KNJIŽNI MOLJ

15. 11. 2019

Joseph Cornell: Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti

Celjska Mohorjeva družba, 2019, prevedel Niki Neubauer

Svetovno znan naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj Joseph Cornell je pred več kot štirimi desetletji razvil metodo poučevanja, ki otrokom pomaga prebuditi globok občutek čudenja in prevzetosti nad naravo. Na podlagi svojih knjig in neposrednih izkušenj v naravi je oblikoval dovršen sistem učenja, ki temelji na veselju, gibanju v naravi in uporabi vseh čutil.

Priročnik prinaša obilico domiselnih iger o naravi, ki jih lahko igramo skoraj povsod. Posebno pozornost posveča ustvarjanju skrivnostnosti, zbujanju čudenja, tihi pozornosti, opazovanju in možnosti, da otroci sami odkrivajo naravo okoli sebe. Avtor nam ponudi tudi veliko praktičnih nasvetov za pripovedovanje zgodb in organiziranje naravoslovnih izletov. Otroke in odrasle vabi k spoznavanju narave z igrami, osebnimi stiki in nas uči, kako živeti v sožitju. Spomni nas tudi na to, da je življenje, če ga živimo v stiku z naravo, nadvse zabavno. Nenazadnje je lahko prav narava tista, ki lahko prebudi najboljše v nas – prihodnost pa pripada tistim, ki se tega zavedajo.
Odlomek iz besedila:
“Igro Netopir in vešča otroci obožujejo. Po tej igri bodo razigrani in v željnem pričakovanju, kaj bo sledilo.
Netopirji slabo vidijo, zato si pri lovu na žuželke pomagajo z eholokacijo. Igra otroke izkustveno seznani z načinom eholokacije, prilagajanjem živali ter odnosom med plenilcem in plenom. Spodbuja tudi pozorno poslušanje in zbranost.”

Zubin Mehta: Partitura mojega življenja: spomini

Forma 7, 2019, prevedla Neva Brun

Ljubitelje glasbene umetnosti bo razveselila avtobiografija svetovno znanega glasbenika, ki že več kot šest desetletij opravlja zanj najlepši poklic na svetu – dirigira.

Zubin Mehta se je rodil 29. aprila 1936 v Indiji. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko. Njegov oče je bil violinist samouk, ki je bil strasten ljubitelj glasbe in sin je že od zgodnjega otroštva odraščal ob muziciranju, partiturah, ki so ležale povsod naokorg in gramofonu, ki je predvajal božansko glasbo.

Glasbeno znanje je začel nabirati na Dunaju 1957., po sedmih letih pa je nove glasbene priložnosti odkrival tako v Montrealu kot Los Angelesu, kjer je začel svoje profesionalno dirigentsko življenje. Poseben pečat je pustil v Izraelu skupaj z Izraelsko filharmonijo, med drugim pa tudi na Dunaju, Berlinu, Firencah in Metropolitanski operi v New Yorku.

V svojih spominih nas popelje v zakulisje vrhunske glasbe, približa nam vrsto svetovno priznanih glasbenikov in jih pokaže v novi, človeški luči. Posebno mesto zavzema tudi Ljubljana. Prvič jo je obiskal že davnega 1959., ko je z orkestrom Slovenske filharmonije imel koncert v Unionski dvorani. Štirikrat je gostoval na Festivalu Ljubljana in v čast nam je lahko, da je bila poslovilna turneja enega največjih dirigentov vseh časov tudi v našem glavnem mestu. Predsednik države mu je 5. septembra letos podelil zlati red za zasluge za vrhunski prispevek na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode.

Odlomek iz besedila:
»Ko je Izraelska filharmonija prvič obiskala Berlin med evropsko turnejo leta 1971, je bil to velik dogodek. Člani orkestra in tričlanski upravni odbor so dolgo razpravljali o tem, ali je gostovanje v Nemčiji sploh mogoče – ali ga je treba dovoliti. Bilo je še preveč ran in bolečin, vsi so bili zelo razburjeni. Za nekatere glasbenike je bilo to pretežko; nemogoče se jim je zdelo pozabiti na lastne izkušnje in spomine na trpljenje svojih staršev in prijateljev. Sme kdo odpotovati v državo, ki je odgovorna za holokavst? Razprava je bila zelo čustvena; razlogi za in proti so bili močni, na koncu pa so se odločili, da je vseeno treba oditi v znak razumevanja in pomiritve.«

Julien Baer in Simon Bailly: The Book in the Book in the Book

Holiday House, 2019

V naši knjižnici se za mlade bralce skriva čisto posebna slikanica v angleščini. V njej srečamo dečka Thomasa, ki se s starši odpravi na počitnice. Na sprehodu najde drobno knjižico, ki ga odpelje na prav posebno pustolovščino. Pa ne le eno, ampak tri.

Na prvi pogled preprosta zgodba skupaj z nenavadno zunanjo podobo ponuja različne iztočnice za pogovor z otroki. Primerna je tudi za bralce, ki šele vstopajo v svet angleščine, saj je besedišče preprosto, besedila pa malo. Prednost imajo bogate ilustracije in nenavadna oblika, saj se znotraj knjige skrivata še dve, ki prinašata vsaka svojo zgodbo, skupaj pa na poseben način tvorijo povezano celoto. Zares neobičajen biser, ki se skriva v naši knjižni zbirki…

Naj vam jesenske dneve polepša še pesem Romane Ercegović, ki je izšla pri založbi Chiara v zbirki Tolmuni nežnosti.

Hvala za tvojo vero vame,
v moja brezna in moje zvezde.
S teboj na svoji strani
mi jih je bilo lažje doseči.
Vem,
ena tvojih največjih bolečin je,
da ne moreš ljudem odpreti oči.
A nekega dne boš spoznal,
da zvezda ne potrebuje odseva,
da bi sijala,
niti odkritja teleskopa.
Preprosto je.
Preprosto sije v vsej svoji Lepoti,
svojem božanskem siju,
v svoji kraljevski veličini.

To je preprosto njeno naravno stanje.
Namige za novembrska bralna potepanja sem za vas pripravila bibliotekarka Špela Činkelj iz Knjižnice Kočevje.

KNJIŽNI MOLJ
1. 11. 2019

Oktober nas je letos obdaril z nepozabnimi vročimi, dišečimi in barvitimi jesenskimi dnevi, ki so najbrž marsikaterega knjižnega molja odtrgali od knjige in ga potegnili v naravo. In prav je tako! November že nekoliko bolj diši po približevanju zime, kot se zanj tudi spodobi, in tako se bo gotovo našel kakšen dan več za druženja s knjigo v zavetju toplega doma, z dišečim čajčkom v rokah. V knjižnicah imamo november še kako radi, saj je to tudi mesec, v katerem splošne knjižnice praznujemo svoj praznik: dan in teden splošnih knjižnic! Dogajanju v Knjižnici Kočevje lahko sledite tudi na našem Facebook profilu ter na naši NOVI spletni strani! Vabljeni k obisku!
V tem prijetnem letnem času, ki ga izkoristimo za umiritev in razvajanje, se bo tako starejšim kot mlajšim zagotovo prileglo potovanje v domišljijsko deželo Muminov …
TOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
Mladinska knjiga, 2019
Prevedla: Nada Grošelj
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič.«
Dr. QING LI: Z GOZDOM DO SREČE IN ZDRAVJA
Učila, 2019
Prevedla: Maja Kogej
Dr. Qing Li je japonski strokovnjak za gozdno medicino. Gozd predstavlja močan simbol in vpliv v japonski kulturi, filozofiji in veri. »V obeh uradnih verah na Japonskem, šintoizmu in budizmu, vlada prepričanje, da je gozd kraljestvo božjega. Sveto pismo zen budistov je pokrajina,« piše dr. Li ter doda, da številne ljudske pripovedke govorijo o kodamah, nekakšnih naravnih božanstvih, ki živijo v drevesih, podobno kot grške driade oziroma gozdne nimfe. Avtorja je zanimalo, kaj je tisto, zaradi česar se človek v naravi tako dobro počuti in kakšen vpliv natanko ima gozd na nas. V knjigi poleg rezultatov dolgoletnih raziskav in anekdot o tem, kako nam lahko moč dreves spremeni življenje, najdemo tudi praktične nasvete, ki nam lahko pomagajo izkusiti blagodejne učinke narave. Pozitivne posledice, kot so nižji krvni tlak, ublažen občutek stresa, večjo vitalnost in okrepljen imunski sistem, lahko občutimo že, če si zgolj napolnimo dom z rastlinami ali v razpršilnik dodamo eterična olja dreves. Kljub temu se nič ne more primerjati s preživljanjem časa v gozdu, kjer se lahko globoko povežemo z naravo. To lahko bistveno izboljša naše zdravje, nas naredi srečnejše in spokojnejše. Že več desetletij t. i. »gozdno kopanje« velja za enega od stebrov japonske kulture. Knjiga, ki vam bo odprla nov pogled na doživljanje domačih krajev!
Iz knjige: »Šinrin joku (»gozdno kopanje«) torej pomeni kopanje v ozračju gozda ali vsrkavanje gozda z vsemi čutili. To ne pomeni, da telovadimo, hodimo ali tečemo. Gre le za to, da smo v naravi ter da se z njo povežemo z vidom, sluhom, okusom, vonjem in otipom.«
ANTON PRELESNIK in MIHAEL PETROVIČ ml.: VODNIK PO ROŠKI PEŠPOTI
Zavod Kočevsko, 2019
Zavod Kočevsko je letošnjo pomlad izdal Vodnik po Roški pešpoti, za katerega sta besedilo prispevala Anton Prelesnik, oče Roške pešpoti in velik poznavalec gozdarstva na Kočevskem ter Mihael Petrovič ml., ki zgodovino destinacije v vodniku predstavlja z vidika turista. V zadnjih letih se je turizem v naših krajih pričel pospešeno razvijati in prav Roška pešpot postaja vedno bolj priljubljena in želena destinacija za pohodnike, ljubitelje narave pa tudi kolesarje. Pot lahko predstavlja vzdržljivostni preizkus sposobnosti, doživetje mogočnosti narave in pragozda v neposredni bližini, čarobnost zgodovine skozi ostanke starih kočevarskih vasi… in še veliko več. Z medvedjo šapo označena pot, dolga kar 64 kilometrov, je prava priložnost za večdnevno potepanje po gozdnih samotah Roga. Ker je zasnovana kot gozdna učna pot, lahko na njej izvemo tudi kaj več o gozdovih in delu gozdarjev, pa tudi o samem Kočevskem. Za lažjo orientacijo so v vodniku fotografije in panoramski posnetki, priložena je tudi skica z označenimi informacijskimi točkami. Vodnik po Roški pešpoti si je danes možno izposoditi tudi v naši knjižnici, vsi, ki bi si radi zagotovili svoj izvod, pa tega dobite v turistično informacijskih centrih, v centralnem TIC-u Hostel Bearlog, v Campu Jezero Kočevsko in v TIC-u Kočevska Reka.
Utrinek pesmi Makadamske kolesnice iz pesniške zbirke Marije Hrvatin: Zapečkarica z obronka: »Med spomini, ko so mi ječmen konji jedli z dlani in netopirji so v jesensko soparo odganjali tesnobo mimo volčjih jam, so te budile domišljijo o prikaznih v belih ogrinjalih. V žitu so zorele prekajene klobase in v masti je bila potopljena šunka. Otroštvo so zbledeli prebliski iz utrinkov doživetih pravljic v mozaiku odraslosti.«
… in november je tudi mesec zbiranja spominov. Letošnja tema zbiranja spominov je Kinematografija v Kočevju. Vabljeni ste, da v knjižnico prinesete stare fotografije, kino sporede, filmske letake, plakate, vstopnice ali z nami delite doživetja in spomine z obiskov kino predstav. Zbiranje spominov sicer v naši knjižnici poteka celo leto, neodvisno od teme leta. Vabljeni ste, da kadarkoli v knjižnico prinesete gradivo, ki bi lahko obogatilo arhivsko zbirko našega kraja. Gradivo, ki ga boste prinesli v Knjižnico Kočevje, bomo digitalizirali in vam ga vrnili, zbrano digitalizirano gradivo pa shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra.

V novembru vam želim, da se umirite, poglobite vase in v knjige ter izkoristite gozdno terapijo, ki nam jo tako radodarno ponuja Kočevska, v vsej svoji veličini.
bibliotekarka Pia Marincelj