po dolgi zgodovini zatiranja in omaloževanja dosežkov nežnejšega spola, ne zdi, da bi jih bilo kaj preveč! Knjiga Kaj bi na tvojem mestu naredila ona? Resnične zgodbe 25 izjemnih žensk, ki so spremenile svet je kljub temu izvirna, saj poleg tega, da na kratek, aktualen in zanimiv način predstavi biografije petindvajsetih pomembnih, drznih in uspešnih žensk, ob vsaki predstavi tudi problem, s katerim se soočajo sodobne najstnice, in odgovor nanj, kot bi ga podala izjemna, izkušena ženska. Na koncu knjige se poleg časovnega traka, kjer najdemo nanizane vse junakinje knjige v njihovih življenjskih obdobjih, nahaja še test, ki ti bo razkril, kateri od petih izjemnih žensk, opisanih v knjigi, si najbolj podobna! Knjigo je z veličastnimi portreti žensk opremilo kar šest različnih ilustratork.

Iz knjige: »Obrvi Fride Kahlo so bile tako goste in košate, da so se stikale med seboj. Imela je tudi brčice. Pa se je sekirala? Ne, niti malo. Pravzaprav je na avtoportretih svoje posebnosti le še poudarila, saj je bila zelo ponosna na svoj videz. Zato bi ti povedala, da moraš biti tudi ti ponosna nase. In kaj potem, če nisi visoka in suha? Ali če imaš mozolje? To je zaradi tega, ker te niso računalniško obdelali kot fotografije deklet v revijah. Morda so res videti popolne, toda ti si pristna! In mimogrede, čudovita si!«

MATTHEW WALKER: ZAKAJ SPIMO: Moč spanja in sanj

Mladinska knjiga, 2019

Ob vsem družbenem in tehnološkem napredku so spanje in sanje še vedno fenomen, zavit v skrivnost … Pa ste kdaj pomislili, da moramo približno tretjino dneva dobro prespati, če želimo preostali dve tretjini kar se da dobro funkcionirati? Svetovno znani strokovnjak za raziskave spanja dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije v Berkeleyju, direktor laboratorija za spanje ter nekdanji profesor psihiatrije na Harvardski univerzi, v knjigi Zakaj spimo pojasnjuje, zakaj je zadostna količina spanja bistvena za dobro zdravje in počutje, dober spomin in učenje, ustvarjalnost, dolgoživost, odpornost in moč, imunski sistem, vzdrževanje telesne teže ter prebavo in spolne funkcije. Spanje dokazano zavira ali celo preprečuje najpogostejše tegobe sodobnega časa: srčno-žilna in avtoimunska obolenja, sladkorno bolezen, raka, infarkt in možgansko kap, kronično depresijo, Alzheimerjevo bolezen ter demenco. V knjigi boste prebrali osupljive izsledke o tem, kaj se dogaja v vaših možganih med spanjem in kdaj je vaše spanje najbolj trdno, našli pa boste tudi nasvete, kako priti so dobrega, globokega in mirnega spanca.

Iz knjige: »V obdobju zgolj 100 let smo ljudje opustili biološko ukazano potrebo po zadostnem spanju, ki jo je evolucija 3,4 milijona let izpopolnjevala v pomoč funkcijam za ohranjanje življenja. Izguba spanja v vseh industrializiranih državah ima katastrofalne posledice za naše zdravje, pričakovano življenjsko dobo, varnost, produktivnost in izobraževanje naših otrok.«

CHRISTOPHE VAN GERREWEY: Da boš na tekočem

KUD Sodobnost International, 2018

Da boš na tekočem je romaneskni prvenec belgijskega avtorja in arhitekta Christopha Van Gerreweya, za katerega je ta prejel flamsko nagrado za najboljši prvenec, leta 2016 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost.

Roman je nenavaden, saj obravnava ljubezensko razmerje, ali še bolj natančno, njegov konec, ki pa se ne zgodi, kot bi pričakovali, na koncu, niti ne na začetku knjige. Pisatelj napiše zgodbo kot pismo svoji bivši partnerki po tem, ko se je razhod že zgodil. Tako prazno namreč postane, ko se kar na enkrat nimaš več s kom pogovarjati o vsakodnevnih doživetjih in malenkostih … A romana zares ne napiše zgolj zato, da bo njegova bivša »na tekočem«. Roman je dnevniški zapis, je terapija, s pomočjo katere avtor analizira njun odnos ter se spominja njunih skupnih trenutkov. Hkrati pa upa, da bo ona roman prebrala in se vrnila k njemu.

Kar roman poleg tekočega sloga in samoironije naredi zares odličnega, je končni odgovor bivše partnerke, ki dogajanje nenadoma prikaže z druge perspektive in zgodbi doda povsem nov pomen.

Iskrena in boleče realna zgodba o odnosih.

Iz knjige: »Tako sva molče stopala po stezah, ki so bile posute z odpadlim listjem, in opazovala, kako so se drevesa izrisovala v enobežiščni perspektivi, ki je segala neskončno daleč na obzorje, vedno znova, z vsakim korakom so se pred nama razpirale nove in nove projekcije. Čez čas si me molče prijela za roko, pogledal sem te, in ti si se mi nasmehnila, za trenutek si celo naslonila glavo na mojo ramo – in jo takoj zatem spet umaknila, ker si morala kihniti, in to osemkrat, devetkrat zapored

Prijeten konec prvega septembrskega tedna vam želi

bibliotekarka Pia Marincelj