TIM KENNINGTON: NORA SPOZNANJA O IZJEMNIH MOŽGANIH

Hiša knjig, 2023

Avtor priročnika je Tim Kennington – predavatelj, pisatelj in učitelj, ki sodeluje z londonsko ustanovo Little House of Science. Ustanovljena je bila leta 2014 z namenom, da prebudijo raziskovalni duh in otroke v starosti od 3 do 12 let navdušijo za odkrivanje in spoznavanje sveta (pri nas je podobna ustanova Hiša eksperimentov). Knjižni prvenec, ki je izšel pod okriljem ustanove Little House of Science, predstavlja možgane – naš lasten vrhunski superračunalnik. Priročnik je razdeljen na šest poglavij, v katerih med drugim izvemo, kako so možgani zgrajeni, kako z njimi razmišljamo, kakšni so živalski možgani ter katere živali jih sploh nimajo. Zadnji dve poglavji odstirata pogled v preteklost raziskovanja možganov ter razmisleke o tem, kaj bo morda prinesla prihodnost. V knjigi se skrivajo tudi navodila za izzive, s katerimi lahko mladi bralci preizkusijo svoje možgančke.

Zabavna, znanstveno podprta knjiga, ki mladim interaktivno približa naravoslovje. Zagotovo pa bo k branju pritegnila tudi starejše bralce.

Odlomek iz besedila:

»V pariškem živalskem vrtu imajo sluzasto plesen, imenovano Blob. Čeprav nima možganov, v labirintu zna poiskati najkrajšo pot do hrane. Pa ne samo to, pravo pot si je sposobna celo zapomniti za naslednjič.

Sluzaste plesni pa niso le pametne učenke – so tudi izvrstne učiteljice. Znanstveniki so odkrili, da organizma ob združitvi predasta znanje drug drugemu, saj se v labirintu, ko sta enkrat spojena, takoj začneta premikati v pravo smer. To je skoraj tako, kot če bi sebe prilepil na učiteljico matematike in bi nenadoma znal rešiti vso domačo nalogo!«

  • Špela Činkelj

 

RIZ REYES: RASTE

Morfemplus, 2023

Superjunaki niso samo ljudje, za vrtnarja Riza Reyesa so že od nekdaj prave superjunakinje rastline, ki se vsakodnevno spopadajo z izzivi okolja in vedno znova dokazujejo, kako iznajdljivo znajo rasti in se prilagoditi vsemu. V petnajstih poglavjih nam predstavi različne rastline, ki človeštvu omogočajo življenje in so oblikovale številne kulture po svetu.  Tako med drugim predstavi junakinjo vonja in zdravilo (meto), junaka okusa in prijateljstva (ananas) ter junake dediščine in zgodovine (jabolka). Vsako poglavje vsebuje kratek opis rastlinske družine, njeno zgodovino ter napotke, kako si jo lahko vzgojimo sami. Glavno sporočilo te bogato ilustrirane knjige je, da mladi bralci v rastlinah prepoznajo botanične junake, ki imajo pomembno vlogo v naših življenjih. Nevsiljivo nam odkriva lepoto gojenja rastlin ter spodbuja k vrtnarjenju tako mlade kot odrasle bralce.

Odlomek iz besedila:

»Sladkorni javor je eno najbolj znanih dreves na severni polobli, znan je po značilni obliki listov in slastnem sirupu. Kdor čaka, dočaka … Drevo mora biti staro okoli trideset ali štirideset let, preden lahko začnejo iz debla točiti sok.«

  • Špela Činkelj

 

IVAN MITREVSKI: TRISTO KOSMATIH

Buča, 2023

»Katera žival je najbolj popularna na svetu? Komar. Kamorkoli gre, mu vsi ploskajo.« To je le ena izmed živalskih šal, ki jih spremljalo zverinski vici. Zbral, priredil in narisal jih je vrhunski Ivan Mitrevski. Z njimi nas je razveseljeval že v reviji Ciciban, pri založbi Buča pa so poskrbeli, da so izšli še v dopolnjeni in dodelani knjižni obliki. Zares zabavno branje, ki ga lahko zaradi velikih tiskanih črk berejo tudi začetniški bralci. Zagotovo pa bo nasmejal vsakega, ki bo pokukal vanj.

  • Špela Činkelj

 

JAN DE KINDER: MOJA BABI

KUD Sodobnost International, 2023

Belgijski ilustrator in pisatelj je pred več kot dvajsetimi leti izdal svojo prvo avtorsko slikanico. Od takrat so nastale še mnoge druge, ki so prevedene v številne tuje jezike. Njegovo pisanje odlikuje zmožnost globokega in hkrati enostavnega pripovedovanja, ki je blizu otrokom. Ob tem zna odlično ubesediti čustva, vse pa dopolni z vrhunskimi ilustracijami. V tej kratki, prisrčni slikanici mu uspe izvrstno prikazati zaskrbljenega dedka in pustolovsko babico.

V slovenščino je slikanico prevedla odlična prevajalka Stana Anželj, ki je za svoje delo prav tako že prejela številne nagrade. Slikanica, ki je kot nalašč za družinsko branje.

Odlomek iz besedila:

»Z dedijem se lahko pogovarjava o vsem. Res vsem. Predvsem pa o babici. O njej bi lahko govorila ure in ure.«

  • Špela Činkelj

 

ŠTAMPE ŽMAVC, BINA: SKRINJICA SINJEGA MAKA

Ilustracije: Svjetlan Junaković

Pivec, 2022

Priznana slovenska pesnica in pisateljica Bina Štampe Žmavc v slikanici Skrinjica sinjega maka na čaroben, tenkočuten, sočuten in poetičen način predstavi starost: jesen življenja, zaznamovano z demenco in minevanjem, ki jo obdaja nežen oblak ljubezni. Spoznamo dedka in babico, ki skupaj živita na robu velikega mesta, obkrožena s polji pozabe in drobnega ptičjega petja. Čarovnica časa krog njiju sadi nevidni vrt pozabljenja, ki se razteza vse tja do sinjega roba obzorja, do vrhov gora Himalaje, kjer raste najlepši mak na svetu – tibetanski modri mak: bolj sinji kot sinje nebo, sanjava vedrina spominčic in sinja modrina spomina. Babica vse bolj izgublja besede in jih ves čas išče, zato se dedek odloči, da ji naredi skrinjico, kamor bo shranjevala besede …

Ob branju slikanice s prelepimi ilustracijami Svjetlana Junakovića se zavemo, kako lažje je prebiti zadnje, otožno življenjsko obdobje, polno izzivov in tegob, skupaj, ob človeku, ki ga imaš rad in ki ima rad tebe. S slikanico lahko otroku na lep način približamo razumevanje starejših. Knjiga je bila nominirana za nagrado desetnica.

Iz knjige:

»A medtem, ko je babica skušala ujeti misel, se je zvečerilo. In dedek in babica sta sedla k večerji. »Tako sem lačna, dedek!« »Seveda, saj si ves dan tekala za izgubljeno mislijo, babica.« »Že,« je rekla babica. »Ne vem pa, če sem lačna zato, ker sem jo ujela ali zato, ker sem jo izgubila, dedek,« se je globoko zamislila babica. »Saj je vseeno,« je rekel dedek. »Glavno je, da je večer, večerja na mizi in zvezde na nebu.« »In midva, ki skupaj večerjava in gledava zvezde,« je rekla babica in prijela dedka za roko …”

  • Pia Marincelj Bregar

BESTARD, AINA: KAJ SE SKRIVA NA NOČNEM NEBU?

Besedilo: Mireia Trius

Prevod: Veronika Rot, Rime izklesala: Nina Dekleva

Morfemplus, 2023

Še ena čudovita slikanica, popolna za skupno preživljanje družinskega časa v toplih poletnih večerih. Z otroki se podajmo na raziskovanje nočnega neba in na njem poiščimo oddaljene planete in zvezde. Če zvezde določenega ozvezdja med seboj povežemo z namišljenimi črtami, se nam pred očmi prikažejo živalske oblike. V tej čarobni knjigi, ki nam odpira vrata v domove otrok po vsem svetu, je predstavljenih osem ozvezdij zodiaka ali živalskega kroga, ki jih je na različnih koncih sveta v temnih in jasnih nočeh mogoče uzreti na zvezdnem nebu. Na vsaki strani knjige najdeš okno: ko pogledamo skozenj, vidimo zvezde, ozvezdje, ki je poimenovano po živali – na levi strani nam uganka pomaga uganiti, za katero žival gre. Odgovor pa se nam bo pokazal, če list usmerimo proti viru svetlobe in ozvezdje bo dobilo obliko prave živali. Prava nočna dogodivščina!

Iz knjige:

»Daleč proč od mesta, sredi narave, lahko v jasnih, temnih nočeh na nebu vidiš mnogo zvezd. Že v stari Grčiji so se naši predniki kratkočasili s preučevanjem in opazovanjem zvezd, ki svetijo na nočnem nebu. Zvezde so poimenovali in jih med seboj povezali v obrise namišljenih živali, predmetov in mitoloških junakov. Zvezdam, povezanim v različne podobe, pravimo ozvezdje..«

  • Pia Marincelj Bregar

BAČIČ, MARTINA: VAL IN LUNA NA MORJU

IIustracije: Polona Lovšin

Grafenauer, 2023

Samo še teden dni nas loči do začetka poletnih počitnic in večina nas z mislimi že poležava na plaži ter se predaja sončnim žarkom. A brez počitniškega branja si morskega oddiha ne moremo predstavljati. Pravzaprav ni važno, kam se bomo odpravili med poletnimi počitnicami, da le ne pozabimo s seboj v potovalko spakirati tudi kakšne dobre knjige.

Slikanica je kot nalašč za branje na plaži. Zgodba, ki jo je napisala Tinka Bačič, je polna morskih pustolovščin in medtem ko se boste potapljali med čudovitimi ilustracijami Polone Lovšin, boste v družbi Vala in Lune spoznavali tudi skrivnosti morskega sveta . Skupaj s starši in babico otroka že počitnikujeta na obali Jadranskega morja, kjer čofotata, raziskujeta naravo, se potapljata, poslušata škržate, nabirata školjke in uživata v morskem življenju.

Ali veste, zakaj v morski vodi plavamo lažje kot v sladki? To in še več boste izvedeli v izpostavljeni vsebini v barvnih okvirčkih, kjer so zapisana zanimiva dejstva o morju, zgodbi pa so dodane tudi fotografije različnih rastlinskih in živalskih vrst morskega sveta.

Slikanica nas spodbuja k skrbi za naravo in nas poduči, da je ohranjanje pestrosti živega okolja naša skupna odgovornost ter poziva k prizadevanju, da neprecenljivo morsko bogastvo ohranimo tudi za prihodnje rodove. Morski svet lahko učinkovito varujemo le, če ga dobro poznamo in razumemo.

Šolska vrata se bodo za dobra dva meseca zaprla, vrata naše knjižnice – Knjižnice Kočevje pa ostajajo vse poletje odprta. Vabljeni, da nas obiščite in poletje preživite v družbi dobrih knjig.

  • Tanja Mlakar Košir

MILBOURNE, ANNA: KAKO STRAŠNA JE (v resnici) TEMA

IIustracije: Daniel Rieley

Grafenauer, 2021

Deček, v tej čudoviti slikanici, ki jo je napisala Anna Milbourne, ilustriral pa Daniel Rieley, se teme boji. Po stopnicah se podijo sence, na steni so pošastni obrisi, po tleh se nekaj plazi … Ko prižge luč pa ugotovi, da ni v resnici nič strašnega – gre le za sence njegovih igrač. Nekega dne mu očka predlaga, da odideta na taborjenje. Med postavljanjem šotora prestrašenost izgine, saj nima časa razmišljati o tem, kmalu pa je tema zopet vsepovsod okrog. Na prostem je ta še večja, a deček sklene, da se je bo lotil kot uganke in strah premagal.

Zgodba spodbuja razmišljanje o svojih čustvih in skrbeh. Je odlična izbira za pogovor in pomoč pri premagovanju strahov. Slikanica ima izrezljanih veliko drobnih luknjic, ki prikazujejo različne sence in spodbujajo otrokovo domišljijo.

Zdaj pa le pogumno ugasnite luč in poskusite skozi luknjice posvetiti s svetilko – zgodilo se bo nekaj čarobnega, branje pa bo samo še bolj zabavno!

  • Tanja Mlakar Košir
HEINZ JANISCH: POŽGEČKATI SE NE MOREŠ SAM
IIustracije: Helga Bansch
Malinc, 2022
Deček v tej posrečeni slikanici se poskuša požgečkati na vse načine: s  prstki, s pišem vetra, s peresom, med delanjem stoje, stoje, sede, leže … Vendar ugotovi, da kljub temu, da sam že lahko počne mnogo stvari, se preprosto ne more požgečkati sam. Ob tem se spomni, kako lepo je imeti prijatelje, s katerimi se lahko požgečka in počne še mnogo drugih prijetnih stvari, kot je na primer posedanje naokrog, kotalkanje po hribu in crkljanje. Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo, krasijo pa jo prelepe nežne ilustracije, ki  nas ponesejo v otroški svet domišljije.
Iz knjige:
»Veliko stvari lahko počnem sam. Berem, recimo. Ali rišem. Samo … požgečkati pa se ne morem sam. Zato potrebujem prijatelje.«
  • Pia Marincelj Bregar

SIVEC, IVAN: ZLATOBRAD, TAVČARJEV SKRIVNOSTNI ŠKRAT

ICO, 2023

To je zgodba  o enem največjih slovenskih pisateljev – Ivanu Tavčarju in o skrivnostnem škratu. Saj verjamete v ta mala bradata bitjeca, kajne?

Predstavljamo vam škrata Zlatobrada. Tako mu pravijo, ker pod Blegošem varuje zlato. In ker imajo škratje navado, da pomagajo tistemu otroku, ki se rodi na njihov okrogli rojstni dan, je »svojega« škrata dobil tudi Ivan. Kar 73 let je škrat Zlatobrad spremljal Tavčarja na njegovi življenjski poti in izvedel marsikatero zanimivost – o tem, kako se je kot zelo mlad zaljubil, pa o njegovem odhodu na študij, poroki, županovanju v Ljubljani in tudi o njegovih znanih delih.

Ali veste, kje je Ivan Tavčar dobil naslov za svojo najlepšo povest Cvetje v jeseni? Gre za rože, ki zacvetijo šele pozno jeseni. Ljudje jim na splošno rečemo Kristusova srajčka. V slikanici pa nam škrat razkrije tudi največjo skrivnost. Vam jo prišepnemo: te rože so posadili škratje! In ker ima vsak škrat izpod Blegoša življenjsko nalogo, da jih posadi vsaj sedem, ne bodo nikoli izumrle, tako kot ne bo nikoli izumrlo Tavčarjevo Cvetje v jeseni.

Zgodbo je napisal Ivan Sivec, ilustriral pa Jurij Engelsberger. Nastala je ob 100. obletnici Tavčarjeve smrti v okviru projekta »Tavčarjevo leto« in je namenjena otrokom od 5. – 10. leta kot prvo srečanje z našim pisateljem. To zanimivo in ravno prav hudomušno zgodbo bodo zagotovo večkrat želeli prebrati tudi mamice in očki ali pa babice in dedki. Povejte jim, da jim ne bo žal.

  • Tanja Mlakar Košir

PHILIP, SIMON: BODI BOLJ BERNARD

GRAFENAUER, 2022

Bernard je zajček. Na prvi pogled je čisto enak drugim. Tako se tudi ves čas vede in počne stvari, ki jih pač počnejo zajčki, saj se to od njih pričakuje. A globoko v sebi začuti, da je drugačen. Ko spozna, da ga takšno vedenje vse prej kot osrečuje, sklene, da se ne bo več pretvarjal in se odloči slediti svojim sanjam.

Sprva Bernard začne z majhnimi spremembami. Ko drugi zajčki skakljajo, on hopsa in ko hopsajo, Bernard skaklja. Kmalu si upa tvegati še malo bolj. Medtem ko drugi zajčki spijo, se izmuzne iz postelje in se poda na disko ples v mesečini. Ne traja dolgo, ko napoči pravi trenutek. Opogumi se in vsem zajčkom pokaže, kdo je pravi Bernard. Pleše, se prekopicuje, šviga in miga. V mavrični opravi in posut z bleščicami osupne prav vse. Počuti se zares svobodno. Sprva so ostali zajčki zgroženi, a ne vsi – zajčica Betka je prav tako drugačna kot Bernard. In veste kaj? Kmalu postanejo enako drugačni čisto vsi. Vas zanima, kako? Pokukajte v to imenitno slikanico, avtorja Simona Philipa, ki je polna pozitivnih življenjskih sporočil o sprejemanju drugačnosti in o tem, kako ostanemo zvesti samemu sebi.

Za izjemne ilustracije Kate Hindley pa si tudi le vzemite čas – toliko, kolikor ga potrebujete. Nam je ta prikupni zajček zlezel pod kožo in verjamemo, da bo očaral tudi vas. Zaključni stavek, ki smo si ga sposodili kar iz slikanice, pa naj nam bo vsem v razmislek, ali še bolje, kar življenjsko vodilo!

»Zato pa zdaj – pa čeprav smo si (vsi) v marsičem enaki – lahko vsak zajček pritrdi … da je edinstveno biti ti, zato BODI TO, KAR SI.«

  • Tanja Mlakar Košir

MLAKAR KOŠIR, TANJA: BERI IN ČEBELICE

Knjižnica Kočevje, 2022

Zgodba je nastala v lanski sezoni avtorskega projekta, ki v Knjižnici Kočevje poteka že četrto leto. Gre za projekt, ki je namenjen tako predšolskim otrokom, ki jim slikanice preberejo starši, kot prvošolčkom, ki se šele podajajo na pot branja, in učencem nižjih razredov osnovne šole, ki že znajo brati sami. Preko medvedkove dogodivščine otroci na zabaven način spoznavajo nove knjige, pri tem pa preživljajo kvaliteten prosti čas ob bogatenju besednega zaklada in utrjevanju branja.

Medtem ko se je medvedek Beri potepal po naši prelepi Kočevski in spoznaval njene čudovite kotičke, pa ni mogel mimo čebelic. Čebelarstvo ima v naših krajih bogato zgodovino in tradicijo, ki jo je nadvse zanimivo spoznavati. Ko je Beri ugotovil, da so medvedi čebelji sovražniki, se je odločil, da to nemudoma spremeni. Odločno se je odpravil na pot k iskanju prijateljstva in sobivanja.

Zgodba Beri in čebelice je del zbirke Berijeva dogodivščina po Kočevski, ki je v knjižni obliki izšla pred kratkim. Avtorici sta knjižničarki z otroškega in mladinskega oddelka Knjižnice Kočevje Tanja Mlakar Košir in Irena Živković Milosavljević. Vse knjižice iz te zbirke si lahko tudi izposodite. V kratkih zgodbicah bodo najmlajši spoznavali našo okolico, današnja zgodbica pa jih bo popeljala v svet čebelic.

In kaj lahko za čebelice storimo mi? Lahko sledimo zgledu medvedka Berija in postanemo njihovi prijatelji. K ohranitvi čebel lahko prispevamo že tako, da med in druge čebelje pridelke kupujemo lokalno in podpiramo kočevske ter slovenske čebelarje. Na svoje vrtove in balkone lahko posadimo tudi čebelam prijazne cvetlice, postavimo gnezdilnice in o pomenu čebel osveščamo naše najmlajše.

  • Tanja Mlakar Košir

GWINN, SASKIA: ZNANSTVENIKI REŠUJEJO SVET

Grafenauer, 2023

Knjiga najmlajše opogumlja na poti raziskovanja, v njih budi prirojen čut za vedoželjnost in uvaja v svet znanosti. Začne se z zanimivim vprašanjem – kdo se ukvarja s potovanjem skozi čas, če znanstveniki rešujejo svet? V obliki stripa najmlajši izvedo veliko novega o izjemnih raziskovalcih, ki »iščejo mavrice, prisluškujejo slonom, lebdijo v vesolju, izkopavajo dinozavre in celo ugotavljajo, kako potovati skozi čas.«

Prisrčen, zabaven in poučen strip odgovarja na mnoga radovedna vprašanja. Otroke spodbuja k lastnemu razmisleku in napredku. Na koncu knjige pa se skriva tudi seznam številnih uglednih znanstvenikov, ki so prišli do pomembnih odkritij. In tudi ti so bili nekoč mali radovedneži … 

Avtorica besedila je priznana in večkrat nagrajena angleška mladinska pisateljica Saskia Gwinn, ki je v založništvu otroških knjig prisotna že skoraj dve desetletji. Ilustracije pa so delo vrhunske ilustratorke španskih korenin Ane Albero, ki je za svoje delo prav tako prejela več mednarodnih nagrad.

Odlomek iz besedila:

»Znanstveniki, ki poslušajo oglašanje živali, se imenujejo bioakustiki. Njihova naloga je prisluhniti direndaju živih bitij po vseh kotičkih sveta, zato potujejo po rekah, plezajo na visoka drevesa in taborijo v džungli.«

  • Špela Činkelj

SVETINA, PETER: KRUŠNO MESTO = BREAD TOWN

Miš, 2023

V uvodu te dvojezične slikanice nam avtor najprej prišepne, kakšen je bil povod za nastanek te izvirne zgodbe, nato pa v senci pred hišo zagledamo velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Ob pitju čaja ga spomini ponesejo v otroštvo, ko je počitnice preživljal pri svoji teti v Hotedršici. Ta je večkrat mesila testo za kruh in tudi malemu Pepiju rada odstopila košček, da je z njim ustvarjal svoje umetnine. Nekega lepega dne pa si iz hlebčka testa ustvari Krušno mesto. Pa ne samo to – celo odpravi se vanj in tam sreča prav posebne ljudi ter vidi mesta in kraje, v katerih bo pustil neizbrisen pečat.

Nenavadna, posebna pripoved, a pisatelj nas vabi, naj se ne sprašujemo preveč o resničnosti zapisanega. Raje se prepustimo zgodbi. Dovolimo, naj nas nagovori, odpre v nas nove svetove, predvsem pa pustimo domišljiji prosto pot za nove zgodbe.

Slikanica je opremljena z vrhunskimi ilustracijami Petra Škerla. Čisto na koncu pa najdemo še spremno besedo umetnostnega zgodovinarja Damjana Prelovška, ki v kratki biografiji predstavi resnično življenje velikega mojstra arhitekta.

Čudovit poklon Jožetu Plečniku ob 150. obletnici njegovega rojstva, ki smo ga obeležili v letu 2022.

Odlomek iz besedila:

»’Zlezel sem v hlebček, teta, res, ne lažem’, je še enkrat zatrdil Pepi. ‘Na tlakovani ulici sem se znašel, v nekem mestu, ki ga nisem poznal. Široka reka je tekla skozi mesto, na eni strani je bila velikanska cerkev na griču in grad, na drugi pa same velike hiše. Kar stal sem tam. Pod nekim izveskom, na katerem je pisalo POVIDLA.«

  • Špela Činkelj

BAKER, LAURA: KAKO BEREMO

IIustracije: Sandra de la Prada

Prevod: Branko Bogataj

Učila international, 2023

Slikanica, polna domišljije in simpatičnih barvitih ilustracij nas popelje v svet bralcev in njihovega doživljanja branja … Kako lepo se je pogrezniti v naročje starša in uživati v brezkončnem svetu zgodb! Bralci smo si med sabo različni, beremo na različne načine, ob različnih časih in v različnih položajih, ob tem pa doživljamo različna čustva in svetove. A kljub temu vsi spadamo v klub ljubiteljev branja, kar nam omogoča cel nabor čudovitih doživetij, ki nas bodo spremljala skozi vse življenje! Super knjiga za vse knjižne moljčke in tiste, ki bodo to še postali. J

Iz knjige:

»Ko bereš, potuješ zelo daleč stran, takrat kar pozabiš na svoj vsakdan! Na luno potuješ, podjarmiš morje, mogoče se znajdeš, kjer zmaji žive! Se smeješ, zdihuješ, kričiš do neba … Želiš, da se zgodba nikdar ne konča. Ne boj se in hitro pridruži se nam, najboljšemu klubu, kar jaz jih poznam

  • Pia Marincelj Bregar

DENY, MADELEINE: KAKO SE OBNAŠAM V PROMETU

Mladinska knjiga, 2023

Pomlad nas vabi, da se večkrat peš ali s kolesom odpravimo na ceste, s čimer postanemo aktivni udeleženci v prometu. Najmlajši pri tem še nimajo dovolj izkušenj, zato je predstavljena slikanica pravi pripomoček pri seznanjanju s tem pomembnim vidikom našega življenja.

V knjigi se skriva 36 didaktičnih iger, s katerimi najmlajše uvajamo v svet prometa, prometnih znakov, predpisov in pasti, ki prežijo nanje na cesti. Z uporabo vseh petih čutov in ob pomoči odraslih bodo malčki tako med drugim spoznali prometno signalizacijo ter se preko vsakdanjih, konkretnih situacij naučili pravilnega in varnega obnašanja v prometu. Slikanica vsebuje tudi številne napotke za odrasle ter dejavnosti, s katerimi nevsiljivo in preko igre spodbujamo otroško radovednost, krepimo njihovo pozornost ter odzivnost na dogajanje v okolici.

Odlomek iz besedila:

»Kadar se starši v prometu vedejo lahkomiselno, jim reci, naj brez zapletanja petkrat ponovijo: ‘Če človek ne pazi, ga hitro kaj zgazi!’«

  • Špela Činkelj

HOGAN, ERIC; HUNGERFORD, TARA: PRIMER IZGINULE GOSENICE

Skrivnost, 2023

Simon med urejanjem vrta opazi, da nekaj manjka. Že nekaj dni ni videl svoje prijateljice gosenice. Le kam bi lahko šla, se sprašuje radovedni mišek. Za pomoč pri iskanju prosi prijateljico Marjetko, ki od navdušenja takoj sprejme skrivnostno detektivsko nalogo. Medtem ko sledita namigom in svoja opažanja skrbno beležita, skupaj odkrivata tudi čarobni svet narave. Jima bo uspelo zaključiti skrivnostni primer izginule gosenice?

Zgodbi so dodani zapiski s terena, kjer se bodo otroci učili o naravi in izvedeli veliko novega. Zanimivi pa niso samo zapiski in narava, ampak tudi glavna lika, ki sta narejena s prav posebno rokodelsko tehniko – polstenjem. Ob koncu knjige pa je še dodatek za ustvarjalne, ideja za delavnico v naravi – ta nas po korakih vodi do čudovitega končnega izdelka.

Knjiga je nastala po scenariju za TV nanizanko, ki jo je mogoče spremljati po vsem svetu. Avtorja sta mož in žena, filmska ustvarjalca Eric Hogan in Tara Hungerford. Primer izginule gosenice je del zbirke Mulci v škornjih, ki otroke seznanja z vajami čuječnosti in jim predstavi čarobnost narave. Obenem je tudi odlična spodbuda, da preživijo več časa na prostem in se z naravo povežejo. Morda na kakšnem nočnem obisku srečajo tudi male lačne ponočnjake in spotoma, tako čisto mimogrede, rešijo še kakšen skrivnostni primer.

  • Tanja Mlakar Košir

DAYNES, KATIE: POMAGAJMO ČEBELAM

IIustracije: Roisin Hahessy

Grafenauer, 2022

Ali ste vedeli, da veljajo čebele za najpomembnejša živa bitja na svetu? Tako so razglasili znanstveniki na inštitutu Earthwatch v Londonu. Hkrati so tudi opozorili, da jim grozi izumrtje. Zagotovo ste že slišali tisti znani Einsteinov stavek: »Če izumre čebela, bo tudi človek.« Morda lahko skupaj to preprečimo, zato vam danes predstavljamo slikanico z naslovom, Pomagajmo čebelam.  

Avtorica Katie Daynes je v sodelovanju z ilustratorko Roisin Hahessy ustvarila slikanico, v kateri želi poudariti pomen čebel kot glavnih opraševalk. Ker ljudje s svojimi nepremišljenimi dejanji in posegom v okolje ogrožamo ta čudovita mala bitjeca, so se po pomoč zatekla k skupini otrok. Jim bo uspelo najti način in jim pomagati? Slikanica nosi pomembno sporočilo o biotski raznovrstnosti in naravnem ravnovesju ter ponuja veliko predlogov, kako lahko tudi sami pomagamo čebelam.

H knjigi je svoj dodatek prispevala tudi Čebelarska zveza Slovenije in predstavila, kako je s čebelami in čebelarstvom v Sloveniji. Otroci bodo spoznali slovensko avtohtono čebelo, čebelnjake in panjske končnice ter izvedeli, kakšne so prednosti medu slovenskih čebelarjev. Preko QR kode pa lahko mladi bralci dostopajo tudi do izobraževalnih vsebin, ki jih objavljajo na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije.

In še zanimivost – ko boste naslednjič jedli pico, se le spomnite na čebelice in se jim zahvalite. Brez njih te slastne popularne jedi sploh ne bi bilo. Oprašujejo namreč cvetove paradižnika in paprike, pa tudi čebulo in slastna zelišča, ki so sestavni del te svetovno znane italijanske specialitete. Da ne govorimo o čokoladi! Si predstavljate življenje brez čokolade?

  • Tanja Mlakar Košir

GREBAN, QUENTIN: PIKA PIKAPOLONICA: DARILO ZA MAMICO

Skrivnost, 2021

Pika je čudovita majhna pikapolonica. V šoli  izdelujejo darila za svoje mamice in spretna mala Pika izdela čudovito darilo. Na poti domov pa ga veter in dež popolnoma uničita. K žalostni Piki se priplazi polž in ji predlaga, naj izdela novega. Predlog z veseljem sprejme, a tokrat nima niti najmanjše ideje, kaj izdelati. Po navdih se odpravi h gosenici, na poti pa za idejo povpraša še pajka, čebelo in mravljo. Bo Piki uspelo izdelati posebno in zares neverjetno darilo, ki bo mamico razveselilo?

Slikanica avtorja Quentina Grebana, otroke spodbuja k ustvarjalnosti in jih opogumlja, da lahko s pomočjo prijateljev rešimo še tako nemogoče situacije. Zgodbo odlično dopolnjujejo prisrčne ilustracije, ki se jih kar ne boste mogli nagledati.

  • Tanja Mlakar Košir

PERŠOLJA, PATRICIJA: MARTA

IIustracije: Silvan Omerzu

Založba Pivec, 2011

Tenkočutna domišljijska slikanica o deklici Marti je vsekakor vredna posebne pozornosti. Marta lepo skrbi za svoje srce in se z njim veliko ukvarja, jemlje ga zraven kamorkoli gre in mu govori same lepe stvari. Marta ima zelo rada svoje srce in srce ima rado njo. Nekega dne pa se Marta na sprehodu spotakne ob krono in glej, ta ji prav lepo pristaja. A odkar ima na glavi krono, svet vidi drugače in v njenem življenju se naenkrat začno dogajati številne spremembe. Na svoje srce povsem pozabi, dokler ne sreča dečka Luke, ki se naokrog potika s svojim srcem in se ne zmeni za bleščeče stvari …

Iz knjige:

»Kaj se sploh zgodi s srcem, ko ga enkrat nekje pozabiš? Otrdi v kamen, čez katerega brezbrižno vozijo težka vozila? Se spremeni v cvetočo rožo v afsaltni razpoki? Ali preprosto svobodno poleti na kakšno eksotično potovanje po Karibskih otokih?«

  • Pia Marincelj Bregar

BONTE, MOJICEJA: LISICA MICA SPOZNAVA MESTNE ZGRADBE 

Epistola, 2022

So vas malčki že kdaj ujeli nepripravljene z vprašanjem: »Katera stavba je to? Kaj v njej počnemo?« Mojiceja Bonte je za prav takšne primere napisala prikupno slikanico, v kateri uglajena lisica Mica spoznava mestne zgradbe: muzej, knjižnico, gledališče, grad, banko, pošto, hotel, tržnico, bolnišnico, lekarno, nazadnje pa še avtobusno postajo in stadion. Najmlajšim bomo s kratkimi zgodbami približali omenjene ustanove ter jih nevsiljivo poučili o njihovem namenu, primernem obnašanju in pravilih, ki jih moramo upoštevati ob obisku. Slikanico dopolnjujejo izvirne ilustracije Evgenije Forsyte, lisica Mica pa že nestrpno čaka na otroškem oddelku Knjižnice Kočevje, da se z najmlajšimi odpravi na potep po mestu.

Odlomek iz besedila:

»Muzej je kulturna ustanova, kjer zbirajo, hranijo in urejajo različne predmete. /…/ Lisica Mica se je odločala med zgodovinskim, mestnim, etnografskim in prirodoslovnim muzejem. Odločila se je za slednjega, saj je prirodoslovni muzej tudi najstarejša kulturna ustanova v Sloveniji.«

  • Špela Činkelj

FERRARO-FANNING, ANGELA: POMLADNA ZAKLADNICA RECEPTOV, USTVARJALNIH IDEJ IN MODROSTI

Ilustracije: AnneliesDraws

Hiša knjig, 2023

Dobrodošli v hiški na podeželju, kjer se lahko preizkusite v pomladni ustvarjalnici in preko različnih zabavnih dejavnosti spoznate ta živahni letni čas. V tej prikupni zakladnici receptov, ustvarjalnih idej in modrosti, avtorice Angele Ferraro – Fanning, boste našli veliko priročnih veščin in se hkrati učili tudi o naravi. Ob kratkih in jasnih razlagah boste lahko po korakih pripravili slastne cvetlične piškote, vzgojili jagode, pripravili pisano kopalno sol in iz nabranih materialov izdelali vetrne zvončke.

Hiška na podeželju je opremljena tudi s koristnimi namigi, tako bo branje še v večje veselje. Ročne, kuharske in vrtnarske veščine pa bodo samo še bolj enostavne in zanimive. Priročnik je odlična spodbuda za otrokovo ustvarjalnost, ki v ospredje postavlja spoštovanje narave.

Tople ilustracije pričarajo popolno pomladno vzdušje, za gostoljubje in domačnost pa je v hiški na podeželju prav tako poskrbljeno. Gre za planetu prijazno knjigo, kar pomeni, da je tiskana na predelanem papirju in v celoti izdelana iz odpadne embalaže.

Pomlad je skoraj že tu. Jo tudi vi že komaj čakate?  

  • Tanja Mlakar Košir

PRENTICE, ANDY: 24 UR NA ANTARKTIKI

Ilustracije: Laurent Kling

Grafenauer, 2023

Vstopili smo že v meteorološko pomlad, vreme pa ostaja še kar naprej precej zimsko. Če pritisne še hud mraz, bomo imeli občutek, kot da smo na Antarktiki. Pravzaprav ne vemo čisto zares, kakšen je ta občutek, si pa lahko zelo slikovito predstavljamo, medtem ko prebiramo današnjo stripovsko pustolovščino.

Vas zanima, kako izgleda delovni dan v raziskovalni bazi na Antarktiki? Pridružite se mehaničarki Viv in raziščite pokrajino. Spoznali boste lokalne živali in morda našli kakšno skrivnostno bitje, ki ga doslej ni videl še nihče. Pokukajte tudi v podvodni svet, presenečeni boste, koliko živih bitij najdemo na najnenavadnejših krajih. V 24 urni pustolovščini boste izvedeli veliko dejstev o tej miroljubni celini, kot na primer, da gre za naravni rezervat, posvečen znanosti in miru. In da je na tem najodročnejšem delu sveta veliko raziskovalnih postaj, na katerih živijo in delajo ljudje z vseh koncev sveta. Izvedeli boste tudi, da sta samo dva antarktična letna časa. Uganete, katera?

Avtorja stripa sta Andy Prentice in Laurent Kling, namenjen pa je vsem radovednim otrokom, ki se želijo podati na polarno ekspedicijo in tudi tistim, ki bi raje ostali doma, na toplem. Kakorkoli že, gre za izjemen kraj, ki ga je zares zanimivo spoznavati.

  • Tanja Mlakar Košir

WALLIAMS, DAVID: BAVBAV BRUNDA

Ilustracije: Tony Ross

Mladinska knjiga, 2022

Na severnem tečaju je največja in najbolj kosmata polarna medvedka neizmerno uživala svoje življenje. Lovila je ribe, brundala in se sončila na ledeni gori. Najverjetneje je pojedla kakšno ribo preveč, ker se je del ledene gore odlomil in odneslo jo je na odprto morje. »Ojoj, ojoj,« je brundajoče vzklikala in si mislila, da zagotovo ne more biti slabše. Pa se je izkazalo, da je lahko še veliko slabše. Odneslo jo je na otok, poseljen z rjavimi medvedi. Ti so se prestrašili in takoj krenili v napad, saj še nikoli prej niso videli kaj tako strašnega – Bavbava z dlako čudne barve …

Kako se zgodba razplete, vam ne moremo izdati, obljubimo pa, da vas bo nasmejala. Nekatere strani so obogatene tudi s šaljivimi komentarji, ki naredijo slikanico še bolj zanimivo. Zgodba pa ni samo zabavna, nosi tudi pomembno sporočilo o tem, da imaš lahko nekoga rad ne glede na barvo kože, velikost, obliko … Živahne ilustracije lepo zaokrožijo to čudovito zgodbo, ki vas bo na mah osvojila in jo boste želeli prebirati znova in znova.

Slikanica je novost na naših knjižnih policah, ustvarila pa sta jo avtorja svetovnih uspešnic David Walliams in Tony Ross, ki podirata vse rekorde. Njune knjige so prevedene v petdeset jezikov, prodane pa v več milijonih izvodov. To je kar veliko otrok, ki se smejijo po vsem svetu. Bi se smejali tudi vi?

  • Tanja Mlakar Košir

BERNER, ROTRAUT SUSANNE: ZIMSKI ŽIVŽAV

Mladinska knjiga, 2016

Predstavljamo vam slikanico z naslovom Zimski živžav. Gre za nagrajeno kartonko nemške ilustratorke Rotraut Susanne Berner, ki je prejela Andersenovo nagrado 2016. Slikanica je del zbirke o letnih časih in je brez besedila. A pozor! Kljub temu ali pa ravno zaradi tega boste v njej našli nešteto drobnih zgodb o ljudeh in živalih v nadvse živahnem mestu in njegovi okolici.

Spoznajte gospoda Matjaža. Vsako jutro teče do parka. Pa Ajdo in Mikija, ki se odpravita nakupovat božično drevesce. Lahko se pridružite Tini, ki se odpravlja v park drsat ali pa priskočite na pomoč Suzani pri nakupu novega klobuka. Ta velika ilustrirana knjiga vas bo spodbudila k opazovanju in spremljanju dogajanja. Sedem velikih ilustracij vam bo podrobno predstavilo značilnosti tega letnega časa, stran za stranjo pa boste do potankosti spoznali različne ljudi, vsakega s svojo zgodbo. Likom boste lahko sledili skozi celotno slikanico in si skupaj z otroki izmišljevali čisto nove zgodbe. Ob tem bodo vaši najmlajši prepoznavali delčke svojega sveta, hkrati pa se bodo učili o neskončnih načinih življenja, dela in zabave pozimi.

Slikanica je primerna za predšolske otroke in otroke prvih razredov osnovnih šol, ob njej pa se bo zabavala vsa družina. Le pokukajte vanjo, zabava zagotovljena!

  • Tanja Mlakar Košir

CIRMAN, SABRINA IN KONCILIJA, ANJA: ŽIVJO, OPICI! : LOGOPEDSKA SLIKANICA

IIustracije: Anja Držanič

ALBA 2000, 2022

Slovenki in soustanoviteljici spletne strani Logopedski kotiček, Sabrina Cirman in Anja Koncilija, sta logopedinji, zaposleni v zdravstvenem domu, kjer se pri svojem delu srečujeta predvsem z mlajšimi predšolskimi otroki z različnimi odstopanji v govorno-jezikovnem razvoju in komunikaciji. Na prostovoljni spletni strani logopedskikoticek.si ponujata informacije o razvoju govorno-jezikovne komunikacije predšolskih otrok in napotke za spodbujanje komunikacije, govora in jezika v predšolskem obdobju.

V letu 2020 sta skupaj izdali prikupno logopedsko slikanico z naslovom Živjo, opici!. Slikanica je namenjena spodbujanju razvoja oglašanja in posnemanja gest, besed ter enostavnih stavkov pri predšolskih otrocih. Besedilo slikanice je sestavljeno iz preprostega osnovnega besedišča in enostavnih izjav, razumevanje vsebine pa je otrokom olajšano s simpatičnimi ilustracijami, ki nazorno prikazujejo dogajanje v zgodbi. Slikanici so dodatni tudi napotki za branje, ki odraslim pomagajo pri prebiranju vsebine in spodbujanju razvoja govorno-jezikovne komunikacije otrok. Čeprav je knjiga v izvoru namenjena otrokom od 3. do 9. leta starosti, ki imajo težave v govorno-jezikovnem razvoju in komunikaciji, bo s svojo simpatičnostjo in pozivom k komunikaciji z opicama pritegnila in zabavala tudi mlajše otroke.

Iz knjige:

»Opici jesta banane. Majhna opica je majhno banano. Am! Am! Am! Velika opica je veliko banano. Am! Am! Am! Ojoj! »Ni več banan!« »Ni, ni!««

  • Pia Marincelj Bregar

SIVEC, IVAN: PREŠERNOVA PRVA LJUBEZEN 

ICO, 2022

»To je zgodba o štirih robotkih in največjem slovenskem pesniku Francetu Prešernu.« Tako se glasi uvodni stavek in že na začetku nam da jasno vedeti, da gre za duhovito slikanico. V njej skupaj z vesoljčki na preprost način odkrivamo in spoznavamo enega najbolj pomembnih Slovencev – Franceta Prešerna in njegova dela. Namenjena je otrokom od 5. do 10. leta, kot prvo srečanje z našim največjim pesnikom, pa tudi očetom, mamicam, dedkom in babicam.

Ko vesoljčki modela URI-14 pridobijo najpomembnejše podatke  o Francetu Prešernu, sklenejo, da bodo raziskali podrobnosti. Ugotovijo, da Prešeren ni bil srečen in pesmi ni posvečal samo Primicevi Juliji. Pisal je tudi eni od svojih prvih ljubezni, Mariji Kljun. Vesoljčki se s pomočjo časovnega stroja dokopljejo do pomembnega podatka – ljubezen med Marijo in Francetom sicer obeta, a je Marija s svojimi neprimernimi besedami naredila usodno napako. Le kaj tako usodnega je lahko izrekla, da je France z njo prekinil vse stike?

Avtorja slikanice sta Ivan Sivec, ki je že dve desetlji med najbolj branimi slovenskimi pisatelji in Jurij Engelsberger, eden najbolj priznanih sodobnih slovenskih avtorjev, ki je ustvaril že več kot trideset slikanic oz. knjižnih ilustracij.

  • Tanja Mlakar Košir

PARR, MARIA: VAFLJEVI SRČKI

Ilustracije: Jure Engelsberger

Prevod: Darko Čuden

Mladinska knjiga, 2016

Vafljevi srčki so prvenec priljubljene in večkrat nagrajene norveške avtorice Marie Parr, ki ji pravijo tudi Astrid Lindgren mlajše generacije, pri slovenskih bralcih pa je poznana še po mladinski knjigi Tonja iz Hudega brega. Vafljevi srčki zajemajo prisrčne zgodbe Lene in Trilčka, dveh sosedov in najboljših prijateljev (pa čeprav si tega vse do konca ne priznata). Lena je navihana deklica, ki stanuje skupaj z mamico. Vsak nov dan je zanjo ena sama pustolovščina. Njen sosed Trile je veliko bolj umirjen, a ker jo občuduje in se ji pri dogodivščinah rad pridruži, ga to kar naprej spravlja v težave. Pred njima je dolgo poletje, ki obeta obilo zabave, a prinaša tudi težke trenutke, ki pa jih glavna junakinja premaga z veliko modrostjo. Za Vafljeve srčke je avtorica prejela več nagrad, med drugimi nizozemsko Zilveren Griffel in francosko Prix Sorcie`res. Knjiga je prevedena v skoraj dvajset jezikov, na Norveškem so po njej posneli tudi televizijsko serijo, ki ste jo lahko pred kratkim spremljali tudi na prvem programu TV Slovenija. Če vam bo zgodba iz Vafljevih srčkov všeč, pa se lahko veselite tudi njenega nadaljevanja v knjigi Golmanka in morje. Slovensko izdajo v imenitnem prevodu Darka Čudna dopolnjujejo ilustracije Jureta Engelsbergerja

Iz knjige:

»Lena je bila očarana. Na mizi se je že dvigoval stolpič vafljev. Tu pa tam je babipenka pomahala s krpo, tako da je vonj razkošno odnašalo do najinih nosnic. Zgomazelo me je po vsem telesu. Molčala sva kot v cerkvi in gledala, kako se kup vafljev bohoti in bohoti.«

  • Pia Marincelj Bregar

PLACE, MARIE-HELENE: 65 DEJAVNOSTI MONTESSORI ZA OTROKE OD 6. DO 13. LETA 

Mladinska knjiga, 2022

Temelje montessori pedagogike je postavila izjemna italijanska zdravnica, znanstvenica, pedagoginja, vzgojiteljica ter humanistka Maria Montessori. V ospredje je postavila otroka, odrasli pa mu pri razvoju pomagamo tako, da podpremo njegove sposobnosti. Kot pomoč pri delu je ustvarila pet velikih zgodb, ki nagovorijo otroško domišljijo in predstavijo celosten vpogled v delovanje sveta, njegov nastanek in mesto v vesolju.

Izkušena montessori pedagoginja Marie-Hélène Place se v predstavljenem priročniku posveti prvi veliki zgodbi, ki govori o nastanku vesolja in Zemlje. Na podlagi dolgoletne prakse predstavi 65 dejavnosti, s katerimi otrokom približamo zgradbo, fizično geografijo Zemlje, Osončje in vesolje. Osrednje sporočilo priročnika je, naj imajo otroci pri poučevanju vedno možnost, da zastavljajo vprašanja. Le tako bodo ostali radovedni celo življenje. Dodana vrednost predstavljenega priročnika pa je obenem v tem, da lahko opisane poskuse in dejavnosti z otroki izvedemo tudi, če pedagogike montessori še ne poznamo.

Odlomek iz besedila:

Spoznavanje vesolja z velikimi zgodbami otroka napelje, da si še sam pri sebi začne zastavljati vprašanja. Sprašuje se, na primer, ali je vse v vesolju podrejeno zakonom narave, in pri tem opazi, da mora tudi sam upoštevati pravila ter da enako velja za vse ljudi na svetu. Tako se v otroku začno nezavedno porajati globoka filozofska vprašanja.

  • Špela Činkelj

STARK, ULF: MALA KNJIGA O LJUBEZNI

Ilustracije: Ida Björs

Prevod: Danni Stražar

Založba Zala, 2022

Ulf Stark je eden najbolj znanih in vsestranskih švedskih avtorjev, ki je v svojih delih z igrivo, nedolžno prebrisanostjo vključeval tako vzvišeno kot nizko, običajno in nenavadno, pri tem pa marsikdaj izhajal iz svojih spominov na otroštvo in očeta. Nekaj svojih knjig je predelal v scenarije in zanje prejel vrsto nagrad: švedsko Augustovo nagrado, nemško Jugendliteraturpreis in emmyja za izviren scenarij za dansko televizijsko serijo. Stremel je k temu, da bi njegove knjige odsevale “humor in pogum za soočanje z življenjem” in “da bi mu uspelo v izvabiti blišč življenja.”

V Mali knjigi o ljubezni učenec Fred v enajstih poglavjih pripoveduje svoje doživljanje kratkega predbožičega obdobja v času 2. svetovne vojne. Njegov oče je bil vpoklican v vojsko, da brani severno švedsko mejo. Medtem se Fred pogovarja z ventilom v garderobni sobi in se pretvarja, da ga čezenj sliši njegov oči. Fred skuša čas prebiti kar se da normalno: hodi v šolo, se druži s svojim najboljšim prijateljem Oskarjem in sanjari o sošolki Elsi. Elsa, deklica močnejše postave in drobno skodranih las je najboljša v razredu v polaganju rok in čeprav noslja, je prav ona tista, v katero se je čisto zaljubil. Zvečer se Fred vrača domov k noseči mami, ki dodaten denar v težkih časih služi kot sprevodnica na tramvaju. Tudi Fred se trudi nekaj zaslužiti, če ne drugega vsaj božično drevesce, zato pomaga prodajalcu božičnih jelk. Nekoč pride po svojo jelko tudi lepa gospa, ki Freda za pomoč nagradi z napitnino, stekleničko z ostankom svojega parfuma in čokolado. Fred sanja, da je bila to vila, ki bo poskrbela, da bo za božič vse tako, kot bi moralo biti. Za božič se res zgodi čudež in prav posebno presenečenje …

Neverjetno, koliko lepote, topline, sreče in miru je zajeto v tej drobni knjižici, ki jo spremlja tako hudo, mrzlo in nemirno ozadje. Knjiga, ki je primerna za 2. triado osnovnošolcev, a greje tudi srca starejših bralcev, pred nas razpira moč prijaznih dejanj, optimizma in poguma.

Iz knjige:

»”Hvala za pismo,” je rekla. “Lepo je. Še posebej tisto “ravno obratno”.”

“Precej kratko je,” sem rekel.

“Kratko, a dobro,” je rekla. “Jaz mislim enako.”

“V kakšnem smislu?”

“O tebi. Ravno obratno od tega, da mi nisi všeč.”

Več ni bilo treba reči. Hodila sva drug ob drugem in bila vesela.«

  • Pia Marincelj Bregar

KRALJIČ, HELENA IN PIPAN, URŠKA: ZOBJE: POUČNO IN ZANIMIVO

Morfemplus, 2022

Prikupna slikanica, ki je namenjena tako staršem kot otrokom, prinaša številne zanimivosti pa tudi nasvete, kako učinkovito očistiti zobe ter uporabljati različne pripomočke za nego zob in ustne votline. Razdeljena je na osem poglavij, ki med drugim predstavijo osnovna dejstva o zobeh, zobni higieni ter zgodovino zobozdravstva. Čisto svoje poglavje si zaslužijo različni običaji, ki jih imajo otroci po vsem svetu, ko izgubijo svoje mlečne zobke. Malčkov tako ne obišče le zobna miška, ampak tudi zobna vila, vrana, čarobna sraka, veverica ali vrabec. Ob koncu izvemo še nekaj zanimivosti o zobeh, ki jih imajo mesojede, rastlinojede ter vsejede živali.

Zares poučna in zanimiva, strokovno pregledana slikanica, ki jo dopolnjujejo simpatične ilustracije priznane ilustratorke Jelke Godec Schmidt in Brigite Vehar.

Odlomek iz besedila:

»Egipčanski otroci svoj izpadli zobek zavijejo v robec, ga vržejo proti soncu in prosijo za zdrav stalni zob.«

  • Špela Činkelj

BONTE, MOJICEJA: KAM JE IZGINIL SNEG?

Epistola, 2022

Snežena kraljica, ki ima zimo vedno pod strogim nadzorom, je v svojem kraljestvu budno spremljala zadovoljstvo otrok. Ti so se sankali, smučali, kepali in delali sneženega moža. Od veselja so kar vriskali in niti opazili niso, da jih zebe v prste. Tako so se zabavali vse do večera, ko so pospravili sani in smuči ter se odpravili v tople domove. Snežena kraljica je bila vesela, da so z zimo vsi zadovoljni, a se ji je vseeno malce čudno zdelo, zakaj ponoči ni nikogar več zunaj. Potem pa jo je prešinila enkratna zamisel:« Morda pa je zdaj čas, da se tudi sama malo zabavam,« je rekla. »Otroci spijo in ne bodo tekali za menoj in me cukali za lase.« Priredila je pravo snežno zabavo, ki je trajala pozno v noč.

Kako se je zabavala Snežena kraljica in kdo vse se je skupaj z njo zabaval, lahko preverite v novi zimski slikanici avtorice Mojiceje Bonte. Izvedeli pa boste tudi, kaj se zgodi, ko zaradi nočnih vragolij Snežena kraljica zjutraj dolgo spi. Če vas za zimske radosti ne navduši zgodba, pa vas bodo zagotovo čudovite ilustracije Vesne Benedetič.

  • Tanja Mlakar Košir

MONRUE, MAJA: NOVOLETNI MRAZ

Cela pametna založba, Zavod KURZ, 2020

Modri Zajec si je najbolj želel, da pomlad čimprej potrka na vrata, saj je zima s svojim neskončnim mrazom, ki so ga občutila vsa živa bitja, rezala prav do kosti. Kljub mrazu je bil ponosen, saj je svoj brlog odlično zaščitil pred mrazom. Ko je že mislil, da bo zimo preživel na toplem, pa je nekam čudno zapihljalo. Ojoj, luknja na zadnji strani brloga! Zaskrbljen in jezen je hitro našel suho listje in travo – rešitev, ki pa ni trajala dolgo. Vsakokrat, ko se je odpravil nabirat novo listje in se premražen vrnil domov, je ugotovil, da je luknja prazna. Le kaj se dogaja? Mu nemara kdo nagaja?

Novoletna zimska pravljica je del zbirke Leto pravljic, v kateri je 12 čudovitih knjigic z zgodbami o živalih in drugih naravnih bitjih. So okoljsko naravnane, saj so izdelane iz recikliranega papirja. Pravljice so delo avtorice Maje Monrue in ilustratorke Mateje Pivk,  obarvane pa so s slovensko tradicijo. Zgodbe otroke učijo o sočutju, prijaznosti in veri vase ter odpirajo prostor otroški domišljiji.

  • Tanja Mlakar Košir

KASPARAVIČIUS, KESTUTIS: BOŽIČ! BOŽIČ!

KUD Sodobnost International, 2022

Bi se strinjali s trditvijo, da nihče na svetu ne zna bolje okrasiti božičnega drevesca kot veverice? Spretno plezajo po drevesih in zelo so gibčne! Pri okraševanju jelke pa imajo menda nemalo težav. Tako namreč pravi priznani litovski avtor knjig za otroke in ilustrator Kestutis Kasparavičius. V svojih duhovitih zgodbah najraje upodablja živali in tudi v slikanici Božič! Božič! je božična pustolovščina rezervirana prav za njih.

V zbirki enajstih zgodb, v katerih se živali znajdejo v nenavadnih in humornih situacijah, boste izvedeli, da znajo koze zelo dobro smučati ter da jim gre skakanje na smučarski skakalnici odlično od kopit. Mačke so izvrstne drsalke, ki morajo biti nadvse previdne, da se jim ne udre led, saj mrzle vode resnično ne prenesejo. Svoje drsališče pa imajo tudi ribe, le da te drsajo v vodi z glavo navzdol, kar je mnogo zabavnejše, saj hkrati drsaš in se potapljaš. Bi poskusili? Zbirka je polna zabavnih prigod, kjer boste izvedeli, kako se na božič pripravljajo različne živali.

  • Tanja Mlakar Košir

WIELOCKX, RUTH: BOŽIČNO DREVESCE

Hart, 2019

Pri prodajalcu božičnih dreves vse drhti od pričakovanja. Bliža se tisti dan, ko bodo drevesa dobila poseben naziv – postala bodo čudovita božična drevesa. Eno izmed njih pa je še posebej vznemirjeno. Najmanjše med njimi vse leto komaj čaka na dan, ko bo okrašeno z lučkami in obkroženo z darili in srečnimi otroki. A druga drevesa so mnenja, da je še premajhno in ne more nositi vseh lučk, poleg tega pa ima ob vznožju komaj dovolj prostora za eno darilce. Malo Drevesce načne dvom. Kaj, če imajo prav in je res še premajhno, da bi ga kdo izbral?

Zgodbo o malem Drevescu, ki verjame v svoje velike sanje in sledi svojemu srcu, je napisala in ilustrirala Ruth Wielockx. Ganljiva božična slikanica je primerna za majhne in velike otroke, v njej pa boste srečali tudi Božička. In če mu še niste napisali pisma, pohitite, do božičnega večera nas loči le še teden dni.

  • Tanja Mlakar Košir

ŠTAMPE, ŽMAVC, BINA: VSE-BINE SRCA

Ilustracije: Darka Erdelji

Založba Pivec, 2022

Slovenska literarna zgodovinarja, dr. Igor Saksida in dr. Dragica Haramija, sta letos ustvarila jubilejni izbor poezije, proze in dramatike ene najplodovitejših slovenskih ustvarjalk za otroke, Bine Štampe Žmavc, pospremljenih s pravljično poetičnimi ilustracijami Darke Erdelji.

Otroški svet preprosto živim in diham in verjamem vanj. Prepričana sem, da je v njem naša edina priložnost. Nič smeti, ponaredkov, instantkov in cenenih simplifikacij. Simplifikacij, o katerih tako radi govorimo, kadar je beseda o otroški literaturi. Nič poenostavitev, nič nepotrebnih pomanjševalnic, ampak potovanje, pripovedovanje in raziskovanje – sveta okrog nas, ljudi in živali, narave in besed. Besed, ki v sebi skrivajo toliko različnih pomenov in sporočil,” pravi avtorica, ki je bila za svoje izvirna, vrhunska otrokom prijazna dela že večkrat nominirana in nagrajena s prestižnimi nagradami.

Literatura v zbirki je razdeljena na tri razdelke: Pesmi v oblačkih prinašajo izbor pesmi, Ozvezdje pravljic izbor proze, Zastori večera pa odgrinjajo pogled v svet dramatike. Dodan je tudi izčrpen zapis o avtorici in njenem delu za mladino in odrasle z bibliografijo del.

Naj vas njene tople besede spodbudijo k skupnemu družinskemu branju in vas zazibajo v lep praznični čas.

Iz knjige:

»Belo v belem drobno sneži,

za okni vse tiho, pretiho se zdi,

na svet se spušča tišina

kot puhasta bela blazina …

 

Tihe so v snegu bele poti

ptic in muc in stopinje ljudi,

in ko v temi prižgo se luči,

se biser pri biseru v snegu blešči.

  • Pia Marincelj Bregar

MODERE, ARMELLE: PREVELIK PULOVER

Ilustracije: Djohr

Hiša knjig, 2022

Gospod Medved na mrzel viharni dan v skrinji najde topel babičin pulover. A glej ga šmenta, pulover mu je prevelik! Medved ga odreže in popravi, tako, da mu je ravno prav, preostalo volno pa podari svoji sosedi, gospe Jazbečevki. Ta iz ostankov pletenja izdela gamaše, preostanek pa izroči gospe Ježevki …. Ostanki puloverja tako potujejo od ene živali do druge, dokler najmanjših nitk ne prejme gospod Čriček. Ta iz njih izdela stenj za svečo. Prav tistega dne, na božični večer, pa medvedu zmanjka elektrike …

Topla in srčna slikanica, popolna za branje v prazničnih dneh, nas uči spretnosti ponovne uporabe, pomena deljenja, in tega, da se nam dobrota slej kot prej povrne, pa čeprav v obliki, kot je ne bi nikdar pričakovali …

Iz knjige:

»Na varnem v svojem brlogu, primerno okrašenem za ta čas, gospod Medved gleda skozi okno. Zunaj je vse belo. Če ga njegov medvedji spomin ne vara, takega viharja doslej še ni videl.«

  • Pia Marincelj Bregar

HARRY, REBECCA: SNEŽKINO BOŽIČNO DARILO

Morfemplus, 2023

Zajčica Snežka ima najraje od vsega igro s prijatelji. Mišek, lisjak in medved pa se tudi že veselijo skupnih vragolij. Sankanje na Medenem hribu bi bilo noro zabavno, če le ne bi bril ledeno mrzel veter. Tudi drsanje na Srebrnem jezeru jim kmalu prepreči mraz. Nabiranje storžev v Hrastovem gozdu se sliši imenitno, a kaj ko prične snežiti in Snežkin edini prijatelj, ki še ni obupal nad mrazom, oddrgeta domov. Mala zajčica ne bi mogla biti bolj žalostna. Ko se sama vrača domov, se v mesečini nekaj zalesketa. Srebrn kovanec je! Snežka se v hipu nečesa domisli. V Jazbečevi trgovini kovanec zamenja za poseben zavojček in se doma takoj loti dela. Bo pravočasno izdelala topla božična darila za svoje prijatelje?

Ganljivo zgodbo o malem zajčku z velikim srcem je napisala in ilustrirala Rebecca Harry. Slikanica z bleščečimi detajli bo navdušila naše najmlajše, ob ljubki zgodbi pa bodo spoznavali tudi pomen pravega prijateljstva. Zgodba polna topline in sijoče čudovita – ravno pravšnja za praznični čas, ki prihaja!

  • Tanja Mlakar Košir

BOURGUIGNON, LAURENCE: MIKLAVŽEVI ČEVELJCI

Ilustracije: Annette Boisnard

Hiša knjig, 2022

Zagotovo ste že kdaj občudovali nebo v rožnatih odtenkih, ko se je večerna zarja čarobno obarvala v rdeče. Ljudsko izročilo pravi, da takrat  Miklavž piškote peče.

In v slikanici Miklavževi čeveljci jih je napekel za celo vrečo. Medtem ko si pripravlja oblačila za na pot in lošči čevlje, ga doseže čuden vonj, kakor da bi se nekaj žgalo. Ojoj, piškoti! Nesrečni Miklavž je sprva obupan, a ne bo dovolil, da ga zažgani piškoti spravijo v slabo voljo. Ko pa namesto robčka pograbi krpo, s katero je loščil čevlje, da bi si z obraza obrisal potne kapljice pa ugotovi še, da so izginili tudi njegovi čeveljci. Težavam kar ni videti konca. Še dobro, da ima njegov osel odlično idejo. Bo Miklavžu sploh uspelo pravočasno najti čeveljce in obdariti otroke?

Zgodbo o izginulih Miklavževih čeveljcih je napisala Laurence Bourguignon, z ilustracijami pa opremila Annette Boisnard. Dolgi večeri so kot nalašč za branje, slikanica pa je odlična izbira za vstop v prazničen december. 

  • Tanja Mlakar Košir

LLOYD, SUSANNAH: TUKAJ SO ZMAJI

Ilustracije: Paddy Donnelly

Ramos, 2022

Ste tudi vi eden tistih, ki ne verjame v zmaje? Povsem razumljivo, saj ste odraslo razumsko bitje. In današnja slikanica je dokaz, da vas zdrava pamet še ni pustila na cedilu. Kar pa bi težko rekli za viteza. Ta je prepričan, da zmaji obstajajo. In ne samo to, trdno odločen je, da bo kakšnega tudi našel in se z njim boril. Pogumno se poda na pot skozi mračne gozdove, votline in brloge, a iskanje postane tako neuspešno, da začne celo dvomiti v njihov obstoj. Ali je mogoče, da zmaji čisto zares ne obstajajo?

Čeprav večina odraslih v zmaje ne verjame, če pa že, pa o tem modro molči, bo našim najmlajšim zagotovo všeč, ko bodo skozi slikanico, kar nekajkrat opazili zmaja. S tem pa bodo vedno korak pred lahkovernim vitezom, ki mu je iskanje zmajev vse prej kot pisano na kožo.

To duhovito avanturo, kjer vas bodo od smeha boleli trebuščki – majhni in veliki, je napisala Susannah Lloyd. Za odlične ilustracije, polne skritih namigov pa je poskrbel Paddy Donnelly. Ob slikanici boste nedvomno uživali tako otroci kot tudi odrasli.

In še koristen napotek iz slikanice, ki vam lahko kdaj pride prav:

»Zanesljiv znak, da je zmaj v bližini, je dama v stiski, običajno dama iz visoke družbe, morda princesa … koničast klobuk in par malenkosti … skoraj vedno privezana na nekaj, od koder se ne more rešiti.«

Obstajajo takšne in drugačne zgodbice o velikih kuščarjih in kačam podobnih bitjih, ki jih lahko povezujemo z zmaji. Stari učenjaki so celo pisali o zmajih kot o potrjenem znanstvenem dejstvu in v njihovem pisanju ni bilo niti sledu dvoma v njihov obstoj. Mi v zmaje verjamemo, pa vi?

  • Tanja Mlakar Košir

MOORE-MALLINOS, JENNIFER: NESRAMNA META SE NAUČI, KAJ JE PRIJAZNOST

Ilustracije: Gustavo Mazali

Narava, 2022

Ali ste vedeli, da je prijaznost nalezljiva? In da je to znanstveno dokazano? Zagotovo ste to že kdaj občutili na svoji koži – ko ste bili prijazni do drugih, so bili tudi oni prijazni do vas. Tako malo je treba, da sprožimo domino efekt, ki v nas vzbudi tudi veselje in zadovoljstvo. To pa ne bi mogli trditi za »Nesramno Meto«, ki se ji zdi zabavno biti nesramna.

Meta nenehno išče nove možnosti, da se grdo pošali na račun svojih sošolcev in bratca Boštjana. Še posebej rada ponagaja sosedovemu psičku. Nekega dne pa se svet kar čez noč spremeni. Vsi začnejo nositi maske, da bi pred boleznijo obvarovali druge ljudi. To pa Meto zmede. Ne more razumeti, zakaj bi neznance zanimali drugi neznanci. Do zdaj ni nikoli zares razmišljala, da bi svoje vedenje spremenila, a ko zjutraj zazvoni budilka, se Meta odloči, da ne bo več nesramna, pač pa bo poskušala biti prijazna. Ji bo uspelo?

Slikanica je delo kanadske pisateljice Jennifer Moore-Mallinos in argentinskega ilustratorja Gustava Mazalija. Zgodba je odlična iztočnica za pogovore z našimi najmlajšimi o sebi in drugih ter o odnosih. Res je, da se vzgoja začne doma, a tudi super nalezljive lastnosti, kot je prijaznost, se je treba naučiti. In ne pozabimo, če želimo biti prijazni do drugih, moramo biti najprej prijazni do sebe.

  • Tanja Mlakar Košir

B. NJATIN, LELA: SMER SRCA

Ilustrirala: Tina Dobrajc

KUD Sodobnost International, 2022

Pisateljica in vizualna umetnica kočevskih korenin, Lela B. Njatin, se lahko letos pohvali s kar dvema izdanima literarnima deloma: romanom Samski blok in slikanico Smer srca.

Slikanica Smer srca pripoveduje domišljijsko zgodbo o ribici iz akvarija, ki se na enkrat znajde v povsem novem okolju. Je to morje, kraj svobode, o katerem so ji pripovedovale starejše ribe iz akvarija? Kmalu spozna, da tudi njen novi življenjski prostor ni neomejen. Deklica s piščalko ji pove, da se je znašla v vodnjaku. Nova prijateljica ji nudi uteho ter jo sooča z novimi spoznanji. Tudi svoboda ima svojo ceno in brez hrane ribica skoraj umre. Na robu smrti v sanjah sreča Ribo vseh rib, ki ji zaupa najvišjo resnico. Čeprav se ribica tega srečanja ne spominja, se njeno življenje odtlej odvije v nepričakovani smeri.

Slikanica za vse generacije v svoji otožni lepoti nosi globoko sporočilo, ki nam šepeta, da lahko vedno prisluhnemo svojemu srcu, ki ne bije samo, temveč v sozvočju s srci drugih. In ne glede na to, kje se nahajamo, lahko s pomočjo domišljije in želje dospemo kamorkoli si želimo. Pomembo je le, da plavamo v smeri, kamor nas vodi naše srce.

Sploh v zadnjem desetletju v avtoričinih likovnih in literarnih delih zasledimo močan vpliv kraja njenega otroštva in figure, ki ji je v tem času še posebej prirasla k srcu: deklice s piščalko. Tudi v slikanici Smer srca tej pomembni spomeniški točki v Kočevju podarja nov pomen, ki bogati naše mesto s pomembnim sporočilom o svobodi, skrbi in prijaznosti.

Iz knjige:

“Kip sem,” je odgovorila deklica, “kip iz brona. Naredil me je človek, umetnik, da bi sedela na robu tega vodnjaka.”

“A, vodnjak je to!” je vzkliknila ribica in pripomnila: “Sem mislila, da sem v morju, jaz, ki prihajam iz akvarija.”

“Vodnjak je nekaj takega kot zelo velik akvarij, ribica, vendar je veliko manjši od morja,” je razložila deklica.

Bolj sami sebi kot svoji novi prijateljici je ribica zašepetala: “V vodnjaku je več svobode kot v akvariju, a manj svobode kot v morju.” Pomislila je, kako zelo bi bila utrujena šele, če bi preplavala vse morje, ko pa je že od plavanja v vodnjaku močno utrujena.

Zmignila je s plavutmi in dejala deklici: “O tem se bova pogovorili jutri, utrujena sem. Bova zaspali?”

“Tudi spanca ne potrebujem, draga ribica, ti pa si le odpočij. Varovala te bom,” je odgovorila deklica.«

  • Pia Marincelj Bregar

THOMAS, VALERIE: VILMA IN VILI: ČAROVNICA VILMA

Ilustracije: Korky Paul

Didakta, 2021

V črni hiši v gozdu, ki je črna od zunaj in od znotraj, živita čarovnica Vilma in njen maček Vili. Ni treba imeti posebnih detektivskih spretnosti, da bi ugotovili, da je tudi maček prav tako črn. In tukaj se začnejo težave. Vilma ga zaradi njegove črne barve v hiši, ki je povsem črna, velikokrat sploh ne vidi in tako se hitro zgodi, da se nanj usede ali pa se obenj spotakne. Nekega dne ima Vilma vsega dovolj in odloči se, da ga s čarovnijo spremeni v zelenega. Odlično! Zdaj ga lahko v hiši povsod hitro opazi, a ko ga odnese ven na travo, se nesreča ponovi – spotakne se in pade. Jezna Vilma zopet uporabi čarobno palico in »čira – čara!« Vili postane pisan. Vilma ga zdaj spet lahko vidi, a na Vilijevo nesrečo ga vidijo tudi vsi ostali in se mu posmehujejo. O, ti nesrečni Vili!

Bo čarovnica Vilma našla pravo čarovnijo, ki bo rešila njuno težavo? Pokukajte v to čarobno dogodivščino, ki sta jo ustvarila Valerie Thomas in Korky Paul in izvedeli boste! Ne bo vam žal! Če nič drugega, boste spoznali mačka z rdečo glavo, rumenim trupom, rožnatim repom, modrimi brki in vijoličnimi tačkami. Z zelenimi očmi! Česa takega pa ne vidite vsak dan, kajne?

  • Tanja Mlakar Košir

BONTE, MOJICEJA: STEKLENKA IN PLASTENKA

Ilustracije: Anzhelika Enshina

Epistola, 2022

Če iščete načine, kako otroku na razumljiv način predstaviti recikliranje, je slikanica Steklenka in Plastenka prava izbira. Zgodba spremlja Steklenko in Plastenko na poti od bučne zabave do končne reciklaže. Ko se znajdeta zavrženi v obcestnem grmičevju, ugotovita, da se njun čas izteka, razen če poiščeta Zelenka in Rumenka. Zavedata se, da se lahko obe reciklirata v nove oblike in s tem v novo »življenje«. A bolj kot to, se zavedata spoznanja, da bosta s tem, ko bosta zavrženi v naravi, pristali na smetišču, ali še huje, v reki, morju ali oceanu. In tega ne smeta dovoliti. Pogumno se podata na pot v novo življenje.  

To ekološko naravnano slikanico je napisala Mojiceja Bonte, ilustrirala pa Anzhelika Enshina. Prijaznost in spoštovanje okolja sta danes nuja, tako kot je nuja zdravo, čisto in urejeno okolje. Zavedanje o tem pa ni samoumevno, zato je treba z ozaveščanjem začeti že pri naših najmlajših.

Skozi zgodbo otroci spoznavajo, da je odgovorno ravnanje z odpadki v resnici čisto preprosto. Ni potrebno veliko, da ločevanje odpadkov postane del našega vsakdana ali pa kar dnevna rutina, rezultat pa bo svetovnih razsežnosti – hvaležen planet! Obstaja namreč velika verjetnost, da bo vaš otrok postal odgovoren odrasel, ki mu bo skrb za okolje postala prioriteta.

  • Tanja Mlakar Košir

KAMIN KAJFEŽ VESNA, KAJFEŽ TOMISLAV: JURE  IN MUMIJA. ZGODBA LJUBLJANSKE MUMIJE

Ilustracije: Jure Engelsberger

Narodni muzej Slovenije, 2022

Desetletni Jure je zelo radoveden fant, ki ga najbolj od vsega zanimata arheologija in zgodovina. Najraje prebira zgodbe o starem Egiptu, pri spoznavanju novih zgodovinskih knjig pa mu je v veliko pomoč prijazna šolska knjižničarka. Jureta spodbujata tudi mama in oče, saj mu zelo rada podarjata knjige in ga spremljata v knjižnico ali knjigarno. Ko mu oče pove, da imamo tudi v Sloveniji čisto pravo egipčansko mumijo, se takoj naslednji dan odpravi na nepozabno muzejsko dogodivščino.

V novi dokumentarni slikanici boste skozi zgodbo Jureta podrobno izvedeli vse in še več o edini staroegipčanski mumiji pri nas. Avtorja slikanice sta umetnostna zgodovinarka Vesna Kamin Kajfež in arheolog Tomislav Kajfež. Čudovite ilustracije v slikanici pa so delo priznanega ilustratorja Jureta Engelsbergerja.

In še opozorilo! To nadvse zanimivo in poučno branje vas lahko pahne v raziskovanje in hitro se lahko zgodi, da z ogledom mumije v živo ne boste več odlašali. Sprašujete, kje si jo lahko ogledate? Hrani jo Narodni muzej Slovenije.

  • Tanja Mlakar Košir

RIORDAN, JANE: ZGODBE ZA DVELETNIKE

Mladinska knjiga, 2022

Ilustracije: James Newman Gray

Prevod: Jelena Isak Kres

Jane Riordan prihaja iz Združenega kraljestva. Kljub temu, da je po poklicu osnovnošolska učiteljica, jo je ljubezen do otroških knjig ponesla v založniške vode. Do sedaj je uredila, pa tudi napisala, že mnogo priljubljenih knjig za otroke. V sodelovanju z Jamesom Newmanom Grayem in Gabi Murphy je ustvarila dve zbirki knjig, še posebej primerni za določeno starost otrok: Zgodbe za dveletnike in Zgodbe za triletnike. Živalice v zgodbah se soočajo s podobnimi težavami, kot naši dveletniki. Spoznamo dva opičja bratca, ki sta si nadvse različna, a ju združi ljubezen do skupnega igranja, ki ju pripravi do deljenja darila; lisičko, ki dobi v dar rumene škorenjčke in od takrat dalje ne more dočakati dežja, da bo lahko končno skakala po lužah v njih; pa kužka, ki zvečer noče v posteljo, saj bi se raje še igral; mucke, ki ji ne zmanjka »zakajev« in malega zajčka, ki zmore že marsikaj ter malo medvedko, ki jo izgubljeni balonček odpelje v sanjski svet. Prijazne zgodbe, ki v rimah tečejo kot pesmica in vsebujejo številne zabavne ponovitve, bodo zagotovo navdušile tudi vaše malčke in jih zazibale v sladek sen.

Iz knjige:

»Poštar je zate prinesel paket! Mala lisička, ga prideš odpret? Kaj je v zavojčku? Je puli? So hlače? So sladkarije? Mogoče igrače? Mala lisička zavojček odvije. Nekaj rumenega notri odkrije … Škorenjčki! Taki za luže in vode, taki za mokre deževne sprehode!«

  • Pia Marincelj Bregar

KLENOVŠEK MUSIL, MANICA: PRIJATELJICI

Pivec, 2022

Ali kdaj razmišljate o svojem odnosu do ljudi? Zakaj je nekdo do nas prijazen in drugi nestrpen? V življenju vstopamo v različne odnose, v katerih se učimo o sebi in drugih. Eno takih je prijateljstvo – odnos med osebami, ki se med seboj zelo dobro razumejo. Ta se gradi in potrebuje čas, da se popolnoma razvije. Prav vsak izmed nas ima izkušnjo biti v odnosu, pa naj bo ta lepa ali malo manj lepa. V slikanici Prijateljici se na pot učenja o sebi in drugih podajamo z najboljšima prijateljicama Elo in Piko.

Ela bi se včasih rada igrala tudi z drugimi prijateljicami, a to Piki ni preveč všeč. Hitro postane jezna, če se Ela pogovarja z deklicami, ki niso njene prijateljice. Je ukazovalna in prav nič ji ni mar, ko s svojim vedenjem koga užali. Je Pikino čustveno izsiljevanje sploh še pravo prijateljstvo? Bosta deklici znali razrešiti to težavo?

Avtorica slikanice je arhitekta Manica K. Musil, ki se je pogumno lotila inovativnega pristopa in začela uporabo neobičajnih postopkov. Svojih ilustracij ne riše več, pač pa jih šiva, lepi in kvačka. Tekstilne ilustracije ustvarja s kombiniranjem različnih materialov – blaga, filca, vate, volne, niti, žice in papirja. Nadvse zanimiva slikanica, obogatena s posebnimi ilustracijami, izpostavlja problematiko medvrstniškega nasilja in je odlična iztočnica za različne pogovore o vrstniških in prijateljskih odnosih.

  • Tanja Mlakar Košir

MACUROVA, KATARINA: ZAKAJ NOČEŠ CVETETI?

Hiša Knjig, 2022

Na medvedovem vrtu požene prav posebna rastlina. Tako čudne rastline še nikoli ni gojil. Kot druge rastline ima zelene liste, noče pa cveteti, čeprav jo zaliva vsako jutro in vsak dan. Tudi liste, ki jih rastlina odvrže, mali vrtnar pridno pometa in skrbi, da ima dovolj svetlobe. Pa kljub temu noče cveteti. Postreže ji celo s čajem in jo, kadar je vroče, zaščiti s senčnikom. Prav nikoli ji ne pozabi voščiti lahko noč. Za to res nenavadno rastlino skrbi z vso ljubeznijo, a enostavno noče pognati cvetov. Končno se medvedu posveti v čem je težava! Ta čudna rastlina sploh ni rastlina, ampak …Več vam tudi tokrat ne moremo razkriti, po odgovor boste morali v Knjižnico Kočevje. Vam pa obljubimo, da boste iz knjižnice odšli nasmejani in prijetno presenečeni!

Slikanico z nadvse prikupnim medvedkom je ustvarila Katarina Macurova, z zgodbo pa nas je spomnila, da se resnica včasih skriva globlje, kot se nam sprva zdi. Vse kar potrebujemo je le kanček potrpežljivosti in reši se še tako zagonetna uganka. Slikanico odlično dopolnjujejo zabavne ilustracije, ki bodo poskrbele, da se vam bodo kotički ustnic ves čas vihali le navzgor!

  • Tanja Mlakar Košir

GRUBAR, ANITA: ZMEŠNJAVA NA ŠPORTNIH IGRAH

Ilustracije: Zina Džamastagić

Primus, 2021

Dvojčka Brin in Brina obožujeta tekmovanja. Brini ni pomembna zmaga, vesela je vsakega uspeha. Njen bratec Brin pa je drugačnega mnenja. Vedno in povsod mora biti prvi. Ko se odpravita na ogled največjega športnega tekmovanja, pa se zgodi nekaj nenavadnega … Metalec kladiva se nesrečno zaplete v rožnat gimnastični trak, skakalec troskoka skoči na trampolin namesto v mivko, maratonci pa tečejo zadnji krog kar v plavutkah. Dvojčka sta nad nastalo zmedo seveda začudena. Povzročanje zmešnjav vendar ni športna disciplina, le kdo bi jo lahko športnikom tako pošteno zagodel?

Zmešnjava na športnih igrahje zabavna in poučna zgodba, ki jo je napisala Anita Grubar, ilustrirala pa Zina Džamastagić. V zgodbi spoznavamo posebnosti nekaterih športnih disciplin, hkrati pa nam odpira vprašanja tekmovalnosti. Kaj pa vi, ste bolj Brina ali Brin? Vam je bolj pomembna zmaga, ali šteje že to, da se potrudite? Kakorkoli že, zmaga ali ne, važno je, da se ob tem zabavamo.

  • Tanja Mlakar Košir

MANDL, KARMEN: PRIČARAJ ŠE VEČ NASMEHOV

Ilustracije: Tanya Matiikiv

Anksio, 2022

Pričaraj še več nasmehovje interaktivna slikanica, ki jo otroci lahko tresejo, zibajo, vanjo pihajo, zapojejo pesmico in tako pomagajo otrokom in jim pričarajo nasmeh. Otroci se s pomočjo slikanice učijo o prijaznosti in sočutju. Slikanica spodbuja tudi govorno in slušno razumevanje, sledenje navodilom in koordinacijo oko-roka. Namenjena je otrokom od 2. do 5. leta starosti in je prilagojena dislektikom. Tudi bralcem začetnikom in starejšim otrokom bo zagotovo zelo zanimiva. Napisala jo je psihologinja Karmen Mandl, ki se je izobraževala iz integrativne psihoterapije, hipnoze, mediacije in čuječnosti, za seboj pa ima tudi več kot 15 let dela z otroki, v vrtcu, šoli in zasebni praksi. Slikanico je ilustrirala Tanya Matiikiv.

In še lepa misel:

»Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati tistega, komur je namenjen, in ne osiromaši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, spomin nanj lahko ostane za vedno …« Ne verjamete? Poizkusite, prav lahko je!

  • Tanja Mlakar Košir

GORENC, BOŠTJAN: SI ŽE KDAJ JEZDIL MORSKEGA KONJIČKA?

Ilustracije: Igor Šinkovec

Mladinska knjiga, 2022

Osemletna bratranca Erik in Svit skupaj z Erikovo mlajšo sestrico Laro uživata v morskih vragolijah, ko Laro prešine prav posebna domislica. Medtem ko opazuje razigrane morske konjičke, ki veselo galopirajo po morskem dnu, si tudi sama zaželi ježe. Navihana fanta se ji z veseljem pridružita in kmalu se vsi trije znajdejo pred pravo reševalno akcijo. V prazno vrečko gumijastih bombonov, ki je trojica prej ni pospravila v smeti, se je namreč ujela preplašena ribica. Medtem ko je od strahu divje opletala, se je zaletela v skalo, ta pa je padla nanjo in jo ukleščila. Erik, Svit in Lara se hitro lotijo reševanja, na pomoč pa jim priskočita tudi moker španjel Fonzi – morski pes in plešoča hobotnica Hana.

Ali bo reševalna akcija uspešna, vam žal ne moremo izdati, prišepnemo pa vam lahko tale namig: »pssst« – obiščite otroški in mladinski oddelek Knjižnice Kočevje.

Tokrat sta zopet združila moči priljubljeni stand up komik in prevajalec številnih uspešnic za najmlajše, najstnike in odrasle Boštjan Gorenc – Pižama in ilustrator Igor Šinkovec. Nastala je že tretja slikanica tega izjemnega ustvarjalskega tandema, ki je nadvse zabavna in hudomušna, pa tudi s pomembnim sporočilom. Zgodba z okoljsko tematiko pomembno nagovarja otroke in prikaže skrb za čisto okolje. Odgovoren odnos do okolja se pravzaprav začne doma in predvsem starši smo otrokom pri tem največji zgled. Poberimo smeti in ločujmo odpadke. Že najmanjši korak šteje!

  • Tanja Mlakar Košir

LILIA: MODRA RACA

KUD Sodobnost International, 2022

Modra raca je slikanica, ki se ti zasidra globoko v srce. Poetična zgodba, ki jo krasijo preproste mehke črno-belo-modre ilustracije, pripoveduje zgodbo o zapuščenem krokodilčku in modri raci, ki ga najde in vzame za svojega. Med njima se splete pristna vez. Skozi knjigo spremljamo rojstvo ljubezni, krokodilčkovo odraščanje in postopno staranje mame race, ki začne vedno bolj pozabljati … Krokodilček, ki je zdaj že ogromen krokodil, jo ne glede na težave, vztrajno in ljubeče neguje. Sedaj on skrbi zanjo, kot je ona zanj, ko je bil otrok. Ganljiva pripoved o neustavljivi moči ljubezni, ki na zanimiv in razumljiv način mladim bralcem predstavi dve življenjski temi: posvojitev in staranje.

Iz knjige:

»Vonj vetra. Vonj listja. Modra raca se je spominjala vseh vonjev gozda. Se spomniš tega kraja, mama? Modrega ribnika, kjer sva se prvič srečala …«

  • Pia Marincelj Bregar

ŠTEFAN, ANJA: ŠTIRI ČRNE MRAVLJICE: Od jutra do jutra

Mladinska knjiga, 2022

Ilustracije: Tomaž Lavrič

Že leta 2007 je pri Mladinski knjigi v zbirki Čebelica izšla slikanica Štiri črne mravljice vsestranske ustvarjalke Anje Štefan z ilustracijami Zvonka Čoha, ki je postala priljubljena pri odraslih in otrocih ter pogosto branje za Bralno značko. V letu 2014 so pravljice iz zbirke v režiji Martine Maurič Lazar zaživele tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Avtorica je pravljično zbirko sedmih kratkih zgodbic o mravljicah razširila z novimi in tokrat prvič združila moči z ilustratorjem Tomažem Lavričem. Nastala je čudovita knjiga, ki je vsaj toliko, kot za otroke, če ne bolj, primerna tudi za odrasle in je lahko tudi zelo lepo darilo. Izbrušena in humorna, polna bistroumnih razmislekov in večplastnih sporočil, poetičnih razmislekov o (so)bivanju v tem svetu. Kratke dogodivščine in pogruntavščine malih mravljic so v svoji preprostosti in jasnosti tudi izjemno večplastne in nam dajo snov za razmišljanje. Čeprav so humorno zasnovane in mestoma rimane, rahlo zadišijo po basni. Vsaka se namreč zaključi z določenim sklepom, ki bi ga lahko razumeli kot moralni nauk, vendar popolnoma nevsiljiv, v kontekstu ljubek in smešen. Za vse ljubitelje življenja, lepe črte in besede …

Iz knjige:

»’Ljubim morje,’ je rekla prva.

‘Tudi jaz, že od nekdaj.’

 ‘Kako, kaj nismo na morju prvič?!’

 ‘Vse, kar ti je blizu, ljubiš že od nekdaj.’

 ‘Najbrž res. Morje je naš dom.’

In so sklenile, da so v resnici morske mravlje. Morske mravlje niso navzven nič posebnega. Čisto take so kot druge. A navznoter… navznoter imajo srce, brezmejno kot morje.««

  • Pia Marincelj Bregar

FATUR, MOJCA: REŠIMO POČITNICE! : POLETNA

Ilustracije: BENEDETIČ, VESNA

Chiara, 2021

Prebivalci Osamljenega gaja vroče poletne dni najraje preživljajo tik ob Glavnem trgu, kjer se ponosno blešči jezerce nenavadne turkizne barve. Njegova oblika spominja na solzo, zato so ga poimenovali Gorska solza. Obrežje jezera se poleti spremeni v pravo mondeno letovišče, ki je med prebivalci zares zelo priljubljeno. Le kdo si ne bi želel čofotati v kristalno čisti in ravno prav topli jezerski vodi ali pa se ob nevzdržni vročini prijetno sveže ohladiti?

A jezerska voda je začela vztrajno izginjati in samo predstavljate si lahko, kako presenečeni so bili prebivalci Osamljenega gaja, ko je voda dokončno presahnila. Le kaj bi lahko povzročilo to skrivnostno izginjanje? Lahko rešitev najde Polonca? Opazila je namreč, da se nekaj čudnega dogaja med Luno in Soncem. Sprla sta se, ker je Luna v jezi rekla nekaj, kar je zelo užalilo Sonce. V resnici ga ni mislila užaliti, a ga je zelo prizadela, s tem pa povzročila grozno zmedo. Se jima bo uspelo pobotati in znova napolniti Gorsko solzo ali se bodo poletne počitnice v Osamljenem gaju predčasno končale? Odgovore najdete v slikanici z naslovom Rešimo počitnice!: poletna, ki jo je napisala Mojca Fatur, ilustrirala pa Vesna Benedetič.

  • Tanja Mlakar Košir

ŠTEFAN, ANJA: SADJE Z NAŠE LADJE

Ilustracije: REICHMAN, JELKA

Mladinska knjiga, 2016

Anja Štefan je danes zagotovo ena najbolj priljubljenih in nagrajenih slovenskih avtoric pesmic, pravljic in ugank za otroke. Je začetnica profesionalnega pripovedovanja pri nas in ustanoviteljica pripovedovalskega festivala Pravljice danes. Diplomirala je iz slovenistike in anglistike, magistrirala pa iz folkloristike, veliko se ukvarja z raziskovanjem slovenskega pripovednega izročila, predvsem tistega, ki ga je zbral dr. Milko Matičetov. Svoja in ljudska besedila predstavlja tudi v predstavah in literarnih nastopih. V sodelovanju z najboljšimi slovenskimi ilustratorji je izdala vrsto avtorskih slikanic. Najbolj znane so Lonček na pike, Bobek in barčica, Sto ugank, Gugalnica za vse, Melje, melje mlinček … Veliko njenih knjig je opremljenih z ilustracijami priljubljene slikarke Jelke Reichman, tudi zbirka pesmi Sadje z naše ladje. Ta je izšla že leta 2016, a je njena vsebina nadvse primerna za branje v vročih poletnih dneh. V zbirki najdemo kar 15 prikupnih pesmic o različnih sadežih: tu so jabolka, hruške, češnje, banane, breskve, marelice, jagode, borovnice, grozdje itd. Kot je značilno za pesmi Anje Štefan, pa tudi v teh ne gre za gole opise sadja, ampak je to zgolj postavljeno v nek kontekst, ob katerem nam umetnica ponuja nove snovi in vprašanja za razmišljanje. Čudovita, sveža in sočna slikanica, ki vam bo polepšala preživljanje počitnic z vašimi najmlajšimi.

Pesem V dvoje iz zbirke:

Topel vetrič, noge bose,
razdeliva si na kose
lubenico težko, zrelo,
no, pa nama je uspelo.

Majhna klopca, ti in jaz,
naj počasi teče čas,
kajti v meni plaho poje:
»Veš, lepo mi je v dvoje …«

    • Pia Marincelj Bregar
  • ENGLER, MICHAEL: DAN, KOJE IZGINILA LUNA

    Ilustracije: Martina Matos

    Hiša knjig, 2022

    Nace se je hotel igrati z vrvjo, Pika pa bi raje skakala po trampolinu. Ker se nista mogla sporazumeti, je nastal prepir in tistega popoldneva se prvič po več tednih nista igrala skupaj. Pika in Nace sta namreč najboljša prijatelja. Nace je želel Piko razjeziti, zato ji je zabrusil: »Veliko bolje se je igrati brez tebe. In še zabavnejše je.« To seveda ni bilo res, a Pika se je tako razjezila, da je zbežala stran, Nace pa je ostal sam s svojo novo vrvjo. Zvečerilo se je in Nace je hotel poskusiti nekaj posebnega. Zavrtel je vrv, da je poletela vse više in više in se ovila okrog Lune. Kakšna sreča, gugal se je na Luni! Prav zares! Toda nihče ga ni ne videl ne slišal, kar ga je strašno ujezilo, zato je močno potegnil za vrv, s tolikšno silo, da je Luno utrgal z neba. Ojoj. Kaj pa zdaj? Kako naj Luno spravi nazaj na nebo, še preden bodo ljudje opazili, da je izginila? Hitro mora najti rešitev. Mu bo uspelo? Vas zanima, kako in kdo mu bo pri tem pomagal?
    V slikanici z naslovom Dan, ko je izginila Luna, ki jo je napisal Michael Engler, ilustrirala pa Martina Matos, boste izvedeli vse in še več. Ta čudovita zgodba o prijateljstvu, sporu in spravi nas spomni, da vedno obstajajo rešitve, tudi takrat, ko se nam zdi, da smo se znašli v položaju, iz katerega ne vidimo izhoda. Vztrajnost in medsebojna pomoč premikata gore! Toplino celotne zgodbe pa za piko na i enkratno zaokrožijo ilustracije, ki so naravnost fantastične!
    • Tanja Mlakar Košir
    PEROCI, ELA: MED PRAVLJICE
  •  
  • Mladinska knjiga, 2022
  • Letos mineva 100 let od rojstva ene naših najboljših pravljičark, Ele Peroci. Le kdo ne pozna slavne Muce copatarice, ki nas je naučila pospravljati copatke? Njene kratke sodobne pravljice Hišica iz kock, Moj dežnik je lahko balon, Očala tete Bajavaje, Stara hiša številka 3 in mnoge druge so zlezle v srca marsikaterega otroka in odraslega. Perocijeva je za svoja dela med drugim prejela Levstikovo nagrado, leta 1971 pa (kot prva mladinska pisateljica) nagrado Prešernovega sklada. Njene pravljice so našle pot v svet, saj so bile prevedene v številne jezike. »Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam,« je nekoč dejala.
  • Ob častitljivi obletnici je pri Mladinski knjigi izšla zbirka njenih devetih najbolj priljubljenih pravljic z naslovom Med pravljice z originalnimi ilustracijami znanih ilustratorjev kot so Ančka Gošnik Godec, Maja Kastelic, Tanja Komadina, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Marlenka Stupica in Peter Škerl. Ilustracije za zabavno zgodbico Amalija in Amalija je ustvarila Anka Luger Peroci, ena izmed Elinih hčera. Knjigo pospremita topli spremni besedi Eline druge hčerke Jelke Pogačnik in literata Petra Svetine.
  • Eline pravljice so pomirjujoče, iz realnega mestnega življenja nas na krilih domišljije ponesejo v pravljične dežele. Kočevci si lahko štejemo v čast, da je pisateljica določen del svojega življenja preživela tudi v Kočevju. Naj nas ta jubilej spodbudi, da se skupaj z otroki ali sami potopimo v Elin mehak in prijazen svet, kjer je vse mogoče.
  • Iz pravljice Amalija in Amalija: »Bili sta Amalija in Amalija. Živeli sta v cvetličnem vrtu in sta imeli vsaka svojo hišico. Amalija in Amalija sta si bili tako podobni, da je vsakdo obema rekel Amalija. Tudi oblačili sta se enako in njuni hišici sta si bili na las podobni, svetli in prijazni.«
  • Pia Marincelj Bregar
  • LAYTON, NEAL: PLANET V ŽIVLJENJE ODET 
  • Grafenauer založba, 2022
  • Navdih za prisrčno, zabavno okoljevarstveno slikanico, ki najmlajše spodbuja k skrbnemu ravnanju z okoljem, je misel Davida Attenborougha: »Nihče ne bo varoval tistega, za kar mu ni mar in nikomur ne bo mar za tisto, česar sam ni nikoli doživel.«
  • Slikanica izvrstnega britanskega ilustratorja prikazuje medsebojno povezanost vseh živih bitij. Vsak, še tako neznaten delček narave, je ključen za ravnovesje na tem edinem planetu, ki ga imamo. S premišljenimi ilustracijami opozarja na spremembe v okolju, ki jih ustvarjamo ljudje, a so pogosto škodljive. Obenem ponuja tudi rešitve, kaj lahko storimo že danes, da bo svet lepši, čistejši in prijaznejši do vseh. Čisto na koncu pa se skriva povabilo otrokom k razmisleku in oblikovanju rešitev, da ohranimo ta čudovit preplet vsega živega na Zemlji še za prihodnje rodove.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Srečo imamo, da živimo na planetu, na katerem se bohoti življenje. Vse je pomembno, vse je med seboj povezano. Ne smemo pozabiti, da smo del tega tudi mi.«
  • Špela Činkelj
  • WATTS, BERNADETTE: PETROVO DREVO
  • Ilustracije: Bernadette Watts
  • Celjska Mohorjeva družba, 2022
  • Slikanica z naslovom Petrovo drevo je posvečena nakupu za rojstni dan. Napisala jo je znana angleška avtorica Bernadette Watts, ki bo letos praznovala častitljivih osemdeset let in je še vedno aktivna. Glavni junak je deček Peter, ki bi rad mami podaril nekaj posebnega. Sestri sta svoji darili že izbrali, Eliza ji bo naslikala risbico, Klara pa spekla torto. Peter pa tuhta in tuhta in v sanjah se mu prikaže rešitev. Mami bi rad dal najlepše darilo na svetu. Pri izbiri mu pomaga dedek,  ponudi mu v lončku rastočo neugledno vejico, ki ni prav nič podobna najlepšemu drevesu na svetu. »To je samo grda palčka« reče in zajoka. V jezi se znese nad dedkom. »Dedek je vsega kriv,« zahlipa. Toda mama ga potolaži, z besedami: »Počakaj in opazuj.« Ali je imel dedek prav in je Peter mami res podaril najlepše drevo na svetu, pa izveste, ko slikanico preberete.
  • Beti Južnič
  • PEKLAR, ANDREJA: TISOČ PTIC
  • Ilustracije: Andreja Peklar
  • KUD Sodobnost International, 2022
  • Slikanico z naslovom Tisoč ptic je ustvarila Andreja Peklar, slovenska slikarka, ilustratorka in avtorica knjig za otroke. V daljni deželi živi mogočen kralj. Živi v bogastvu in razkošju in je vajen, da dobi vse, kar si zaželi. Nekoč sliši čudovito petje in si pravi »Kako lepo bi bilo imeti to ptico v palači, da bi mi pela noč in dan, dan za dnem.« Dvorjani jo nemudoma ujamejo in dajo v čudovito srebrno kletko. Toda čuden ptič, v kletki noče peti. Ptiče lovijo še naprej, dokler jih ni kar 999 in vse v kletkah. Na kraljevo jezo, nobena od njih noče peti. Edini ptič v kraljestvu, ki poje, je pri revnemu dečku. Ko ta stopi pred kralja,vidi, da je dečkova kletka posebna, nima vrat in ptica lahko kadarkoli zleti ven in zapoje. Kralj tedaj razume, v čem je težava, ujeti ptiči ne pojejo, čeprav so v lepih kletkah. Vse spusti na prostost in ve, da mora ravnati enako tudi s svojimi podaniki.
  • Beti Južnič
  • WOHLLEBEN, PETER: ALI VEŠ, KJE DOMUJEJO ŽIVALI?: ODPRAVA SKOZI GOZD IN PREKO TRAVNIKOV
  • Narava, 2021
  • Gozdar, predavatelj, pisatelj, ustanovitelj gozdne akademije, predvsem pa predan ljubitelj narave, že vrsto let deli svoje bogato znanje o naravi, ki nas obdaja. Pri založbi Narava so poskrbeli za nov odličen prevod njegovega priročnik, ki je v prvi vrsti namenjen otrokom, ki so že prestopili šolski prag.
  • Skupaj s pisateljem se odpravimo na raziskovanje živali, ki jih najdemo na vrtu, ob vodi, v gozdu in hiši. Besedilo je zabavno in otrokom privlačno, popestrijo ga številne fotografije, zabavni poskusi, kvizi in zanimivosti iz živalskega sveta. Med drugim tako izvemo, kje vse domujejo živali, kaj jedo, kako se med seboj sporazumevajo, kako rastejo in odraščajo mladički, ter celo, kaj živali čutijo.
  • Odličen priročnik, ki nas spodbuja, da se skupaj z otroki odpravimo na raziskovanje bližnjega travnika, v gozd ali pa le uživamo v skupnem branju in času, ki ga preživimo skupaj.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Male rovke so najmanjši sesalci na svetu. Tehtajo enako kot majski hrošč! Čeprav so podobne mišim, z njimi niso v sorodu, pač pa z ježi. Najraje imajo žuželke, med lovom jim srček utripne do tisočkrat na minuto. To je desetkrat več kot tebi.«
  • Špela Činkelj
  • YOUSAFZAI, MALALA: MALALA IN ČAROBNI SVINČNIK
  • Ilustracije: Kerascoët
  • Grafenauer, 2021
  • Resnična in navdihujoča pripoved najmlajše prejemnice Nobelove nagrade za mir Malale Jusafzaj nas popelje v dolino Svat na severozahod Pakistana. Predstavi se nam deklica, ki  vsako noč sanjari, da bi dobila svoj čarobni svinčnik, s katerim bi narisala boljši svet, svet miru. Ko dopolni deset let pa se nad njihovo dolino zgrnejo težave – nevarni in vplivni moški se odločijo, da dekletom prepovejo hoditi v šolo. Deklica se začne spraševati, kaj lahko sama stori. Prepričana, da morajo vsi otroci imeti možnost, da se izobražujejo, svoj čarobni svinčnik zamenja za pravega in začne pisati. Piše govore, potuje po celotni državi in deli svojo zgodbo. Govori v imenu vseh deklic, ki ne morejo govoriti zase in ko njen glas postane vpliven, jo talibani brutalno napadejo, da bi jo utišali, a Malala čudežno preživi.
  • Malalo Jusafzaj je javnost prvič spoznala, ko je pod psevdonimom Gul Makai pisala o življenju pod vladavino talibanov. Leta 2011 so Malalin pogum in zavzemanje v Pakistanu počastili z državno mladinsko nagrado za mir, leta 2013 pa je dobila tudi mednarodno mladinsko nagrado za mir in nagrado Amnesty International ambasador vesti. Istega leta je ustanovila Malalin sklad, ki je odprl dekliške šole za sirske begunke v Pakistanu, Libanonu in Jordaniji. Deklica je danes znana po vsem svetu, zaradi svojih prizadevanj za pravice deklic do izobraževanja je od leta 2014 tudi najmlajša dobitnica Nobelove nagrade za mir.
  • To čudovito pripoved je prevedel Boštjan Gorenc, zgodbo pa sta imenitno ilustrirala francoska ilustratorja, ki delujeta pod skupnim imenom Kerascoët. Malalas svojo resnično zgodbo tako otrokom kot tudi odraslim odstira pogled v manj privilegiran svet. Polaga nam na srce, naj nas ne bo strah zagovarjati svojih načel in dokazuje, da je čarovnija povsod v življenju.
  • Odlomek iz knjige: »En otrok, en učitelj, ena knjiga in en svinčnik lahko spremenijo svet.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • YAMADA, KOBI: POSODA Z BOMBONI
  • Ilustracije: Adelina Lirius
  • Založba BP, 2022
  • Slikanica Posoda z bomboni nas pouči da je s sladkarijami potrebno biti previden in jih ne preveč jesti. Napisal jo je ustvarjalec slikanic svetovnega slovesa Kobi Yamada, ki je za svoje delo prejel tudi številne nagrade. V zgodbici deklica prejme za darilo čudovito srebrno, ovalno posodo. Ko jo je odprla, je bil v njej bombon. Bil je čudovit in imenitnega okusa. Seveda, si je kot vsi otroci zaželela še enega, toda posoda se ni več odprla. Vse je poskušala, stresala jo je, vlekla, a brez uspeha. Ko je drugi dan želela posodo v jezi že vreči stran, se je ta spet odprla in v njej je bil, kaj drugega kot bombon. Tudi tokrat le eden. Namesto, da bi bila vesela lepega darila, se je zelo ujezila, saj nikakor ni bila zadovoljna z enim samim bombonom na dan. Še posebej zato, ker je imel bombon vsak dan drugačen, enkraten okus. In kakšnega okusa so bili? Poslušajmo opis enega izmed njih »Bil je kot radostno kotaljenje po travnatem hribu, ko ji veter kuštra lase in svet drvi mimo nje.« Deklica je odraščala in vsak dan je v posodi našla nov bombon. Spoznala je, da bombonov ne potrebuje več in da ima vsak dan življenja poseben okus v katerem uživamo.
  • Beti Južnič
  • HUMAN, JESSY: DANES JE DAN ZA…
  • Ilustracije: Federico Van Lunter
  • Epistola, 2022
  • Slikanica z naslovom Danes je dan za… govori o tem kaj pomeni biti samozavesten in zaupati vase in v svoje sposobnosti. Gre za slikanico, ki jo je napisala mlada ameriška pesnica Jessy Human in ta je njeno prvo delo za otroke. V njej je prav s pesniško prefinjenostjo naštela vse majhne in velike zadeve, ki sestavljajo naš vsak dan in pogojujejo naše življenje. Začne se z opazovanjem dežnih kapelj, ki padajo na zemljo in osrečujejo travo, nadaljuje s prijazno besedo, ki jo namenimo nekomu, ki je potrt, druženju s prijatelji in tako naprej. Vse te izkušnje nas spodbujajo in gradijo. V njej se prepletajo dogodki, ko smo sami in ko se družimo z drugimi.  In zaporedje dogodkov konča z razmišljanjem o jutrišnjem dnevu, ko lahko rečemo: »Prav nič me ne skrbi, saj zaupam vase in verjamem, da bo vse v redu«. Ta opredelitev je bistvo zavesti in je  vodilo do srečnega in zadovoljnega življenja.
  • Gre za zahtevno besedilo, ki je sicer namenjeno otrokom, a zagotovo bi bilo najboljše, da ga beremo skupaj z otroci in se o tem z njimi tudi pogovorimo. K boljšemu razumevanju bodo prispevale tudi posebne ilustracije.
  • Beti Južnič
  • HUDSON, KATY: PREVEČ KORENJA
  • Ilustracije: Katy Hudson
  • Hiša knjig, 2021
  • Slikanico Preveč korenja je ustvarila angleška avtorica in ilustratorka Katy Hudson  in opisuje prijateljstvo na prav poseben način. Opozarja nas, da prijateljstvo ni samo enosmerno in da se je zanj potrebno potruditi in se tudi čemu odreči. Glavni junak je zajec, ki ima, kot vsi zajci, zelo rad korenje. V strahu, da bi ga zmanjkalo, ga kopiči v velikih količinah. Ima ga že toliko, da zanj ni več prostora v njegovem brlogu.  Njegovi prijatelji so želva, ptička, veverica in bober. Prosi jih, da ga sprejmejo skupaj s korenjem v svoja bivališča. Ker je korenja ogromno, uniči prav vse hišice svojim prijateljem. Toda,ali bo le razumel, da prijatelji niso samo zato, da mu pomagajo in kako se jim bo oddolžil, izvemo ko slikanico preberemo…
  • Beti Južnič
  • BRIGHT, RACHEL: VEVERIČJI PREPIR
  • Ilustracije: Jim Field
  • Morfemplus, 2022
  • Slikanico Veveričji prepir sta ustvarila angleška avtorja, pisateljica Rachel Bright in ilustrator Jim Field. Glavna junaka sta veverici z imenoma Ciril in Metod, ki si nabirata hrano. Oba istočasno opazita slastni storž in tekmovanje, čigav bo, se začne. Ta se sprevrže v prepir in ruvanje, pri čemer seveda oba ostaneta brez storža. To še ni vse. Tekmovalnost stopnjujeta v še večje težave, saj padeta v deročo reko. Kako se bosta rešila, izveste, ko boste to zabavno slikanico prebrali. Zaupamo vam lahko samo toliko, da sta sicer ob storž, a bogatejša za pomembno spoznanje.  Če bi sodelovala, bi si lahko storž razdelila. To spoznanje je tudi osnova za njuno prihodnost, ki mu rečemo prijateljstvo in skupaj bi zagotovo imela več storžev, kot če bi delal vsak  zase.
  •  
  • Beti Južnič
  • ZORIČ, LANA: PIRATKA LANA PLUJE PO MORJU
  • Ilustracije: Nina Rojc Dobrin
  • Marten 2021
  • Knjiga z naslovom Piratka Lana pluje po morju  govori o  potovanju, ki je trajalo kar dve leti. Besedilo je napisala deklica Lana Zorič, ki je bila stara osem let, ko so se z mamo Barbaro, očetom Borutom in mlajšim bratcem Žanom vkrcali na 15 metrsko jadrnico in se odpravili na pot okoli sveta.  Začeli so na Sredozemskem morju, prepluli Atlantski ocean, šli skozi Panamo in po Tihem oceanu, obiskali Polinezijo in Avstralijo. Razburljiva pot, polna novih izkušenj za vso družino. Potovanje Lana opisuje, kot ga je doživljala in je v obliki dnevnika. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami, ki so jih posneli na ladji in na kopnem. Zanimivi so Lanini zapisi o tem, kako je spoznavala različne ljudi, predvsem otroke, s katerimi se je družila in stkala prijateljske vezi. Prijetno branje za osnovnošolce, pa tudi za tiste, ki imajo radi potopise in jih zanimajo potovanja v daljne kraje.
  • Beti Južnič
  • RADKEVICH, KRISTINA: SKRITI TALENT LISJAKA LOVRA
  • Ilustracije: Kristina Radkevich
  • Epistola, 2021
  • Slikanica Skriti talent lisjaka Lovra govori o tem, kaj je talent in kako ga odkrijemo. Napisala in ilustrirala jo je ruska avtorica Kristina Radkevich. Lisjak Lovro živi v gozdu, je prijazen, za razliko od resničnih lisjakov, ki kmetom pogosto delajo škodo. Lovro ima veliko prijateljev in se z njimi igra in zabava. Nekega dne se prijatelji odločijo, da bodo organizirali tekmovanje talentov. Teh pri gozdnih živalih ne manjka. Veverica peče odlične torte, zajec je dober vrtnar, žolna dela leteče stroje, žaba izvaja akrobacije. Samo Lovro misli, da ne zna nič posebnega in je zaradi tega žalosten. Toda, to sploh ni res! Lovro je mogoče največji talent med vsemi, zna risati in pisati čudovite zgodbe, ob katerih njegovi prijatelji tako zelo uživajo.
  • Beti Južnič
  • MIKLAVČIČ, MILENA: KUHARSKE PRISMODARIJE ZA POBALINČKE IN BABICE
  • Založba Jutri 2052
  • Pisateljica in zbiralka zgodb, ki jo bralci poznajo predvsem po uspešni trilogiji Ogenj, rit in kače niso za igrače, je spisala prav posebno zbirko medgeneracijskih zgodb.
  • Vir navdiha je bila njena babica Francka, ki je v otroštvu pripovedovala mnogo zgodb, jo poučila o svetu in življenju ter z njo predvsem preživljala čas, ki se ji je globoko zasidral v spomin. Podobe iz preteklosti se prepletajo z dogodivščinami in prigodami, ki jih je doživela sama s svojimi vnuki in njihovimi prijatelji. Popestrijo jih preprosti recepti, ki jih lahko otroci pod nadzorom odrasle osebe pripravijo sami.
  • Čas, ki ga vnuki v otroštvu preživijo s starimi starši, je najlepša popotnica v svet odraslih, ali kot pravi pisateljica: »Življenje je takšno, da prej ali slej odrastemo, takrat pa nam nasveti, četudi skriti v zgodbah, še kako prav pridejo.«
  • Odlomek iz besedila:
  • »Že kar nekaj časa vam želim povedati zgodbo o predpasniku. Ja, ja, saj vem, muzate se, a nič zato. Ko si ga nataknem, sem res videti, kot bi ravnokar ušla iz kakšne zgodovinske čitanke, pa kaj?! Zame so kot nekakšni starodobniki, kajti če zaprem oči, se mi zdi, da še zmeraj dišijo po dobri kurji župci, svinjskih parkljih v sladki repi  in smoli, ki se je držala butar, s katerimi smo nekoč kurili peči.«
  • Špela Činkelj
  • GOUGH, JULIAN: ZAJEC IN MEDVEDKA, SLAB VLADAR JE ŽALOSTNA STVAR
  • Ilustracije: Jim Field
  • Morfem, 2022
  • Čez zamrznjeno jezero, v Zajčevo in Medvedkino dolino prilomasti beli medved, ki ni prav nič prijateljsko razpoložen. Postati hoče kralj in od živali zahteva, da mu zgradijo palačo. Medvedka, ki vedno reši vse težave, poskuša s prijaznostjo prepričati belega medveda v sodelovanje, a bolj, ko je razumevajoča in ljubezniva, bolj zloben postaja beli medved. Zajec spozna, da mora tokrat za pomoč prositi nekoga drugega, nekoga bolj strašnega od strašnega belega medveda, nekoga, ki ga je pred časom spodil nazaj v Temačni gozd … Volka! Jim bo priskočil na pomoč ali bodo Zajec, Medvedka in ostale živali rešitev morale poiskati kje drugje?
  • To je že peta knjiga iz serije Zajec in Medvedka nagrajenega pisatelja, dramatika, pesnika, glasbenika in scenarista Juliana Gougha in ilustratorja Jima Fielda in nič manj zabavna od prejšnjih. Je zgodba o prijateljstvu in sovražnikih in o tem, kako premagati sovražnika, še bolj pa, kako premagati samega sebe.
  • Odlomek iz knjige: »Oh!« je rekel Voluhar. »Zdaj pa razumem! Biti pogumen ne pomeni, da ne poznaš strahu! Pomeni, da kljub strahu storiš, kar je treba …«
  • Tanja Mlakar Košir
  • WILLEY, KIRA: DIHAJ KOT MEDVED
  • Ilustracije: Anni Betts
  • Primus, 2021
  • Najverjetneje smo se že vsi kdaj počutili, kot da nam primanjkuje energije, smo bili razdražljivi in nikakor nismo mogli biti pri miru. In potem smo nekajkrat globoko vdihnili in izdihnili in počutje se nam je hitro izboljšalo. Stres in tesnoba sta žal danes pogosta posledica prenatrpanih urnikov tudi pri naših otrocih, a na srečo je Kira Willey, v tej čudoviti zbirki vaj za čuječnost nanizala trideset simpatičnih vaj, ki so preproste in zabavne, predvsem pa pomagajo umiriti um in telo.
  • Raziskovanje čuječnosti in diha, pri čemer nam na pomoč priskoči cela vrsta živali je preprost način, ki pomaga otrokom izboljšati zbranost, sprosti tesnobo in spodbuja domišljijo. Ta živahno ilustrirana zbirka, z izjemnimi ilustracijami Anni Betts, nam ponuja celo vrsto zabavnih vaj za čuječnost, s katerimi lahko odpihnemo stran slabo voljo, pošiljamo dobre misli, se pretegujemo kot zaspan lev ali pa smo samo prijazni.
  • Odlomek iz knjige: »Predstavljaj si, da si drevo. Tvoje korenine segajo globoko v zemljo, tako da je tvoje deblo pokončno in močno. Tvoje veje segajo visoko proti nebu. Katero drevo si? Lahko si natanko takšno drevo, kot si želiš. Odloči se, kakšne barve so tvoji listi, kakšne so tvoje veje in kako visoko drevo si. V mislih si predstavljaj celotno drevo. Zapomni si: tvoje drevo ima močne korenine, s katerimi si varno zasidran v zemlji, in močne veje, ki segajo proti nebu.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • CARDON, LAURENT: ZMEŠANE KURE: KOKOŠJA ZGODBA
  • Ilustracije: Laurent Cardon
  • Pivec, 2020
  • Zakaj je politika za nas pomembna, nam razloži slikanica s pomenljivim naslovom Zmešane kure: kokošja zgodba, v kateri ne nastopajo ljudje, temveč kokoši in petelini. Za te vemo, da ne slovijo ravno po svoji modrosti. Že naslov pove, da se tudi ljudje glede politike pogosto obnašamo enako kot te, drugače prijazne in koristne živali. Zgodba se začne s skrivnostnim izginotjem belega petelina Marcela. Vsi prebivalci kokošnjaka so vznemirjeni in prestrašeni, saj ga je verjetno odnesla lisica ali podlasica. Nato zmanjka še kokoš Gertruda. Potrebno se bo organizirati in sovragu upreti. Toda kaj, ko sta v kokošnjaku dva petelina, črn in rjav. Vsak je zelo pameten in  seveda prepričan, da mora prav on voditi kurjo vojsko. Nastane splošen prepir in zmeda, kot je značilno za politično dogajanje. A na srečo tu nastopi Marcelova vdova kokoška Noemi. Organizira demokratične volitve, razpravo in usklajevanje.  Vsi se združijo v enotno vojsko in sovražniki bodo zagotovo premagani.
  • Beti Južnič
  • DONALDSON, JULIA: ZOG IN LETEČA ZDRAVNIKA
  • Ilustracije: Axel Scheffler
  • Mladinska knjiga, 2021
  • Julio Donaldson poznamo po seriji znamenitih slikanic, predvsem o Zverjascu in Zverjaščku. Gre za besedni kombinaciji zver in merjasec, ki skupaj pomenita nekakšen čuden, grozljiv stvor.
  • Zog je podobno kot Zverjasec izmišljena žival, zmaj. Ima vse lastnosti, ki jih imajo zmaji, je velik, močan, leti in bruha ogenj, v resnici pa je zelo prijazen in rad pomaga ljudem. V današnji slikanici sodeluje z dvema mladima zdravnikoma, deklico Zalo in vitezom. Zog jih prevaža, da lahko pravočasno prideta do vseh, ki so njune pomoči potrebni in če le lahko, s svojimi posebnimi močmi tudi pomaga. Seveda, saj samo pihne in ogenj že gori. Zaplete se, ko Zalin stric, ki je kralj, ugotovi, kaj njegova nečakinja počne. Zdravljenje ji prepove ter jo zapre v grad. Saj je princeska in za princeske se ne spodobi, da bi delale kot zdravnice. Kaj se zgodi, ko kralj resno zboli in mu zdravniki ne morejo pomagati, pa izveste, ko boste slikanico prebrali.
  • Beti Južnič
  • ŽMITEK P., MAŠA: PO SLEDEH VELIKANOV: SESALCI KENOZOIKA
  • Miš, 2021
  • Dinozavri že od nekdaj burijo domišljijo ter v nas vzbujajo radovednost in čudenje. Manj znanega pa je o živalih, ki so Zemljo naseljevale v kasnejših obdobjih. Ilustratorka in grafična oblikovalka Maša P. Žmitek je tako v magistrskem delu, za katerega je prejela tudi univerzitetno Prešernovo nagrado, predstavila sesalce, ki so naseljevali planet po izumrtju teh skrivnostnih, skoraj mitičnih živali iz pradavnine. Temeljito je preučila razpoložljivo literaturo ter gradivo, ki ga je zbirala na terenu. Nastale so statične risbe različnih rédov živali, izpostavila pa je predvsem tiste, ki so nam po velikosti in videzu neznani, nenavadni, nekateri celo groteskni. Med drugim si lahko ogledamo diprotodonta – največjega rastlinojedega vrečarja, orjaškega pasavca ali pa dlakavega mamuta. Posebnost knjige je, da s pomočjo priložene mreže risbe postanejo gibljive, saj je uporabila posebno predkinematografsko tehniko ombro.
  • Nadvse domiselna knjiga, ki starodavni megafavni kenozoika dobesedno vdahne življenje in bo navdušila tako otroke kot odrasle.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Med najbolj številčne predstavnike zadnje ledenodobne megafavne pa pri nas uvrščamo dlakavega mamuta in največje predstavnike jamskih medvedov, ki so kdaj tacali po svetu. Torej je tudi naše ozemlje dajalo zatočišče mnogim fosilnim sesalcem, katerih ostanke si lahko ogledate v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.«
  • Špela Činkelj
  • KERMAUNER, AKSINJA: V VRTINCU ČRK
  • Ilustracije:  Maja Lubi
  • Morfem, 2021
  • Znati brati je res nekaj lepega in učenje branja je eno najpomembnejših obdobij v človekovem življenju. Pri tem ima bistveno vlogo šola, toda ta ni edina, pomembni so tudi starši in drugi odrasli, ki so otroku blizu in mu želijo dobro. Obstaja pa tudi nekaj ovir in motenj, ki onemogočajo tekoče branje. Med njimi je najbolj pomembna in znana disleksija, ki pa ni edina.
  • Današnjo slikanico V vrtincu črk je ustvarila Aksinja Kermauner, ki v svojih delih pogosto opozarja na otroke z drugačnimi potrebami in je še posebej znana po svojem delu s slepimi in slabovidnimi. V tej slikanici opozori na motnjo, ki oteži branje, in sicer na skotopični sindrom. Gre za motnjo vidnega zaznavanja, ki pride do izraza pri branju, ko črke plešejo ali so motne in vijugaste.
  • Lara hodi v tretji razred in še vedno ne zna tekoče brati. Učiteljica ne razume, kaj je narobe in se nanjo jezi. Zagrozi ji celo, da ne bo mogla igrati Sneguljčice v šolski igri. Na srečo ima med sošolci in sošolkami prijatelje, ki se zanjo potegnejo. Tudi babica se spozna na svetovni splet in prebere razlago, kaj bi lahko bila Larina težava. Ko strokovnjak potrdi njeno domnevo in ugotovi skotopični sindrom, je rešitev enostavna. Otroci s tem sindromom potrebujejo samo barvni filter in težav ni več. Lara opravi bralno značko in seveda odlično odigra tudi Sneguljčico.
  • Bodimo pozorni, če se otroci branju izogibajo, imajo lahko prirojene težave. Različne oblike disleksije in tudi posebne težave, kot je skotopični sindrom, so lahko vzrok za to. Ko ugotovimo, da otrok res ne more, ne želi brati, je prav, da smo na to pozorni, le tako mu lahko pomagamo.
  • Beti Južnič
  • VANDAELE, ANNEMIE:STOP
  • Ilustracije:  Emmanuel Volant
  • Kres, 2021
  • Vsi se strinjamo, da je igranje in druženje temeljna osnova za zdrav čustveni in fizični razvoj otrok. To velja še posebej za skupinsko igro, ki pomembno sooblikuje osebnost in omogoča socializacijo, vključevanje v družbo in razumevanje družbenih vrednot. Igrivost, sproščenost in razposajenost so glavne značilnosti igre, se palahko hitro sprevržejo v nagajanje in igra se za katerega od otrok spremeni v nelagodje.
  • Današnjo slikanico je napisala belgijska avtorica Annemie Vandaele in opisuje prav takšen dogodek. Ježek se sprehaja po gozdu in sreča svoje prijatelje zajca, veverico in jazbeca. Zajec opazi, da ima ježek s seboj žogo. Nagajiv kakršen je, mu žogo vzame in jo poda jazbecu, kar naj bi bil začetek prijateljske igre. Toda ježku žoga pomeni nekaj več kot samo igračo in zato prosi prijatelje, da mu jo vrnejo. Prijatelji ga žal ne razumejo in se mu še naprej nagajivo smejejo. Seveda to ne delajo iz hudobije, saj ne morejo vedeti, kaj ježku žoga pomeni, kdo mu jo je podaril in zakaj je žalosten, ker se otroci z njo igrajo brez njegovega dovoljenja.
  • Otroci včasih užalijo ali prizadenejo drug drugega, ne da bi se tega zavedali, kar je v tej slikanici lepo opisano. Vsaka kvalitetna slikanica ima v sebi tudi skrito vzgojno sporočilo, zato v Knjižnici Kočevje priporočamo, da jih otrokom beremo čim bolj zgodaj. Na srečo jih imamo veliko, ki čakajo na vas.
  • Beti Južnič
  • HIRSCHMANN, KRIS: S PACKARIJAMI DO ZNANJA
  • Učila, 2021
  • Tokrat z veseljem predstavljamo odlično poljudno znanstveno knjigo, namenjeno vsem, ki jih zanima znanost in se radi zabavajo. Ameriška avtorica Kris Hirschmann je zbrala 6 packastih in smrdljivih poskusov, ki jih otroci lahko naredijo tudi doma, opremljeni so s fotografijami in ilustracijami ter podrobnimi opisi. Potrebujete le malo opreme, drobec znanja in spretnosti,  predvsem pa dovoljenje staršev ali drugih odraslih oseb. Niso sicer življenjsko nevarni, a posledice so lahko umazanija in smrad. Vsi poskusi so povezani z dogajanji v naravi in v resnici so odličen uvod v razumevanje znanosti, ki presega dolgočasne knjige in šolsko učenje. V njej so predstavljene vse veje naravoslovja in znanosti o živi naravi, od tega, kako naredimo milo, do tega, kako in zakaj nastanejo prdci. Knjigo priporočamo otrokom druge triade, tudi starejšim in njihovim staršem, četudi poskusov ne boste opravili, se boste od srca nasmejali.Upamo, da boste zaradi te knjige znanost boljše razumeli in cenili.
  • Beti Južnič
  • BERGANT, PETRA: BOŽIČNO DARILO ZA JELENČKA RUDIJA
  • Ilustracije: Daša Simčič
  • Biberbav, 2016
  • December je čas, ko na obisk pridejo trije dobri možje. Navadno obiščejo pridne otroke, a tudi živali si lahko zaželijo, da bi jih pod smrečico pričakalo kaj lepega. A kaj je pravo darilo?
  • Šest gozdnih živali – veverica, volk, jazbec, zajec, lisica in jelenček se na jasi greje ob toplem ognju. Pečejo krompir in sanjarijo, s čim jih bo obdaril Božiček. Jelenček Rudi je prepričan, da bo dobil težko pričakovano toplo odejico, saj je bil priden celo leto. A na božično jutro ga pričaka drugačno darilo, kot ga je pričakoval. Božiček mu pošlje tri čarovnije – zaledenelo jezero, bistri potok in mogočen hrast. Prepričan je, da bo jelenček s pomočjo prijateljev že ugotovil, zakaj mu je letos namenil tako darilo.
  • Čudovita slikanica, ki nas predrami in tako otroke kot odrasle spomni, da najboljša darila niso tista, ki jih kupimo z denarjem. Najdragocenejši je čas, ki ga namenimo drug drugemu …
  • Odlomek iz besedila:
  • »Dolgo ni mogel zaspati. Zadovoljno zleknjen pod košato smrekovo vejo je pomežiknil zvezdam in jim prišepnil, da je to njegov najboljši božič. Prav zares. S pomočjo prijateljev je našel Božičkovo darilo. Čarovnije narave.  Darila, ki so tam vsak dan. Za vsakogar. A treba jih je znati videti.«
  • Špela Činkelj
  • KRALJIČ, HELENA: TRIJE DOBRI MOŽJE IN LJUBEZEN
  • Ilustracije: Tina Brinovar
  • Morfem, 2010
  • V tej izvrstni slikanici, ki jo je ilustrirala Tina Brinovar, srečamo prav posebno gospo – Ljubezen. Dan za dnem je obiskovala ljudi po vsem svetu in jih razveseljevala. A nekega mrzlega zimskega dne, morda prav na božični večer, je obupala, saj se je zdelo, da so ljudje povsem pozabili nanjo. Hiteli so po svojih nakupih, tekmovali, kdo bo imel največjo jelko ter kdo najbolj obloženo mizo. Ljubezen se razočarano odpravi stran od ponorelega sveta. Pot jo zanese v gozd, kjer naleti na leseno kočo in v njej tri dobre možje – Miklavža, dedka Mraza in Božička. A kaj, ko se tudi ti prepirajo in tekmujejo, kdo je najboljši. Ljubezen tiho vstopi skozi vrata in zgodi se čarovnija, ki jo lahko prinese samo Ljubezen …
  • Čudovita slikanica, ki nas spomni na pravi smisel obdarovanja in praznovanja, ki je brez ljubezni, srčnosti in človeške topline zares prazno …
  • Odlomek iz besedila:
  • »Ljubezen se je potihoma odplazila iz koče. ‘Pa le nisem še za staro šaro,’ si je ponosno rekla in se nasmehnila. ‘Zdaj pa brž med ljudi.«
  • Špela Činkelj
  • BOŽIČNA KNJIGA
  • Ilustracije: Indřich Čapek, Zuzana Bočkayová-Bruncková in Jitka Němečková
  • Sanje, 2012
  • V božični knjigi se skriva 13 odličnih zgodb pisateljev iz različnih časovnih obdobij in narodnosti. Vse dopolnjujejo čudovite ilustracije in so namenjene vsem generacijam. Otroci bodo veseli Andersenove pravljice Deklica z vžigalicami ali Gospe zime bratov Grimm. Starejši pa bodo modrost odkrivali v zgodbah Karla Čapka, Jacka Londona, Puškina, Bulgakova, Tolstoja in drugih mojstrov pisane besede. Vsi pa nas opogumljajo z brezčasnim sporočilom o upanju, veri in ljubezni, ki ga prinaša božič …
  • Odlomek iz besedila:
  • »Kristjani obhajajo nekaj praznikov, ki povzdigujejo dušo. In če so binkošti »ljubeznivi« praznik in velika noč »vzvišeni« praznik, je božič praznik srca. To je praznik deteta, večnega, presvetega, vsemogočnega, dobrosrčnega deteta, kralja otrok.«
  • Špela Činkelj
  • SPERRING, MARK: NAJBOLJŠE DARILO NA SVETU
  • Ilustracije: Lucy Fleming
  • Učila, 2019
  • Angleški avtor Mark Sperring je napisal Slikanico Najboljše darilo na svetu v kateri nam pove nekaj o tem, kaj je v resnici smisel obdarovanja in kakšna darila so najboljša. Punčka Ema in Medo na božično jutro pod drevescem odpirata darila. Toda na koncu ju čaka presenečenje. Zadnje darilo sploh ni namenjeno njima, na njem piše: »Za malega Zajčka Dolgouščka, od Božička«. Čudita se, kako neki je prišlo do takšne pomote, zakaj in kako je Božiček lahko napačno dostavil darilo? Odločita se, da bosta popravila Božičkovo napako in darilo sama dostavila naslovniku. Potovanje pa je vse prej kot lahko in ko le prispeta do naslovnika, ugotovita, da v resnici sploh ni šlo za napako. Gre za prav posebno, najboljše možno darilo za Dolgouščka, kakšno, pa izveste, ko preberete to čudovito zgodbico z izjemnimi ilustracijami…
  • Beti Južnič
  • KRALJIČ, HELENA: STRAŠNI KARLO
  • Ilustracije: Tina Dobrajc
  • Morfem, 2021
  • Glavni junak slikanice slovenske pravljičarke Helene Kraljič Strašni Karlo, ki jo je ilustrirala Tina Dobrajc je krokodil, no bolje povedano krokodilček, Karlo. Kot vsi krokodili se skriva v vodi in je najbolj vesel, da lahko straši žejne živali, ki prihajajo k vodi. Karlo je res strašen, saj ima hude zobe, videti je grozeč in neusmiljen. Kar všeč mu je, da se ga vsi bojijo, četudi  je naš Karlo v resnici čisto prijazen in nikomur ne želi prav nič hudega. Krokodili imajo, kot vemo, veliko zob od 64 do 80. To pomeni, da krokodilček zelo pogosto potrebuje zobno miško, mar ne? Toda Karlo jo zaman čaka. Papiga Eva mu pojasni, da ne bo dočakal zobne miške, ker se ga boji. Začne premišljevati, da bi postal boljši. Kmalu spozna, da je veliko bolje, da nisi strašen, grozen in pošasten.
  • Beti Južnič
  • KASPARAVIČIUS, KESTUTIS: MEDVEDOVANJE
  • KUD Sodobnost International, 2021
  • Družina rjavih medvedov se pripravlja na božič. Tako kot vsako leto, se odpravljajo na obisk k sorodnikom. Tudi k tistim, ki živijo v najbolj oddaljenih kotičkih Zemlje. Na pot pa jo ne bodo mahnili peš. Svojo medvedjo kočo so privezali na velik božično okrašen balon, močno zakurili v peči, da se je balon napolnil z vročim dimom in odleteli proti severu. Tam so najprej obiskali bele medvede in nato še rakune v Severni Ameriki. Premraženi kožuščki so nato svoj balon obrnili proti jugu, v vlažni tropski gozd, k medvedom očalarjem. Še hiter hop čez širen ocean, vse do Avstralije, pozdraviti družinico koal in potem naprej proti Indiji…
  • Priznani litovski ilustrator in avtor knjig za otroke Kestutis Kasparavičius, čigar ilustracije poznajo otroci iz vseh kotičkov sveta, nas skozi potovanje družinice rjavih medvedov seznani z različnimi običaji in praznovanji božiča po svetu, obenem pa nam predstavi tudi različne vrste medvedov. Ali ste npr. vedeli, da Božiček iz vlažnega tropskega gozda ob vznožju Andov, odet v vzorčast plašč, za božič prijaha kar na lami? Ob tem zabavnem božičnem potovanju bodo uživali tako najmlajši bralci kot tudi odrasli.
  • Odlomek iz knjige: »Kaj je še prijetnejšega od tega, da se po čudovitem potovanju odpraviš domov in spet srečaš pravega rjavega kosmatega Božička! Pripoveduješ mu o potovanju in mu pokažeš vsa darila, ki si jih prinesel iz daljnih dežel.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • DORIA, JULIA: PRIPOVED O BELI ZIMI
  • Ilustracije: Julia Doria
  • Atelje Doria, 2021
  • Začetek zime je čas, ki živalim, ne samo zaradi mraza, temveč predvsem zaradi pomanjkanje hrane, ni naklonjen. Slikanica, ki jo je ustvarila Julia Doria, govori o ježih. Ježi spadajo med tiste živali, kot so medvedi ali netopirji, ki zimo, enostavno prespijo -hibernirajo. Mali ježek, kot je to običajno pri vseh otrocih, noče še spati. Rad bi že videl tolikokrat omenjeno belo zimo in kar je še bolj pomembno, prav nič ni zaspan. Zato mu mamica pove lepo zgodbo o zimi in o tem, zakaj mora spati. »Če bi se ježek takrat prebudil in sprehodil skozi zimsko pokrajino, bi ga močno zeblo v male nožice.« Pove mu zgodbo o tem, kako se ostale živali prebijejo skozi zimo in kot je navada pri otrocih, ježka zmanjka že pred koncem zgodbe.
  • Beti Južnič
  • MAV HORVAT, NINA: O KRALJEVIČU, KI NI MARAL BRATI
  • Ilustracije: Suzi Bricelj
  • Mladinska knjiga, 2021
  • Slikanica, ki jo je napisala znana slovenska pravljičarka in vzgojiteljica Nina Mav Hrovat, ima za glavnega junaka fanta, ki enostavno ne mara brati. Ta fant  je poleg tega še kraljevič, kar je za njegova starša, kralja in kraljico, še posebej nerodno. Vse poskušata, s prepričevanjem, podkupovanjem, poiščeta pomoč različnih učiteljev, prav nič ne zaleže. Kraljevič se rajši igra in zabava z drugimi stvarmi, knjige nikakor noče vzeti v roke. Vse do tokrat, ko sreča mično deklico, ki sedi pod drevesom in bere – knjigo. Radovedno se začne zanimati, kaj lepa deklica bere.
  • Iz knjige: »Deklica, ki je rada brala, je skoraj vsak dan obiskala kraljeviča. Igrala sta se in brala skupaj.«
  • Beti Južnič
  • MAV HORVAT, NINA: OZIMNICA
  • Ilustracije: Marta Bartolj
  • Zala, 2020
  • Slikanico z naslovom Ozimnica sta ustvarili dve slovenski ustvarjalki, pravljičarka Nina Mav Horvat in ilustratorka Marta Bartolj. Glavna junakinja je veverica, ki pospešeno pripravlja ozimnico, zbira lešnike, da jih bo shranila za zimo. Ko jih je nabrala veliko, je ugotovila, da jih sama ne bo mogla odnesti. Na srečo ima veliko prijateljev miško, ježa, šojo, zajca in podleska, ki ji pomagajo tovoriti lešnike. Kajpa se zgodi, ko veverica svoje prijatelje po napornem delu, zvečer povabi v svoj dom? Prijatelji ji pojedo vso zalogo. Na srečo ji pomaga majhen podlesek.
  • Iz knjige:
  • »Zima bo, jaz pa si nisem pripravil ne doma ne ozimnice,« je tiho zajokal. »Ojej!« je vzkliknila veverica, za hip pomislila in rekla: »Prezimi pri meni! Lešnikov in prostora bo dovolj za oba.«
  • Beti Južnič
  • GROSSMAN, EMILY: SPOZNAJ MIKROBE
  • Ilustracije: Maggie Li
  • Grafenauer, 2021
  • Strokovna slikanica z naslovom Spoznaj mikrobe je odličen primer poučne slikanice. Podnaslov knjige pove bistvo: »Drobcena bitja, ki krojijo naša življenja« je napisala svetovno znana promotorka znanosti dr. Emily Grossman. Predstavi našim očem nevidna živa bitja, mikrobe, ki pa so izjemno pomembni in lahko rečemo, da omogočajo naša življenja. Živijo prav povsod, tudi v nas, »samo v tistem delu trebuščka, ki mu pravimo črevesje,  jih je neverjetnih sto milijonov!« Skoraj vsi so prijazni in naši veliki pomočniki, a nekaj je tudi takih,  ki to niso, predvsem virusi s katerimi se srečujemo. Če se jim uspe prebiti v naše telo, lahko povzročajo bolezni, na žalost že nekaj časa poslušamo in govorimo o Covid-u in se proti njemu borimo, bolj ali manj uspešno. Avtorica natančno in razumljivo opiše, kako se zaščitimo in kako nam koristni mikrobi pomagajo, da premagamo škodljive viruse in krepimo našo obrambo, torej dober imunski sistem.
  • Beti Južnič
  • SIRDESHPANDE, RASHMI: DINI NIKOLI NE POKAŽI KNJIGE
  • Ilustracije: Diane Ewen
  • Morfemplus, 2021
  • Zgodba z naslovom Dini nikoli ne pokaži knjige je nastala izpod peresa britanske avtorice Rashmi Sirdeshpande, ki je v preteklosti delala kot odvetnica, a je kmalu ugotovila, da je veliko srečnejša ob pisanju domišljijskih slikanic za otroke. Glavna junakinja slikanice je Dina, zagotovo ste takoj uganili, da je dinozavrinja. Dinozavri so že leta priljubljene živali pri otrocih, saj se jih drži poseben pridih skrivnosti in ogromnosti, pa tudi zato, ker so tako skrivnostno izginili in še danes ne moremo v celoti pojasniti zakaj. Dinozavri seveda ne znajo brati in če bi videli knjigo, ne bi vedeli, kaj z njo početi. Toda kaj bi se zgodilo, če bi Dino naučili brati? Lahko bi postala karkoli, slikarka, zdravnica, profesorica… Mogoče, se vpraša avtorica, bi postala celo predsednica vlade? In to dobra predsednica, kajti poskrbela bi, da bi se njeni prijatelji naučili brati, hodili bi v šolo in povsod, prav povsod bi zgradila knjižnice.
  • Beti Južnič
  • BRGLEZ TOMEC, MOJCA: KOVANČEK
  • Alba, 2000
  • Slikanica Kovanček, ki jo je napisala slovenska avtorica Mojca Brglez Tomec, otrokom približa pomen denarja na razumen način. Glavna junaka sta dobra prijatelja Tom in Lukec. Četudi sta prijatelja, si po značaju nista prav nič podobna. Tom je bolj površen in nemaren, Lukec pa zelo urejen in natančen. To je bilo opazno tudi v njunem različnem odnosu do dobrin in denarja. Nekega dne se odpravita na izlet. Na poti najde Tom med kamenjem majhen kovanček, ki ga hoče že zavreči, a Lukec ga očisti in spravi v žep. Toda, ko si želita kupiti sladoled, Tomu zmanjka denarja prav za ta kovanček. Ker ga je Lukec modro spravil, Tom ni ostal brez sladoleda. Tako spozna, da je tudi najmanjši kovanec nekaj vreden, še zlasti tedaj, če ga nimaš, ko ga potrebuješ.
  • Beti Južnič
  • BONTE, MOJICEJA: RAZGIBANKA
  • Ilustracije: Anzhelika Enshina
  • Epistola, 2021
  • Razgibanka je živahna, pisana slikanica, ki otroke in starše vabi, da posnemajo predstavljene živali in se še sami odpravijo ven, na zrak, v gozd in naredijo nekaj dobrega za zdravje celega telesa, še posebno možganov. Strokovnjaki namreč priporočajo, naj bodo otroci čim bolj fizično aktivni, saj s tem krepijo kognitivne sposobnosti. Mačka v slikanici nas tako vabi, da se pretegnemo kot mačke in se lovimo s prijatelji. S surikatami stopamo na prste in se raztegujemo, s kolibrijem pa zamahujemo z rokami in tečemo vzvratno.
  • Iskriva in zabavna slikanica, ki nas kar požene v gibanje!
  • »Medved je zver in prehodi velike razdalje. Pri nas živi več kot 900 medvedov, največ jih živi na Kočevskem. Kljub temu da lahko tehta tudi 400 kg, je zelo spreten tekač, plezalec in plavalec. Posnemaj hojo medveda. S prijatelji plezajte po vrvi in plavajte v jezeru, reki ali bazenu.«
  • Špela Činkelj
  • BONTE, MOJICEJA: KRAVA LISKA NA DOPUSTU
  • Ilustracije: Tina Perko
  • Chiara, 2021
  • Znana slovenska ustvarjalka, pisateljica in pravljičarka, Mojiceja Bonte je tudi tokrat ustvarila zabavno in poučno slikanico z zanimivim naslovom Krava Liska na dopustu. Krava Liska se je naveličala življenja na kmetiji. Najbolj jo je bolelo to, da druge živali niso znale ceniti njenega mleka, ampak so se vedno pritoževale. Enim je bilo premastno, drugim prevodeno, tretjim celo škodljivo. Vzela je prtljago, sedla na kolo in se odpeljala, kam drugam kot na morje. Dopust ji je bil zelo všeč, vse se ji je zdelo zabavno, učila se je plavati in se nastavljala sončnim žarkom. Predvsem pa, nad njenim mlekom tukaj ni bilo pritožb. A doma je nastala velika zmeda in panika, živali so šele sedaj razumele, kaj pomeni zanje krava Liska in njeno sveže okusno mleko. Odpravijo se za njo na morje in upajo, da jo lahko prepričajo, da se vrne domov. Kako jim bo uspelo prepričati Lisko, zveste, ko preberete zgodbo.
  • Beti Južnič
  • SOKOLOV, CVETKA: ZOJINI ZAKLADI
  • Ilustracije: Marta Bartolj
  • Zala, 2021
  • Znana mladinska pisateljica Cvetka Sokolov je zgodbo o srakah, nenavadnih pticah, ki rade pobirajo bleščeče stvari in jih nosijo v svoja gnezda, uporabila za slikanico o sraki Zoji in njenih zakladih.  Zoja je hranila vse mogoče dragocenosti, ki jih je nabrala po gozdu in okolici. Odločila se je, da bo odprla zlatarno Zojini zakladi. Toda kaj, ko živali v gozdu niso vajene nositi uhanov, verižic in bleščečih oblačil, zato ni bilo kupcev. Na srečo se pri njej oglasi sračji samček Stanislav, ki ima smisel za trženje in oglaševanje. Z njegovo pomočjo posel steče in kmalu je vse blago razprodano. Ali bo odličen poslovni odnos med Zojo in Stanislavom prerasel v kaj več, izveste, ko boste zgodbico prebrali.
  • Beti Južnič
  • BOONEN, STEFAN: NAJDENKA IZ PUHLJEVEGA GOZDA
  • Ilustracije: Tom Schoonooghem
  • Sodobnost, 2021
  • Znani belgijski pisatelj Stefan Boonen je skupaj z ilustratorjem Tomom Schoonooghem ustvaril knjigo primerno za mlajše bralce, ki želijo brati zabavne in zanimive zgodbe. V manjšem naselju s simpatičnim imenom Puhljev gozd, je reka nekega dne naplavila deklico z njenim rdečim kovčkom.  Zelo je skrivnostna, še svojega imena ne pove in tudi ne od kod prihaja. Toda prebivalcem mlajšim in starejšim se hitro prikupi, saj s svojim malce nenavadnim vedenjem, zvedavostjo in odločnostjo, prinaša nekaj novega. Ob naselju je temen gozd, ki se ga okoliški prebivalci izogibajo, saj v njem bivajo medvedi. Najdenka, kot jo kličejo, ker ne vedo njenega imena, odkrije, da so medvedi v resnici prijazni in ne želijo ljudem nič hudega. Skupaj z novimi prijatelji jih reši pred ujetništvom. In to je šele začetek dogodivščin. Ali jim bo uspelo preprečiti, da bi zgradili ogromen zabaviščni park in tako uničili čudovito naravo? Kdo ve, mogoče jim pri tem lahko pomagajo prav medvedi?
  • Beti Južnič
  • HEINSALU, ELS: AHA!
  • Ilustracije: Kristi Kangilaski
  • KUD Sodobnost International, 2021
  • Ste tudi vi med tistimi, ki so prepričani, da znanstvenik zavpije:«AHA!«, ko najde odgovor na svoje vprašanje? Je bil za to kriv Arhimed, znanstvenik iz antične Grčije, ki je na vsak način moral najti odgovor na vprašanje, ki mu ga je zastavil kralj? Je zavpil »Aha!«, ko je našel rešitev? Ali je bil to Galileo Galilei, ko je ugotovil, da se je Aristotel motil in je imel on prav? Isaac Newton je prišel do pomembnega odkritja, ko mu je na glavo padlo jabolko. Ne, ni zavpil »Hevreka!« ali »Aha!«, ampak »AU!« Verjeli ali ne, veliki znanstveniki so včasih do svojih idej in odkritij prišli zaradi pozabljivosti, raztresenosti ali pa čisto po naključju.
  • Doktorica fizike Els Heinsalu ni načrtovala, da bo postala znanstvenica. Sanjala je, da bo postala pisateljica. Še dobro, da se tu pa tam sanje uresničijo, saj je na razumljiv način napisala sila zabavno knjigo o znanosti za otroke. Branje popestrijo humorne ilustracije Kristi Kangilaski, ki knjigo naredijo samo še bolj zabavno in zanimivo.
  • Odlomek iz knjige: »Pozneje se je Newton vprašal:»Zakaj jabolko nikoli ne pade gor ali postrani? Zakaj vedno pade naravnost navzdol?« Po daljšem premisleku je prišel do zaključka, da Zemlja privlači jabolko in da tudi jabolko privlači Zemljo. To je TEŽNOST!««
  • Tanja Mlakar Košir
  • BEDRAČ, DAVID: IGRAVČKI!
  • Mladinska knjiga, 2021
  • Ilustracije: Maša Kozjek
  • Pesmi Davida Bedrača so bile prvič objavljene v revijah Ciciban in Cicido, na novo pa jih je za knjigo Igravčki ilustrirala Maša Kozjek.
  • Če si dan popestrimo s ščepcem otroške igrivosti, bo ta zagotovo lepši!
  • Odlomek iz knjige: »ZDRAVNIK ZA MEDVEDE
  • Lukec se igra zdravnika
    in medvedu nogo slika,
    ker ima poškodovano,
    padel je in staknil rano.
  • Vzame drugega medveda,
    v grlo mu skrbno pogleda,
    mu pregleda še oči:
    »Zdrav si, medo, nič ti ni!«
  • Tretji medved pa z vročino,
    glavobolom in angino
    pride k Lukcu po zdravila,
    da bolezen bi minila.
  • Ko medvede vse pozdravi,
    v škatlo Lukec jih pospravi,
    konec je za danes s službo –
    zdaj pa ven, na zrak in v družbo!«
  • Tanja Mlakar Košir
  • GORENC, BOŠTJAN: BOTROVO DARILO
  • Ilustracije: Ana Razpotnik Donati
  • Mladinska knjiga, 2021
  • Slikanica enega najbolj znanih slovenskih ustvarjalcev mlajše generacije Boštjana Gorenca – Pižame z naslovom Botrovo darilo je izšla ob obletnici delovanja projekta z naslovom Botrstvo v Sloveniji. Projekt je pod okriljem Zveze Prijateljev Mladine Ljubljana, ustanovili so ga leta 2010, namenjen pa je vsem slovenskim otrokom in mladostnikom iz družin v stiski. Botrstvo deluje po vzoru tradicionalnih botrov in botric, ki pomagajo svojim varovancem. V slikanici spoznamo Tino in njeno prijateljico Alenko. Med pogovorom od Alenke izve, da je dobila botra. A to je drugačen boter. Ne pozna ga osebno, vendar ji redno pomaga. Alenki je zaradi tega nerodno, Tina pa začenja razumeti, da obstajajo družine, za katere na videz ne bi rekli, da so revne, se pa zaradi različnih vzrokov znajdejo v stiski. Nikakor si ne želijo, da bi se o tem razvedelo v okolju, v katerem živijo, zato še bolj spoštuje svojo prijateljico.
  • Beti Južnič
  • SMALLMAN, STEVE: OVČKA, KI JE PRIŠLA NA VEČERJO
  • Ilustracije: Joelle Dreidemy
  • Ramos, 2021
  • Anglež Steve Smallman je avtor slikanice Ovčka, ki je prišla na večerjo. Gre za uspešnico, večkrat nagrajeno, prevedeno v mnoge jezike in tudi uprizorjeno v gledališko predstavo. Avtor si je zamislil, da volkovi jedo ovce zato, ker jih ne poznajo. Začetek zgodbe je pričakovan. Ovca pride na obisk k volku, ki jo sprejme z veliko dobrodošlico in pravi, da je prišla ravno prav na večerjo. Seveda, ta večerja bo prav ona. A bolj ko volk spoznava majhno prijazno ovčko, manj si želi, da bi jo res pojedel. Ali si bo volk premislil, kaj okusnega bo v resnici za večerjo in s kom jo bo delil pa izveste šele na koncu zgodbice.
  • Beti Južnič
  • SCHERZ, OLIVER: PRIJATELJ Z OSTRIMI ZOBMI
  • Ilustracije: Barbara Scholz
  • Mohorjeva založba, 2021
  • Tomi je mala radovedna tekunica. Nekega dne mu med iskanjem zaklada za svojo skrivno zbirko zdrsne in prekopicne se pred veliko žival z gostim črnosivim kožuhom. Tomi spozna, da je to volk, ki z ukleščeno taco negibno leži pod kupom kamenja. Očitno je hudo poškodovan in Tomi je odločen, da mu bo pomagal. Vsak dan mu nosi hrano in kmalu se spoprijateljita, vendar je njuno prijateljstvo pred težko preizkušnjo. Volk in tekunica vendar ne moreta biti prijatelja. Ali pač?
  • To sočutno, srčno in ganljivo zgodbo o prijateljstvu je napisal Oliver Scherz, po poklicu filmski igralec, ki je po rojstvu svoje hčerke odkril ljubezen do pisanja knjig. Zgodba se močno dotakne tako odraslih kot otrok in nas spomni, kako pomembno je ostati zvest samemu sebi in kljub razlikam in preprekam drug drugemu stati ob strani. Besedilo dopolnjujejo čudovite ilustracije Barbare Scholz, svobodne ilustratorke, ki je prejela odlikovanje za otroške slikanice, ki ga podeljujejo otroci.
  • Odlomek iz knjige:
  • »Tomi je zaspal zadnji. Stisnjen k bratcem in sestricam in k svoji mami je še enkrat pomislil na prijatelja. V nosu je še čutil Jarov vonj, med tačkami njegovo dlako, videl je, kako z njim leti čez prepad. Morda pa je vse to le sanjal.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • SAUDO, CORALIE: HOBOTNIČEK CENE
  • Ilustracije: Gregoire Mabire
  • Hiša knjig, 2021
  • Francoska avtorica Coralie Saudo je ustvarila prijetno in poučno slikanico z naslovom Hobotniček Cene. Cene je vedno v gibanju in pripravljen pomagati, a kaj, ko ima kar osem rok in je tudi štirikrat hitrejši. Kar pa ni vedno dobro, na primer v šoli je takšna hitrost precej moteča in takšno vedenje preveč zahtevno za učitelje. Ker ima njegov učitelj Sardon rad mir in urejenost, ga Cene s svojim hitrim gibanjem in osmimi rokami strašansko moti. Zato ga pošlje k ravnatelju, naj on uredi zadevo. Ali bo znal ravnatelj, kot izkušen učitelj, urediti težavo in najti pravo rešitev za Ceneta, boste izvedeli, ko preberete to slikanico.
  • Beti Južnič
  • JAVAUX, AMELIE: KO TE JEZA SPREMENI V VOLKA
  • Ilustracije: Annick Masson
  • Družina, 2021
  • Slikanica Ko te jeza spremeni v volka govori o medvrstniškem nasilju na način, ki je blizu tudi najmlajšim otrokom. Ustvarili sta jo dve Belgijki, psihologinja Amélie Javaux in ilustratorka Annick Masson. Glavna junakinja je majhna punčka, ki ima težave v šoli. Tam je trop volkov, ki jih vodi še posebej izurjena in hudobna volkulja. Seveda ne gre za resnične volkove, to so v resnici otroci, ki nadlegujejo in ustrahujejo druge šolarje. Ta poredna volkulja ima še posebno veselje, da se spravlja prav na našo junakinjo. Kako se bo ubranila in kaj bo naredila, da bo močnejša od zlobne volkulje, pa izveste ob koncu te poučne slikanice.
  • Beti Južnič
  • WILSON – SIRKOVSKY, DIANNA: JAKOBOVA BRALNA REŠITEV
  • Ilustracije: Sara Casilda
  • Hart, 2021
  • Slikanico Jakobova bralna rešitev je napisala avtorica iz Kanade Dianna Wilson-Sirkovsky in govori o branju. Seveda ne samo o branju, temveč tudi o domačih živalih. Jakob ima težave z branjem, besede se mu zatikajo, zato mu učiteljica  svetuje,  naj bere naglas. Toda komu naj bere, kdo ga bo poslušal? Ker ima rad živali, ga prešine čudovita ideja, brat bo hodil v mačje zavetišče! Tam ga čaka veliko muck, ki ga zbrano poslušajo in Jakob bere vse boljše in z vse večjim veseljem. Kaj porečejo vsi, ko se začne pouk in ko bo učiteljica opazila, kako tekoče bere? To izveste ob koncu te zanimive in branju prijazne slikanice.
  • Beti Južnič
  • KRALJIČ, HELENA: PREDILNICA NITK
  • Ilustracije: Tina Dobrajc
  • Morfemplus, 2021
  • Ko je mačka zadovoljna in jo božamo, oddaja zvoke, ki zvenijo kot, da prede. To mačjo lastnost je izkoristila tudi znana slovenska avtorica Helena Kraljič in ustvarila slikanico z naslovom Predilnica nitk. Muca Cveta se je preselila v nov dom. Majhne živali,  miške, krti, ptice in ostale, je ne marajo preveč, saj vedo, da jih mačke lovijo. Toda naša Muca Cveta ni nevaren plenilec, kot je to v naravi, temveč je prijazna mucka, ki si želi novih prijateljev. Zato začne presti, kar pomeni, da ima dobre namene. Svoje nove prijatelje nauči presti, celo psa, za katerega  vemo, da ni ravno prijatelj mačk…
  • Beti Južnič
  • BONTE, MOJICEJA: KAKO SE KOTALI SREČA
  • Ilustracije: Nataša Vertelj
  • Epistola, 2021
  • Slovenska avtorica Mojiceja Bonte je eno svojih zadnjih slikanic posvetila vprašanju sreče. V njej je na svoj značilen in otrokom razumljiv način povedala pomembno resnico – srečo nam prinaša to, da osrečujemo druge. Tu gre za načelo, več sreče nudiš drugim, srečnejši si, oziroma sreča je, če lahko pomagamo drugim in če nam drugi lahko pomagajo. Zato v tej zgodbici ni glavnega junaka, v njej enakovredno nastopajo različne živali na kmetiji. Začne se z majhno mravljico, ki najde sladkorček. Ponudi ga lačni miški, ta pohvali mačko, ki pomaga psički… Zgodba se nadaljuje vse do lastnika kmetije, ki svojim pridnim živalim razdeli sladkorčke. A eden mu pade na tla in seveda ga spet najde mravljica. Tako se zgodba spet začne znova.
  • Beti Južnič
  • FINLAY, LIZZIE: STRAŠNI ČOKOLADNI VOLK
  • Sanje, 2021
  • Morda se vam bo zdelo nenavadno, a Strašni je oboževal čokolado. Kaj pa je tukaj nenavadnega, saj vsi obožujemo čokolado, kajne? Bi moral pa res iz lune pasti tisti, ki bi mislil drugače. Že že, a Strašni je bil volk, ki je že od malih nog sanjal, da bi pripravil najboljšo čokolado v deželi. In kjer je vaja, tam je mojster! Strašni je odprl čisto svojo čokoladnico. Ponosno je stopil ven in zapel: »Stopite bližje, stopite bližje! Pridite in pokusite mojo slastno čokolado!« Zgodila pa se je čudna reč – vse živali so se razbežale, razen pogumnega pujska. Vam pred očmi pleše slika pujska, oblitega s čokolado, na krožniku Strašnega volka? Ne, pujska ni pojedel volk, se je pa pujsek res dobro najedel in volku priskočil na pomoč. Kako? Pridite v knjižnico, mi poznamo odgovor.
  • Strašni čokoladni volk, avtorice Lizzie Finlay je sladka čokoladna zgodba o sprejemanju in prijateljstvu. Pokaže nam, kako pomembno je slediti svojim sanjam in ostati zvest samemu sebi. Le ugriznite v slasten košček čokolade, brez slabe vesti.
  • Tanja Mlakar Košir
  • BLAND, NICK: POBEGLI OBJEM
  • Ilustracije: Freya Blackwood
  • Skrivnost, 2011
  • Tema slikanice Pobegli objem je prijetna oblika neverbalnega sporazumevanja med ljudmi, ki ji rečemo objem. Z objemom izrazimo naša najgloblja in najlepša čustva. Slikanico sta ustvarila dva avstralska ustvarjalca, pisatelj Nick Bland in ilustratorka Freya Blackwood. Ilustratorka Freya Blackwood ni znana samo po čudovitih ilustracijah, temveč so njene sposobnosti ustvarjanja posebnih efektov uporabili ustvarjalci znane trilogije, Gospodar prstanov. Glavna junakinja je deklica Lucija. Čas spanja je in kot vsi otroci, bi rada še malo podaljšala igro. Zato si od mame izposodi objem, ga da naprej očku, potem  bratcema in sestrici. Vsi ji objem seveda vrnejo. Toda na koncu se odloči, da bo objem dala še domači ljubljenki, psički Ajki. Toda od psičke dobiti nazaj objem le ni tako lahko. Tako Lucija pridobi še nekaj časa preden bo potrebno v posteljo.
  • Beti Južnič
  • PEKLAR, ANDREJA: LUNA IN JAZ
  • Ilustracije: Andreja Peklar
  • KUD Sodobnost International, 2019
  • Luna je zelo dobra tematika za slikanico. Tega se je zavedala tudi slovenska ilustratorka Andreja Peklar, ki je ustvarila večkrat nagrajeno in v tuje jezike prevedeno slikanico »Luna in jaz«. V Sarži na Otroškem bralnem festivalu je sodelovalo 172 založnikov in prav slikanica »Luna in jaz« je dobila prestižno prvo nagrado za ilustracije.  Zanimive, posebne ilustracije in kratko, a poetično besedilo, razkriva poseben svet, v katerem deklica opazuje Luno v vseh njenih različnih pojavnostih in razmišlja o tem, zakaj se Luna premika, kako ponoči sveti in kot lučka odseva v vodi. Slikanica je primerna tudi za majhne otroke, saj s pomočjo ilustracij spodbuja domišljijo.
  • Beti Južnič
  • BEZINOVIĆ – HAYDON, IVA: MOJA BABICA NE VE, KDO SEM
  • Ilustracije: Hana Tintor
  • KUD Sodobnost International, 2021
  • Hrvaška pisateljica, prevajalka ter profesorica je v sodelovanju z mlado, obetavno ilustratorko ustvarila slikanico za otroke, ki prinaša zgodbo z izjemnim sporočilom. Na otrokom razumljiv način jima je uspelo predstaviti težko in bolečo temo – demenco, poslavljanje in smrt. Majhna deklica Ema pripoveduje, kako se je njena babica nekega dne začela spreminjati. Nenadoma se ne spominja več imen, dogodkov, krajev, celo oseb. A zgodba prinaša tudi sporočilo upanja. Otroke in odrasle spomni na to, da se ljubezni, ki jo čutimo do svojih najbližjih ne pozabi – pa čeprav bolezen izbriše vse druge spomine.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Neke sobote sem prišla na obisk z očkom. Babica ga je z zanimanjem opazovala, potem pa vprašala, kdo je. Ni ga prepoznala. Nikoli nisem videla očka, da bi tako jokal kot takrat na klopci pred domom.«
  • Špela Činkelj
  • SHEEHAN, LISA: ZMAJČEK TAJ
  • Ilustracije: Lisa Sheehan
  • Epistola, 2021
  • Zgodbico o zmajčku Taju je ustvarila angleška avtorica Lisa Sheehan. Taj živi čisto sam v veliki hiši v gozdu. Je ustvarjalen, peče torte, šiva pisane kostume in slika. Ker je družaben, si želi veliko prijateljev, a kaj ko se ga zaradi njegovega groznega videza vsi drugi  zelo bojijo. Ugotovi: »Naj bom še tako prijazen, nihče noče biti moj prijatelj.« Ko vidi oglas za letni medvedji piknik, se mu utrne čudovita ideja. Preobleče se v medveda in se začne obnašati kot medved. Na pikniku se čudovito zabava in spozna veliko novih prijateljev. Vsi se želijo družiti z njim, saj je igriv in zabaven. Toda, slej kot prej bi prišlo do nesreče – kostum se  raztrga, ven pade rep, ob kolcanju dim in groza, ko po nesreči kihne, bruhne ogromen plamen.
  • A brez skrbi, vse se bo dobro končalo, saj so vsi udeleženci piknika že spoznali, da ni pomemben le videz, temveč kakšen je človek, oziroma zmaj v resnici in v srcu. Seveda to velja tudi za nas. Ne smemo soditi drugega le po videzu, temveč po tem, kdo smo, kako se vedemo in kako smo prijazni do naših prijateljev in neznanih ljudi.
  • Beti Južnič
  • LEIGHTON, JONNY: KJE KAKA MEDVED?
  • Ilustracije: Mike Byrne
  • Epistola, 2021
  • Zgodbic o medvedu je ogromno, vedno je prijazen, zabaven in dobrodušen. Tudi v  slikanici Kje kaka medved?, ki jo je napisal angleški avtor Jonny Leighton, je tako. Uporabil je dve resnični lastnosti, prva je, da so medvedi zelo sramežljivi in druga, da je bližnje srečanje z njim precej strašljivo. Slikanica nam odgovori na zanimivo vprašanje: »Kje kaka medved?« Tisti v naravi običajno kakajo povsod in njihovi kakci so raztreseni po gozdu. A medved Ben ni običajen medved – kaka samo tam, kjer ga nihče ne vidi. To pa ni tako enostavno, povsod v gozdu se nahajajo gledalci, gozdne živali in ptice. S tem, da želi pri kakanju mir, je podoben ljudem, saj si tudi mi pri tem opravilu ne želimo gledalcev. Zato tudi ni čudno, da Ben pri iskanju mirnega kotička zaide v bližino človeka, saj ima tam mir.
  • Beti Južnič
  • COLLIER, KELLY: ŠTEF IN ŠTAFETA
  • Ilustracije: Kelly Collier
  • Zala, 2021
  • Slikanico Štef in štafeta je napisala in ilustrirala kanadska avtorica Kelly Collier. Za glavnega junaka si je izbrala žival, ki bolj redko nastopa v zgodbicah, konja. Konj je bil udomačen pred 5000 leti in je bil stoletja med najpomembnejšimi domačimi živalmi, bistven je bil za transport, bojevanje in pri kmečkih opravilih. Danes so konji bolj človeški sopotniki pri tekmovanjih na turnirjih, otroci pa tudi odrasli jih radi jezdijo. Konju iz slikanice je ime Štef in je najboljši tekač. Vsako leto spomladi zmaga na tekatonu. Tudi letos je prepričan v svojo zmago, a kaj, ko so organizatorji spremenili pravila. Ne tekmujejo več posamezno, temveč ekipno, torej skupina štirih tekačev, vsak preteče del proge. A to še ni tako hudo, Štef se zgrozi, ko izve, kdo so člani njegove skupine – polž, raca in želva. Kako se bo tekma za to nenavadno skupino iztekla, pa izveste, ko preberete to lepo slikanico.
  • V njej se Štef nauči, da ni vse v hitrosti in moči, pomembno je sodelovanje, tovariški duh in prijateljstvo. Same pomembne lastnosti za naše otroke in tudi za odrasle.
  • Beti Južnič
  • BLANCO, NOELIA: SANJE V DOLINI MILI 
  • Ilustracije: Valeria Docampo
  • Epistola, 2015
  • Avtorici slikanice Sanje v dolini Mili prihajata iz Argentine, pisateljica Noelia Blanco  in ilustratorka Valeria Docampo. Avtorica v svoji slikanici govori o popolnih strojih, ki so prišli v dolino Milo. V njej so  »stroji izdelovali najrazličnejše  stvari in vse je bilo popolno: spanje, počitnice, prijatelji in celo nasmeh.« Prebivalci so se nanje navadili in ni bilo več potrebe, da bi v zvezdne utrinke pošiljali svoje želje. Saj so jim vse delo opravili popolni stroji! V majhni vasici je živela mlada šivilja Ana. Ni se mogla sprijazniti s tem, da ljudje nimajo nobenih želja in da ne verjamejo več v svoje sanje in ne opravljajo nobenega dela. Kako jih je prebudila, boste izvedeli ob koncu te izjemno poetične in čudovito ilustrirane slikanice.
  • Beti Južnič
  • SWANN, KAREN: ZGODBA O KITU
  • Ilustracije: Padmacandra
  • Hiša knjig, 2021
  • Poetična slikanica z malo besedami in premišljenimi ilustracijami pove tako zapleteno in žalostno zgodbo našega planeta. Droben deček se spoprijatelji z veličastnim kitom. Skupaj preplujeta širne oceane, občudujeta njihove lepote in živalstvo v njih. Potopita se do skritih zakladov in krajev, kjer so nekoč bili. Dolga pot kita zlakotni, odpre svoja velika usta in …
  • Nenadoma deček dojame, kaj je njegov prijatelj v resnici pojedel – smeti!
  • Domisli se, kako bi lahko pomagal …
  • Odlična slikanica, s katero lahko najmlajšim približamo skrb za okolje in živali, ki so nemočne v boju s plastiko, ki jih obdaja.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Zakrulil je kitu želodček, je usta odprl na stežaj in pol oceana, kakor za šalo, pogoltnil kot en sam grižljaj.”
  • Špela Činkelj
  • BALDISSEROTTO, ZAK: KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE?
  • Ilustracije: Eleonora De Pieri
  • Epistola, 2021
  • Slikanica Kaj je najpomembnejše? govori o dveh velikih prijateljicah, lisici Eli in štorklji Lini. Ustvarila sta jo italijanski avtor Zak Baldisserotto in ilustratorka Eleonora De Pieri. Kot vsi prijatelji bi tudi Eli in Lina radi počeli vse skupaj. Pa nastane problem, saj sta kljub temu, da sta prijateljici, povsem različni. Eli je odlična kuharica – kot bi mignil, pripravi okusne jedi, še posebej sladice. Lini pa kuharija ne gre od rok, vse se ji prismodi, ali pa ni užitno.  Ker nista obe enako uživali v kuhi, sta se odločili, da bosta poskusili z vezenjem in kvačkanjem. Tu je bilo prav obratno, Lini je šlo odlično od rok, Eli pa nikakor. Ali bosta prijateljici le našli kaj, da bi lahko sodelovali in to počeli skupaj, izveste, ko boste slikanico prebrali.
  • Beti Južnič
  • DEUTSCH. GEORGIANA: BUDNI VOLK
  • Ilustracije: Megan Tadden
  • Učila, 2021
  • Težava s spanjem je osrednja tema slikanice, ki jo je napisala angleška avtorica Georgiana Deutsch. Glavni junak je volk, ki tokrat ni hudoben, temveč simpatičen in prijazen in zato ima veliko prijateljev. Pesti pa ga ena velika težava, ko v gozdu napoči čas za spanje, volk ne more zaspati. Poskuša vsemogoče, da bi zaspal, a neuspešno. Ugotovi, da se je spanec skril in se loti iskanja. Zvesti prijatelji, mu, kljub temu, da so zeeelo zaspani, pomagajo. Na srečo na drevesu opazijo modro sovo. Ta jim pove, da spanca ni potrebno iskati, spanec jih bo našel sam.
  • »Ampak šele ko boste utrujeni in mirni in se boste počutili varne. Kot takrat, kadar poslušate pravljico za lahko noč.«. In jim bere lepo pravljico, ki uspava tudi volka.
  • Beti Južnič
  • AGUILAR, LUISA: UŠESA KOT METULJI
  • Ilustracije: André Neves
  • Epistola, 2021
  • Slikanica španske avtorice Luise Aguilar z naslovom Ušesa kot metulji govori o punčki Megi. Megi ima zelo velika ušesa in zato se ji sošolke in sošolci posmehujejo. Ko vpraša mamo, ali ima res velika ušesa, ji ta odgovori, da ima metuljem podobna ušesa, ki »plapolajo okoli glave in vse grde stvari obarvajo s čudovitimi barvami.«
  • Ta misel ji pomaga, da se ubrani tistih otrok, ki se posmehujejo še njenim lasem in obleki. Takšno vedenje jo naredi močnejšo in odgovornejšo.
  • Zanimive ilustracije Andreja Nevesa samo še poudarijo osnovno misel slikanice – norčevanje iz drugih je grdo in moramo se mu upreti.
  • Beti Južnič
  • CALI, DAVIDE: PRODAJALEC SREČE
  • Ilustracije: Marco Soma
  • Epistola, 2021
  • Slikanico z naslovom Prodajalec sreče sta ustvarila italijanska avtorja – pisec Davide Cali in ilustrator Marco Soma.
  • Prodajalec sreče je prebrisani Golob, ki drugim pticam prodaja srečo v pločevinkah, velikih, majhnih in v družinskih paketih. Občasno se pripelje s svojim starim kombijem in nikoli mu ne manjka kupcev – saj, kdo si pa ne bi želel malo sreče.
  • Motivi za nakup sreče so različni, nekateri pa so pripravljeni plačati zadnji denar za vsaj eno pločevinko. Tako stara gospa Taščica kupi majhno pločevinko sreče za svoje vnuke. Nikoli ne ve, kaj jim naj podari, saj imajo že čisto vse, ubogi otroci. Verjetno ni potrebno napisati, da so pločevinke v resnici prazne, le da kupci tega ne vedo.
  • Beti Južnič
  • MAZI, DARKA: LUKA IZGUBI OČKA
  • Ilustracije: Marta Bartolj
  • Morfemplus, 2021
  • Darka Mazi je ustvarila tenkočutno pripoved, v kateri spremljamo dečka Luka, ki se skupaj z mamico sooča z očkovo boleznijo in smrtjo. Slikanica spregovori o temi, ki v nas vzbuja strah in nelagodje, a je vendar pomembno, da znamo teme poslavljanja, umiranja, smrti in žalovanja na primeren način predstaviti otrokom. Včasih nam lahko pri tem pomagajo tudi zgodbe. Z njimi tako otroci kot odrasli lažje sprejmemo obstoj smrti, se zavemo dragocenosti življenja ter lažje razumemo in spoštujemo proces žalovanja, ki ga izražamo na različne načine.
  • Radmila Pavlovič Blatnik iz Slovenskega društva hospic je za slikanico napisala ganljiv predgovor. V njem nas med drugim spomni tudi na pomen žalovanja, ki je izraz ljubezni. Takole pravi: »Ko delimo žalost, delimo ljubezen in izrazimo hvaležnost za ljubljeno osebo. Otroci to znajo, pogosto bolje kot odrasli.«
  • Odlomek iz besedila:
  • »Kljub temu, da se očka in zdravniki zelo trudijo, je bolezen napredovala. Včasih se zelo težke bolezni ne da pozdraviti in zaradi nje umreš.«
  • »Umreš?« je osuplo vprašal Luka. Nikogar ne pozna, ki bi umrl.
  • »Ali boš umrl, očka?« nejeverno vpraša.
  • »Ja, Luka, kmalu bom umrl. Preostali čas pa bi rad izkoristil za to, da bomo čim več skupaj.«
  • Špela Činkelj
  • FRASER, LU: DROBCENA GERTA
  • Ilustracije: Kate Hindley      
  • Zala, 2020
  • Na vrhu gore, sredi večnega snega, je v tropu jakov živela Gerta. Od rogov do nožic je bila vzoren jakovski mladič. Bila pa je tako drobna, da bolj drobne ni bilo nikjer. In to ji ni bilo niti najmanj všeč. Želela si je postati velika, saj je ni stvari, ki je velik jak ne zmore. In lotila se je načrta. Pojedla je vso zelenjavo, plezala po gorah, poskakovala, frlela, da bi ji zrasle še misli je brala in brala. Vse to je počela, a zrasla ni niti za milimeter. Ko jo je žalost že skoraj vso zajela, je zaslišala topot kopit. Med velikansko čredo jakov je zagledala mamo: «O, Gerta, pomagaj, POHITI!« Na robu ledene ravnice, na najožjem koncu spolzke police je bil ujet jak. Vsi večji jaki so bili preveliki in preveč okorni, da bi lahko nesrečnemu jaku priskočili na pomoč. Bo drobcena Gerta kos nalogi? Se v njeni majhnosti morda skriva »nekaj zelo velikega«?
  • Slikanico v rimahDrobcena Gerta sta ustvarili izkušena ilustratorka Kate Hindley in čisto novi obraz na literarni sceni, Lu Fraser.
  • Prikupna in navihana mladička nas je s svojo pisano pleteno kapico popolnoma očarala in prepričani smo, da bo očarala tudi vas.
  • Odlomek iz slikanice: »In ko se je Gerta zazrla v srebrni soj lune na nebu, se je nasmehnila in rekla: »Biti majhen … je čisto v redu! Za Gerto merim ravno prav v višino in čez pas. Taka sem čisto drobna … in najbolj jaz.««
  • Tanja Mlakar Košir
  • KOŠIR, MANCA in GODINA KOŠIR, LADEJA: SKUŠTRANKE: Srčnice male za otroke različno stare
  • ilustracije: Manca Kovačič
  • Buča, 2020
  • V navdušujoči zbirki poezije Skuštranke so pesmi, ki sta jih v prikupni knjižici zbrali publicistka Manca Košir in njena hči, podjetnica in ustvarjalka Ladeja Godina Košir. Skuštranke po Mancini poetični zbirki Srčnic za odrasle nagovarjajo tudi otroke, a hkrati ne samo njih. Na svež in novodoben, lahkoten, a hkrati nadvse globok način mati in hči v kratkih pesmicah premlevata temeljne človeške vrednote. Prvi sklop pesmi Skuštranke navzven obravnava pojme iz okolja, npr. Mama, Oče, Družine, Letni časi, Sonce, Igrišče, Morje, Svet… medtem ko v drugem delu Skuštranke navznoter avtorici premlevata predvsem človeška čustva, stanja in občutja, kot so Ljubezen, Prijateljstvo, Sreča, Zavist, Smrt, Tišina, Preteklost, Upanje … Mančine in Ladejine pesmice se med sabo prepletajo, glede na avtorico pa jih ločujejo barve naslovov: naslovi Mančinih pesmi so obarvani modro, Ladejinih pa rdeče. Pesmi v zbirki popestrijo nežne in igrive ilustracije Mance Kovačič.
  • Pesem Mance Košir Mama iz knjige:
  • »Mama je ena sama.
  • Dokler živi, si otrok, ko umre, si sirota.
  • Takrat je čas, da se ji vsak dan zahvališ
  • za vse dobro in težko, kar si doživljal z njo.
  • Takrat je čas, da njej in sebi odpustiš,
  • in vzklikneš: »Mama, ti v meni živiš!««
  • Pia Marincelj Bregar
  • KRALJIČ, HELENA: KKKMALU BOM PRAZNOVAL ROJSTNI DAN
  • ilustracije: Maja Lubi
  • Morfem, 2020
  • Za otroke, še posebej v skupini, je značilno, da odklanjajo drugačnost. To pomeni, da lahko izolirajo sovrstnike, ki kakorkoli odstopajo od večine. S takim obnašanjem se srečujejo tudi vzgojiteljice v vrtcu, saj morajo poskrbeti, da zaradi pomanjkljive vzgoje in predsodkov med otroci ne bi prihajalo do odklonilnega odnosa. Poučno, resnično zgodbo je napisala priznana slovenska avtorica Helena Kraljič, odlične ilustracije pa je prispevala Maja Lubi. Glavni junak je Simon, prijazen fant, ki ima veliko težavo. Močno jeclja, kar pri drugih otrocih v vrtcu vzbuja nelagodje in zato se mu izogibajo. Vemo, da je jecljanje govorno-jezikovna motnja, ki se največkrat pojavi pri predšolskih otrocih. Zaradi tega imajo otroci lahko tudi psihološke in socialne posledice. Simon ima srečo, saj ima skrbne starše, ki se trudijo, da bi s pomočjo logopedinje njegovo težavo odpravili. Vzgojiteljica Jelka je strokovna in skrbna, in ve, kako ravnati, predvsem zaradi odziva ostalih v skupini. Kakšno vlogo bo imela psička Pika, ki jo starši podarijo Simonu za rojstni dan, pa boste izvedeli, ko slikanico preberete… Slikanica z naslovom Kkkmalu bom praznoval rojstni dan, je zagotovo odličen primer poučne slikanice in po njej bodo radi segali starši, vzgojitelji in otroci. Še pomembneje je, da jo preberejo tudi starši otrok, ki na srečo nimajo težav z govorom, da bodo lahko otroke pripravili na strpnost do tistih, ki jih žal imajo. Opozorili bi še na spremno besedilo priznane slovenske logopedinje Vlaste Podbrežnik, ki je tudi zaznala kvaliteto in pomen te slikanice.
  • Beti Južnič
  • SCHULZE, BIANCA: NE ZBUDI ZMAJA
  • Hiša knjig, 2021
  • PSST! Ne gre drugače, kot da šepetam. Oprostite mi, ampak … piše: »Bodi zelo, zelo tiho. Pravkar sem uspaval NAJBOLJ nabritega zmaja na svetu.« O, ti šment! Kaj storiti, ko se ti najbolj od vsega mudi zakričati? Seveda si ne želim zbuditi spečega zmaja, a hrupni vitezi zelo glasno praznujejo rojstni dan. In, če te prosijo, da z njimi zapoješ Vse najboljše, zapoješ! Na ves glas! In upihneš svečke! In hitiš preverit, ali zmaj še spi. In, ko nežno zazibaš knjigo z ene strani na drugo … se zmaj … zbudi!!! Kaj storiti? Hitro v Knjižnico Kočevje skočiti. Tam si spečega zmajčka sposoditi. In čisto, čisto tiho govoriti.
  • Ta duhovita zgodba je delo Biance Schulze, čudovite ilustracije pa so nastale izpod rok Samare Hardy.
  • Odlomek iz slikanice: »Odlično! Zmanjkalo ga je. Še ti položi glavo na svojo blazino. Pokrij se z odejo. Bodi čisto pri miru in trikrat reci psst. Zdaj pa nežno zapri knjigo…«
  • Tanja Mlakar Košir
  • MACKESY, CHARLIE: FANT, KRT, LISICA IN KONJ
  • Učila, 2020
  • To je prav posebna knjiga, ki jo težko primerjamo s katerokoli, ki jo poznamo. Avtor je znani britanski ilustrator Charlie Mackesy, knjiga, ki je svojo pot začela na družbenih omrežjih, pa je takoj postala svetovna uspešnica, prevedena je v številne svetovne jezike. Dobila je vsemogoče nagrade in bila prodana v milijon in pol izvodih. Glavni junaki so: radovedni fant in njegovi prijatelji krt, lisica in konj. Vsak udeleženec razmišlja po svoje, z nami deli humorne nasvete in življenjske modrosti. Sicer potujejo, vendar je potovanje pomembnejše od cilja. »Kaj želiš biti, ko boš odrastel?« Vpraša krt fanta, ko se srečata. »Prijazen«, je odvrnil fant. Vsak dialog je zanimiv in globokoumen in vsaka prebrana ali pregledana stran nas navdahne in obogati. Risbe so večinoma črno-bele, le redke so barvne,  besedilo pa je napisano s čopičem v pisanih črkah. Knjiga, za katero lahko resnično rečemo, da je primerna za vse generacije, od otrok, ki so se komaj naučili pisanih črk.
  • Beti Južnič
  • PODGORŠEK – BONTE, MOJICEJA: KAKO SE JE SOVICA ZNEBILA ŽALOSTI
  • ilustracije: Vesna Benedetič
  • Epistola, 2020
  • Slikanica Kako se je sovica znebilažalosti avtorice Mojiceja Podgoršek – Bonte otrokom približa zahtevno tematiko – žalost. Glavna junakinja je sovica, ki je že nekaj dni zelo žalostna. Druge živali jo poskušajo razveseliti, kakor najbolje znajo, a neuspešno. »V smeh je ni spravil niti polh, ki je spuščal takšne vetrove, da je celo gosenice pometalo z dreves.« Na srečo je priletela muha enodnevnica, katere hrana so prav žalostne misli in vse sovičine žalostinke so končale v njenem trebuščku…
  • Žalost je eno najmočnejših čustev pri človeku, običajno jo opredelimo kot nasprotje veselju. Žalostni smo lahko iz različnih razlogov, običajno gre za posledico izgube, lahko pa izvira iz dogodkov, ki se nas močno dotaknejo. Lepo je vedeti, da imamo za to rešitev, saj moramo, ko smo žalostni, samo poiskati muho enodnevnico, in žalosti ne bo več.
  • Beti Južnič
  • STEWART, MELISSA: POD SNEŽNO ODEJO
  • ilustracije: Constance R. Bergum
  • prevod: Mojiceja Bonte
  • Epistola, 2020
  • Knjižico Pod snežno odejo je napisala ameriška avtorica Melissa Stewart. Specializirala se je za otroške poučne knjige. Napisala je že neverjetnih 180 poučnih knjig, ki so prevedene v svetovne jezike. Slikanica Pod snežno odejo opisuje kako različne živali prezimijo in kako živahno je v resnici pod snežno odejo. Zgodbice ne govorijo le o živalih, ki jih vsi poznamo, posebej na Kočevskem, kot so medvedi, ki zimo prespijo. Tu so zgodbe številnih različnih živali, na marsikatero niti ne pomislimo, za nekatere bi želeli, da jih ne bi pogosto srečevali. Pomislimo samo na voluharje, nočno moro vsakega vrtičkarja. »Svoje dneve preživljajo s kopanjem snežnih predorov, ko naletijo na mlado drevo, si postrežejo z njegovim lubjem.« Tudi bobri se zadržujejo znotraj svojega domovanja  v vodi, a ko postanejo lačni, je lubje njihova hrana. To, da so pozimi večkrat lačni, zadnja leta opažamo prebivalci ob Kolpi, saj ljubijo mlada sadna drevesa. Ribe, žabe, želve, močeradi in še mnoge druge vodne živali so bolj mirne. Zakopane v blato ali skrite pod skalami, čakajo na pomlad.
  • Beti Južnič
  • SVETINA, PETER: DEBELA PEKOVKA
  • ilustracije: Peter Škerl
  • KUD Sodobnost International, 2020
  • Glavna tema slikanice Debela pekovka so krofi. Ustvaril jo je priznani slovenski avtor Peter Svetina, humorne ilustracije je prispeval Peter Škerl. Vemo, da imajo junaki slikanic lastnosti, ki niso preslikava resničnosti, ampak njen približek. V tej zgodbi, ki se dogaja na železniški postaji, se je to zgodilo ljudem. Pekovka Margot je delala najboljše krofe v mestu, ocvrla jih je v olju, v njih vbrizgala marelično marmelado in jih posula s sladkorjem. »Ljudje so prihajali k okencu in jih kupovali, sveže in slastne.« Imela pa je eno hudo slabost, oboževala je marelično marmelado. Čudežno. Kot je možno samo v pravljicah, je včasih zlezla v krof in polizala marmelado. Vsake toliko se je kakšen kupec spraševal, kam je izginila marmelada iz njegovega krofa …  Velik ljubitelj krofov je bil tudi slikar Friderik.  Nekega dne si jih je zaželel. Pekovke pa nikjer, čakanja se je naveličal, pustil je denar na polici, vzel nekam težak krof in šel domov. Seveda, vzel je prav tistega, v katerem je bila Margot. Brez strahu, ni je snedel, saj bi bil to žalosten konec, ki ga slikanice ne poznajo. Lahko samo namignemo, da je ta pripetljaj v resnici začetek ljubezenske zgodbe.
  • Beti Južnič
  • VAN DE VENDEL, EDWARD: LISJAČEK
  • ilustracije: Marija Tolman
  • prevod: Stana Anželj
  • Sanje, 2020
  • Slikanica z naslovom Lisjačekje prav posebna, lahko bi ji rekli kar biser med slikanicami, saj vsebuje veliko ilustracij in te so res izjemne. Zgodbico sta ustvarila avtor Edward van de Vendel in ilustratorka Marije Tolman. Za svoje delo sta v svoji domovini Nizozemski prejela dve prestižni nagradi za otroško literaturo, tako za besedilo, kot za ilustracije. Glavni junak je mali Lisjaček na potepanju naokoli po naravi. Na poti, ko skuša uloviti vijoličnega metulja, doživi nenavadno nesrečo, pade in za nekaj časa zaspi. V sanjah se mu prikaže vse njegovo življenje, od časa, ko se je rodil, ko je bil še mladiček, nič večji od jabolka. Spominja se, kako raste, odrašča v krogu ljubeče družine, mame, očeta in sorojencev in kako se z njimi igra. Odkriva svet okoli sebe, uči se, kako živeti in preživeti v njem. »Ati pravi: »Radovednost je smrtna čednost«. Tega Lisjaček ne razume najbolje. Toda ata in mama vesta najbolje. Učita jih, kako deluje svet
  • Res prisrčna slikanica, ki jo boste zaradi čudovitih ilustracij radi vzeli v roke tudi odrasli in ne samo otroci. Vsi se boste ob prebiranju in gledanju ilustracij lahko pogovarjali, kako pomembna je družina in skrb za otroke. Lisjaček to že ve in prav je, da se tega zavedamo tudi mi.
  • Beti Južnič
  • MATTIANGELI, SUSANNA: UČITELJICA
  • Prevedla: Dušanka Zabukovec
  • KUD Sodobnost International, 2018
  • Slikanica italijanske avtorice Susanne Mattiangeli je razposajen in zabaven portret učiteljic, ki ga ilustratorka Chiara Carrer z raznimi podlagami, kot so notno črtovje, karo in črte, nalepke za zvezke, milimetrski papir ipd., izvrstno zaobjame. Izvemo, da so učiteljice velike in majhne, okrogle in vitke, da majhna učiteljica ni polovična učiteljica in velika učiteljica ne šteje za dve, kot bi morda kdo mislil. Včasih pa je učiteljica učitelj.
  • Slikanica je primerna za vse starosti. Otrokom pokaže, da so tudi učitelji in učiteljice samo ljudje, odrasle pa nostalgično odpelje v čas, ko smo še sami gulili šolske klopi in so nam oči zažarele ob naši najljubši učiteljici in so se nam zašibila kolena ob tisti malo manj najljubši.
  • Odlomek iz knjige: »Če je učiteljica odsotna, jo odštejemo. Če pride nova učiteljica, jo prištejemo. Vse učiteljice in vsi učitelji na svetu bi se morali deliti z vsemi otroki sveta. Kadar ni dovolj učiteljic, jih je treba množiti
  • Tanja Mlakar Košir
  • KANJIR, JON: TUDI LUKA NOSI MASKO
  • ilustracije: Maša Črešnik
  • Društvo za povezovanje dijakov, učiteljev in prijateljev Gimnazije Celje – Center, 2020
  • Majhnim otrokom težje razložimo, kaj pomenita epidemija in nalezljiva bolezen. Dva mlada avtorja, dijaka Jon Kanjir in Maša Črešnik sta združila moči in ustvarila prikupno slikanico z naslovom Tudi Luka nosi masko. V njej otrokom na razumljiv in zanimiv način opišeta, zakaj je potrebno, da tudi oni nosijo maske, četudi je to moteče. Glavni junak je Luka, ki ga pazi njegova babica. Babica je zamesila testo, Luka pa z modeli izdeluje piškote različnih oblik, ki jih bosta spekla v pečici. Ko Luka pogleda skozi okno, vidi odrasle in otroke, vsi nosijo maske in tega ne razume najbolj. Babica mu pojasni, kako in zakaj nas maske varujejo pred vdihavanjem škodljivih delcev, zaradi katerih lahko zbolimo. S tem ščitimo sebe in druge in tako mora biti, dokler je prisotna nevarnost nalezljivih bolezni.
  • Beti Južnič
  • MORIC, ANJA: ČEBELARSKE DOMISLICE JURIJA JONKEJA
  • Zavod Putscherle, center za raziskovanje, kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, 2020
  • Knjiga prinaša devet kratkih zgodb, ki prikazujejo utrinke iz življenja Kočevarja, duhovnika in strastnega čebelarja, ki se lahko kosa z najpomembnejšima slovenskima čebelarjema – Antonom Janšo in Petrom Pavlom Glavarjem. Malemu radovednemu fantičku Hanžu tako Jurij Jonke odkriva skrivnostni svet čebel in čebelarstva, bralec pa med drugim izve tudi, kako je v času Ilirskih provnic pred usmrtitvijo rešil ujete francoske vojake, kasneje pa pred isto usodo še rojake Kočevarje. Slovensko čebelarstvo je Jonke zaznamoval s priročnikom Kranjski čebelarček, ki ga je napisal v nemščini ter dal prevesti v slovenščino, da so ga lahko brali vsi.
  • Ilustracije Barbare Kolar lepo zaokrožujejo to izvirno besedilo, knjiga pa je odličen pripomoček, da najmlajšim predstavimo tega pomembnega kočevarskega in slovenskega čebelarja ter dobrotnika.
  • Odlomek iz besedila: “»Kdo ve, kolikšno razdaljo mora opraviti čebela, da nabere eno posodo medu, ko pa lahko naenkrat na nožicah prinese zgolj drobtinico cvetnega prahu,« je razmišljal Jonke.”
  • Špela Činkelj
  • SCHOTHORST, DANIËLLE: NAJSVETLEJŠA ZVEZDA
  • Epistola, 2018
  • Naše počutje ni vedno samo dobro, včasih je slabše, ker smo bolni ali žalostni ali nas je kaj razjezilo. Razpoloženje si poskusimo izboljšati sami, toda to ni lahko. Lažje in lepše je, kadar nam pomagajo naši najbližji ali naši prijatelji. To lahko naredijo z lepimi dejanji in s pravimi besedami. Tudi če se ne počutimo slabo, nam pozitivna misel izboljša že tako dober dan.  Najsvetlejša zvezda je zgodbica o lepih mislih. Ustvarila jo je nizozemska avtorica in ilustratorka Daniëlle Schothorst. Glavna junaka sta prijatelja psiček in lisjaček. Ponoči rada poslušata tihe nočne zvoke in gledata majhne lučke na nebu. Razpredata o tem, zakaj so ene večje in druge manjše. Pomislita, da je mogoče, da bolj rastejo, ker jim z Zemlje pošiljamo več lepih mislih. Odločita se, da bosta to preverila in si izbrala eno od zvezd ter ji pošiljala dobre misli. Zvezda je hitro postajala vse večja in večja in svetlejša kot velikanski sijoči diamant. Kaj se je zgodilo, ko je bilo lepih misli veliko, pa boste izvedeli, ko boste prebrali to lepo zgodbico s čudovitimi ilustracijami.
  •  Beti Južnič
  • MITREVSKI, IVAN: KDO SE BOJI ZOBOZDRAVNIKOV
  • Založba Miš, 2020
  • Redno umivanje zob in skrb za ustno higieno je ena izmed najzgodnejših navad, ki jih privzgojimo otrokom. Starši in odrasli, prav je, da razložimo malčkom, zakaj je ustna higiena tako zelo pomembna. Usta so polna bakterij, ki se, če jih ne ustavimo, lahko širijo tudi po telesu in škodljivo vplivajo na naše zdravje. Žal samo umivanje zob ni dovolj, redno moramo preventivno obiskovati zobozdravnika in ne samo takrat, ko nas zobje že bolijo.
  • Za otroke vemo, da se obiska zobozdravnika, še posebej, če je to povezano z bolečino, ne veselijo prav posebno. Slikanica z naslovom Kdo se boji zobozdravnikov  poskuša otrokom na zabaven način omiliti strah in nejevoljo, ki je vezana z obiskom pri zobozdravniku. Ustvaril jo je Ivan Mitevski, ki je znan po svojih zanimivih in zelo posebnih ilustracijah. Tudi tej slikanici dodajo poseben čar. Glavni junaki knjige so deklica Barbara in različne živali. Vsem je skupno eno, bojijo se zobozdravnikov. Toda, če se Barbara boji zobozdravnika zaradi svojih nekaj zobkov, kako je šele strah krokodila, ki jih ima desetkrat toliko in zato potrebuje tudi deset zobozdravnikov. Pa slona, ki ima dva okla, gromozanska zoba? Da ne omenjamo leva, mroža, kravo in druge živali, ki jim je obisk zobozdravnika še veliko hujša mora kot Barbari, saj imajo veliko število zob ali velike zobe.
  • Izjemno zabavna knjiga, kot nalašč za branje preden bomo morali obiskati zobozdravnika ali zobozdravnico. Seveda ne samo takrat, preberemo jo tudi zvečer, potem, ko smo si umili zobe, kar pa pomeni, da jo lahko preberemo prav vsak večer.
  • Beti Južnič
  • CLAYBOURNE, ANNA: VROČI PLANET
  • Prevedla: Katarina Šoln
  • Grafenauer, 2020
  • Osveščanje otrok in mladostnikov o podnebnih spremembah, ki uničujejo naš svet je izjemno pomembno. Knjiga Vroči planet zelo jasno in nazorno predstavi globalno segrevanje in podnebne spremembe tako našim mlajšim bralcem, kot tudi vsem nam, ki se nam zdi, da bi lahko o poznavanju te tematike zapolnili še nekaj »lukenj v spominu«. Razkriva nam, kaj so podnebne spremembe, kateri dejavniki vplivajo nanje in kako se zaradi njih naš svet vse bolj spreminja. Podaja nam rešitve, kako lahko posamezniki z vsakodnevnimi dejavnostmi  sami preprečimo, da bi se podnebne razmere še poslabšale in znanstvene rešitve, ki bi pripomogle k ohlajanju Zemlje.
  • Odlomek iz knjige: »Kljub vsem dokazom o podnebnih spremembah se nekaterim ljudem te ne zdijo niti najmanj zaskrbljujoče. Še več: nekateri celo trdijo, da so to zgolj strašljive zgodbice. Tudi nekateri politiki nasprotujejo spremembam, saj bi lahko zeleni ukrepi negativno vplivali na gospodarstvo in s tem odvrnili njihove volivce.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • DORIA, ŽIVA VIVIANA: KOLIKO SNEŽINK JE NA NEBU?
  • Doria, 2019
  • Sneg tvorijo snežinke, ki padajo iz oblakov in ustvarijo sneženo odejo. Narejene so iz molekul vode in tvorijo šesterokotne ledene kristale različnih vzorcev. Te se kot snežinke spustijo na zemljo. Ker so brezbarvne, se svetloba od njih odbije in ga vidimo kot belega. Nekoč smo mislili, da so vsi vzorci snežink različni, a zadnje raziskave, ki so bile narejene v Ameriki kažejo, da se, vendar redko, tudi ponovijo. To sicer ni pomembno, saj so kljub temu enkratne. Mlada slovenska avtorica Živa Viviana Doria je v svoji slikanici z naslovom Koliko snežink je na nebu?  opisala prav snežinke, ki naletavajo na zemljo in ustvarjajo snežno odejo. Račja družina z otroci se sprehaja med sneženjem. Male račke zelo zanima, koliko snežink je v resnici, saj jih je težko prešteti. Na to ni enostavnega odgovora, saj vemo, da jih ni moč prešteti. Mogoče jih je pa toliko kot iglic na smreki, ali deteljic v travi, ali toliko, kot zvezd na nebu. Kaj menite, bo mami raci uspelo prešteti snežinke za svoje otroke?
  • Beti Južnič
  • MAJHEN, ZVEZDANA: SR(E)ČNA DEŽELA
  • Ilustracije: Mojca Cerjak
  • Ajda, 2018
  • Zvezdana Majhen je slovenska vzgojiteljica in psihologinja ter avtorica številnih pravljic, pesmic in ugank za otroke ter tudi mnogih pesniških zbirk za odrasle. Več kot sto njenih pesmi je uglasbenih in izdanih na CD-ploščah. Sr(e)čna dežela je odlična zbirka otroških pesmic, ki vsebuje pesmi za vsako priložnost v letu. Veliko pesmi iz zbirke je zapisanih prav za določen praznik ali svetovni dan, kot so npr. 5. oktober, Dan učiteljev, 30. september, svetovni dan srca, 4. oktober, dan proti mučenju živali, 12. februar, svetovni dan bolnikov, 23. april, svetovni dan knjige itd. Pesnica otrokom prijazno predstavi in približa takšne in drugačne stiske in lepote tega sveta. Moralno nas opozarja na vse tisto, kar bi bilo dobro spremeniti, da bo svet lahko v prihodnosti še veliko lepši.
  • Kitica iz pesmi Knjige: »V knjigah najdem smeh in radost, nov pogled na marsikaj. Zgodba me lahko ponese tudi tisoč let nazaj
  • Pia Marincelj Bregar
  • KRAMAR, KAJA: KOMU JE MEDVED SPEKEL PECIVO?
  • samozaložba, 2020
  • Potopite se v slastno slikanico, v kateri pečejo pito, takšno najboljšo, iz jabolk, ki so zrasla na domačem vrtu ali sadovnjaku in so jih shranili prav za praznike! V slikanici, ki jo je ilustrirala in v rimah napisala slovenska avtorica Kaja Kramar, se priprave jabolčne pite loti medved. Zamesi testo, pripravi nadev in jo položi v pečico. Toda ne pozabimo, da je zima in kaj medvedi počnejo pozimi? Ker spi, ne sliši prijateljev, ki jih k hiši privabi čudovit vonj tople pite. Sprva mislijo, da jim medved noče odpreti, ker jim ne privošči rezine pite. Na srečo kmalu ugotovijo, da temu ni tako in skupaj preprečijo nesrečo, ki bi se lahko zgodila, če bi medveda pustili spati ob prižgani pečici.
  • Beti Južnič
  • DENNIE, DEVIN: ZAKAJ? ZEMLJA: sijajni odgovori na osupljiva vprašanja
  • Didakta, 2020
  • Privlačno oblikovan in bogato ilustriran priročnik je namenjen mlajšim otrokom in šolarjem prve triade, s katerim jim lahko odrasli približamo planet, na katerem živimo. Vsebinsko je razdeljen na pet poglavij, kjer najdemo osupljive podatke o Zemlji, njenem površju, vodah, ozračju in življenju na njej. Staršem bodo v pomoč razlage za prva vprašanja, ki jih tako radi zastavljajo radovedni malčki, kot je denimo, ali gre zvečer Sonce spat, kako lahko dihamo v vesolju, zakaj so na nebu barve in koliko ljudi sploh živi na Zemlji. Na koncu knjige se skriva tudi zabaven kviz, s katerim lahko bralci preizkusijo svoje novo pridobljeno znanje ter ga posredujejo družini in prijateljem. V dobi, ko so nam informacije tako lahko dostopne in je prva misel, da »vprašamo Google«, je še toliko bolj pomembno, da znamo kritično presojati, kaj je resnično in kaj ne. Morda lahko za začetek najmlajšim spet približamo uporabo že kar malo pozabljenih priročnikov in enciklopedij in jim s tem pokažemo, kako najdejo pot do preverjenih informacij. Pa še zabavno je, ko skupaj listamo in odkrivamo nova znanja.
  • Odlomek iz besedila: »Sončni zahod: Ko Sonce zahaja, mora njegova svetloba skozi ozračje prodirati poševno. Zato se razprši v žareče rdeče, rumene in oranžne odtenke.«
  • Špela Činkelj
  • SILVESTRO, ANNIE: ZAJČKOV BRALNI KROŽEK
  • Ilustracije: Tatjana Mai-Wyss
  • Prevod: Jedrt Lapuh Maležič
  • Grafenauer Založba d.o.o., 2018
  • Zajčkov bralni krožekje prvenec mlade ameriške avtorice Annie Silvestro in je bil kmalu preveden v mnoge jezike. Glavni junak je zajček, ki obožuje knjige. Redno posluša knjižničarko, ki pred knjižnico glasno bere otrokom in ob tem neizmerno uživa. Toda poletja je konec, prihaja zima in branja pred knjižnico ni več. Obupan se odloči, da se bo ponoči vtihotapil v knjižnico in tam bral svoje najljubše knjige. Svojo skrivnost zaupa tudi prijateljem in tako se zajček, medved, ježevec in druge živali podajo na nočno branje v knjižnici. Toda, to ne ostane neopaženo, nek večer jih zaloti knjižničarka. Vsi so prestrašeni, saj vedo, da tega ne bi smeli početi. Ker vemo, da imajo knjižničarke zelo rade tiste, ki veliko berejo, lahko predvidevamo, da se živalicam zagotovo ne bo zgodilo kaj hudega …
  • Beti Južnič
  • HUDSON, KATY: ZIMSKI DREMEŽ
  • Hiša knjig, 2020
  • Mnoge živali se pozimi ubranijo mrazu in pomanjkanju hrane tako, da enostavno zaspijo. Temu pojavu rečemo zimsko spanje ali hibernacija. Tudi v slikanicah velikokrat opisujejo zimsko spanje in nič čudnega ni, da v takšnih najpogosteje nastopajo medvedi. Ameriška avtorica Katy Hudson izbere za glavno junakinjo svoje slikanice dokaj neobičajno žival, želvo. Prišla je zima in želva postaja zaspana, zato išče mirni prostor, kjer bo lahko prespala. Vztrajno zavrača vsa prijazna povabila svojih prijateljev, naj se jim pridruži pri kakšni zimski dejavnosti. Vsem odgovori enako: »Rada bi zaspala, želve ne maramo zime«. Prijatelje zanima zakaj, a ona enostavno odvrne, da tako pač je in se spet odpravi na iskanje ustreznega prostora. Končno le pride na vrh zasneženega hriba, kjer kot naročeno, najde lepo leseno desko, skrito za majhnim drevesom. Kaj se bo zgodilo, ko odkrije, da so njen izbrani prostor za spanje sani, boste izvedeli, ko  slikanico preberete…   Zgodbica nam ne pove samo tega, da želve pozimi spijo. Sporočilo je veliko bolj zapleteno, predvsem pa nam pove, da ne smemo biti sužnji navad in vztrajati pri njih.
  • Beti Južnič
  • YAMADA, KOBI: MOGOČE
  • Ilustracije: Gabriella Barouch
  • Založba BP, 2020
  • Avtor odličnih slikanic Kaj storiš s priložnostjo in Kaj storiš z idejo nas je v letošnjem letu navdušil s prav posebno slikanico, ki sicer ne vsebuje veliko besed, a nam te sporočajo ogromno. Ste se kdaj vprašali, zakaj ste pravzaprav tu, tako enkratni in neponovljivi? Na tem točno določenem mestu, ob točno določenem času, z vsemi svojimi unikatnimi lastnostmi? Knjiga za otroke, ki odpira prva filozofska bivanjska vprašanja in za odrasle, ki jih izziva s svojim sporočilom. Odgovor bralcu odpira meje in ga sooči s čudovitim in hkrati marsikomu tudi zastrašujočim dejstvom, da je vse mogoče. Smo krojači svoje usode in odprte so nam vse poti, če se za to odločimo. Avtor izzivalno odpira naše sanje in nas hkrati postavlja pred odgovornost: kako bom kar najbolje izkoristil izkušnjo, ki mi je dana v tem življenju na Zemlji? Knjiga, za katero si lahko vsak odrasel želi, da bi jo starši v otroštvu prebrali njemu: kakšno bi bilo vaše življenje, če bi vam kot otroku nekdo povedal, da je vse mogoče? Naredite to uslugo svojemu otroku in mu predajte pomembno sporočilo: “Sledi svojemu srcu in sanjam in dosežeš lahko vse, kar si želiš”. Knjigi dodatno čarobnost dodajo še sanjske ilustracije Gabrielle Barouch, ki nas osupnejo na vsaki strani.
  • Iz knjige: »Mogoče si tukaj, da boš prižgal luč v krajih, kjer vlada tema že dolgo, predolgo?«
  • Pia Marincelj Bregar
  • MARTINELLO, JESSICA: TUDI POŠASTI POSPRAVLJAJO
  • Grlica, 2020
  • ilustracije: Grégoire Mabire
  • prevod: Tanja Rojc
  • Slikanica mlade italijanske avtorice Jessice Martinello, ki jo morda že poznate po priljubljeni slikanici Tudi pošasti si umivajo zobe, na izviren način obravnava problematiko pospravljanja igrač. Glavni junak je Filbert, mala kosmata in nagajiva pošast. Ni poreden ali nasilen, je pa izjemno radoveden, rad se zabava z opazovanjem otrok. Nekega dne skozi okno opazuje Anžeta, ki je po igri pospravljal igrače v omaro in slikanice na polico. Filberta je neznansko zanimalo, zakaj to počne, saj še nikoli v življenju ni videl otroka, ki bi tako vneto pospravljal. Anže mu pove, da jih pospravlja zaradi Goltača igrač, pošastne nenasitne vreče, ki nepospravljene igrače pogoltne za vedno. Ne prizanaša celo odraslim, tudi njim pobere vse, kar ni pospravljeno. Filberta stisne pri srcu, tudi sam ima doma vse razmetano! Kaj bo storil, pa boste izvedeli, ko slikanico preberete…
  • Pia Marincelj Bregar
  • PREGL, SLAVKO: O FANTU, KI JE LEPO POZDRAVLJAL
  • ilustriral: Marjan Manček
  • Mladinska knjiga, 2020
  • Zgodba z naslovom O fantu, ki je lepo pozdravljal je prava knjižna poslastica, saj sta zanjo združila moči dva velikana, pisatelj Slavko Pregl in ilustrator in stripar Marjan Manček. Deček po imenu Taras počitnikuje pri dedku v manjšem mestu na slovenski obali. Nekega dne se odpravi na sprehod. Četudi je mesto lepo, se mu zdijo ljudje neprijazni in vse preveč zaposleni s svojim delom. Taras je prijazen fant in to ga zmoti. Na srečo je njegov dedek moder in razumevajoč mož, nauči ga nekaj, česar ga starši in šola niso. Če hočeš, da so ljudje prijaznejši do tebe, se moraš do njih tudi ti lepo obnašati. Osnovno pravilo olike je, da lepo pozdraviš, mar ne? Ko se je Taras naslednjič odpravil v mesto, so ob njegovem prijaznem pozdravu vsi postali čisto drugačni …
  • Beti Južnič
  • YUVAL ZOMMER: MOJA VELIKA KNJIGA O ZVERINAH
  • Založba Grlica, 2020
  • V branje vam predlagamo zares veliko knjigo o zverinah z vsega sveta. Angleški avtor in ilustrator Yuval Zommer je za zbirko, v kateri predstavlja različna področja iz narave in živalskega sveta, prejel številne nagrade, slikanice pa so prevedene v številne jezike. Primerne so tudi za začetniške bralce, saj je besedila malo. Prava paša za oči pa so ilustracije, ki nas kar ponesejo med čudovite in neverjetne zveri tega planeta.
  • Branje nam popestrijo tudi številne zabavne ali nenavadne zanimivosti iz živalskega sveta. Izvemo lahko, da so najglasnejši in obenem najbolj leni v družini mačk prav levi – spijo lahko celo do 20 ur na dan. Včasih celo na hrbtu in z nogami v zrak.
  • Resnično pravi kralji živali!
  • Odlomek iz besedila:                  
  • »Gepard je edina mačka, ki se lahko – obrne v zraku! Pri tem si pomaga tako, da zamahne s svojim dolgim repom.«
  • Špela Činkelj
  • PODGORŠEK, MOJICEJA: BONTON GOSPE MALICE
  • Epistola, 2020
  • Nova slikanica slovenske avtorice Mojiceje Podgoršek (Bonte) v sodelovanju z ilustratorko Nino Naliny Meglič nas uči kako otrokom približati zdrav odnos do hrane in na nevsiljiv način ponuditi polnovredno hrano. Glavna junakinja je gospa Malica, ki vsak dan obišče otroke. Prinese jim kruh, sir, korenček in limonado. Otroci se žal nad takimi obroki spakujejo in s hrano grdo ravnajo. Gospe Malici to ni prav, zato je »razmišljala o tem, kaj naj stori, da bodo otroci veseli hrane, ki jim jo je prinesla.« Na srečo se spomni pravljične vile, ki ji z veseljem priskoči na pomoč. Kako, pa boste izvedeli, ko slikanico preberete. Povemo vam le to, da bodo ukrepi uspešni. Nasvete iz slikanice lahko uporabite tudi doma, saj vemo, da težko prepričamo naše otroke, da bi namesto sladkarij in prigrizkov pojedli tudi kaj zdravega in za telo koristnega, na primer sadje in zelenjavo.
  • Beti Južnič
  • KASPARAVIČIUS, KESTUS: DEŽELA LENUHOV
  • Prevod: Klemen Pisk
  • KUD Sodobnost International, 2018
  • Dežela lenuhov je delo litovskega pisatelja in ilustratorja Kasparavičiusa, ki je mladim bralcem že dobro poznan, saj je v slovenščini izšlo kar šest njegovih knjig, za vse prevode pa je poskrbel Klemen Pisk.
  • Predstavljajte si deželo, ki jo obdaja veliko obzidje riževega pudinga, prepojeno s sladkim malinovim prelivom. Obzidje nima nobenih vrat in tudi najmanjšega okenca ni, skozi katero bi se bilo mogoče skobacati na drugo stran. Vi pa si želite, močno si želite na drugo stran, zato vam ne preostane drugega, da se skozi obzidje pregrizete. Če ste sladkosnedi, bo to za vas mačji kašelj, le hitro vilice v roke in nabodite prvo malino, ki vam prekriža pot. Dobrodošli v Deželi lenuhov! Dobesedno ste si »primljaskali« pot na drugo stran. Tukaj avtomobili vozijo vzvratno, razen tistih, ki imajo kolesa obrnjena navzgor, jasno! S kolesi se vsi vozijo pod vodo, ampak ko postane zelo vroče in bi se radi malce namočili, takrat se je najbolje potopiti na površje, ker je voda tukaj tako suha, da marsikatera riba ni zdržala in je skočila na suho. Glavno mesto Dežele lenuhov se imenuje Tortogradec, in ko odprtih ust stopate mimo hiš sezidanih iz lešnikovega biskvita in občudujete strehe, prekrite z medenimi strešniki, prelite s sladkorno, jagodno in čokoladno glazuro, ste prispeli na Avenijo medenjakov. Vas mika, da bi odlomili strešnik in ga pojedli? Kar izvolite, pazite le, da ne odlomite kos tistih strešnikov, ki so bili pomotoma posipani s soljo namesto s sladkorjem. Turističnih bonov tukaj žal ne sprejemajo, vas bodo pa z veseljem po dogodivščinah, ki jih ni malo, popeljali Mijavko Lenušnik, Bučko Dremelj in Mufek Predušnik, trije mačji lenuhci, ki že komaj čakajo na vašo družbo.
  • Tanja Mlakar Košir
  • DORIA, JULIA: NEZEMLJANČKINA MLEČNI CESTI
  • Doria, 2020
  • Ali smo v vesolju sami, je vprašanje, ki si ga radi zastavimo, četudi vemo, da nanj nimamo zanesljivega odgovora. Ko se ponoči zazremo v jasno nebo in vidimo množico zvezd, pomislimo, ali je tam zgoraj nekdo, ki mogoče prav ta trenutek gleda v nebo in se sprašuje podobno. Prav je, če se od časa do časa spomnimo, da nismo središče vesolja, in da se morebitni inteligentni prebivalci na oddaljenih planetih tudi sprašujejo o tem, ali so v vesolju sami… Zaenkrat so razdalje za našo civilizacijo prezahtevne. V bodočnosti bo verjetno drugače. Slikanica, ki jo je napisala, ilustrirala ter izdala priznana slovenska avtorica za otroke Julia Doria, nam predstavi pet majhnih radovednih nezemljančkov. Niso od daleč, v kakšnem drugem osončju, temveč kar blizu, živijo na eni od Jupitrovih lun, ki se imenuje Evropa. Radi hodijo na učne izlete in pot jih zanese tudi k nam na Zemljo. Kakšno naključje, prav k nam v Slovenijo, torej v Evropo. Srečajo tudi prebivalce Zemlje, ki pa ne kažejo pretiranega zanimanja za obiskovalce iz vesolja, saj menijo, da gre le za nenavadno oblečene cirkusante. Nič hudega, naši obiskovalci zaradi tega niso prav nič užaljeni. Iz njihovega pogovarjanja pa izvemo veliko o vesolju, planetih in drugih osončjih.
  • Iz knjige: “Mimi, Pipi, Bibi, Kiki in Žiži so skoraj istočasno odvrnili, da prihajajo iz Evrope. »Tudi jaz sem iz Evrope! Ampak vseeno izgledate malo čudno,« je odvrnil Zemljan. Nezemljančki so se močno zabavali: »Dragi Zemljan, tudi ti izgledaš malo čudno. Prihajamo iz Jupitrove Lune Evropa, ne iz tvoje Evrope!«”
  • Beti Južnič
  • WENDT, ALBERT: HENRIKIN STREŠNI VRT
  • Prevedla: Alexandra Natalie Zaleznik
  • Sodobnost International, 2019
  • Poetično in zabavno nas avstrijski pisatelj Albert Wendt popelje v čarobni svet na streho hiše na Zakrivljeni ulici 7, kjer iz kupčka mahu, ki ga čudaški krovec Hene in deklica Henrika poimenujeta Henrikin strešni vrt, čez noč zrasteta dve brezi. Hene in Henrika ne vesta, kako se je to zgodilo in se tudi preveč ne sprašujeta; brezi ju spodbudita, da na strehi »zakrivljene sedmice« iz dneva v dan sejeta, prinašata rastline v lončkih in druge elemente, ki kmalu ustvarijo pravi pravcati strešni vrt, poln veselja in življenja. Pri tem jima kmalu pomagajo tudi drugi, ki izkažejo navdušenje nad strešnim vrtom. Kmalu na vrtu ne domujejo zgolj rastline, ampak celo živali! Seveda pa ne more biti vse čudežno popolno,  v »zakrivljeni sedmici« živi tudi nadležna gospa Ciper, ki ji gre Henrikin strešni vrt strašansko v nos, naokoli se plazi hudobni maček Severin, iz kolena železne cevi starega prezračevalnega jaška pa se vsake toliko oglasi strašanski Rjovec … Zabavno branje za cicibane! Henrikin strešni vrt je leta 2019 prejel avstrijsko nagrado Österreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis, radio Deutschlandfunk pa je knjigo uvrstil med sedmerico najboljših knjig za mlade bralce.
  • Iz knjige: »Rjovec je rjovel. Toda rjovenje je bilo nežno in počasi je prešlo v osupljivo petje. Ko je rjovec obmolknil, sta brezi odgovorili z nežnim šumenjem. So bila to vprašanja in odgovori? Graje ali strinjanja? Vse skupaj je bilo zelo slovesno, kot da bi bilo vnaprej pripravljeno, nekakšen pouk. In luna je sijala na to čudovito učno uro
  • Pia Marincelj
  • CICCIO, ADAM: ORANŽNO OGRINJALO
  • Založba Kres, 2020
  • Povezala sta se dva avtorja, ameriški strokovnjak za otroško psihologijo Adam Ciccio in francoski ilustrator Emmanuel Volant in nastala je zanimiva slikanica, ki govori o otrocih, šoli, bolezni in o tem, kakšne odnose vzpostavijo med seboj. Nace prihaja vsak dan v šolo, ogrnjen v oranžno ogrinjalo. To je precej nenavadno in otroci ga začnejo posmehljivo gledati. Bine, največji barabin na šoli, mu ga celo vzame in se ob tem norčuje.  Toda, ko Nace zaupa svojim sošolkam in sošolcem skrivnost, zakaj ga nosi, ga vsi razumejo, ker ima za to dober razlog. Podprejo ga tako, da tudi oni začnejo nositi ogrinjala različnih barv. Kaj bo storil Bine, pa izveste, ko preberete to res poučno slikanico.
  • Iz knjige: »Veš, moja mami je bolna. OGRINJALO nosim zanjo, ORANŽNO pa je, ker je to njena najljubša barva. Tako ve, da vedno mislim nanjo,«  mu razloži Nace.
  • Beti Južnič
  • FULTON, JULIE:  RADOVEDNA MARJANCA MEDVEDNA
  • Lipa, 2020
  • Slikanica, napisana v rimah govori o Marjanci, ki je zelo radovedna. Tako zelo, da je včasih prav nadležna in zaradi tega zaide v težave. Avtorica Julie Fulton prihaja iz angleškega Liverpoola in ima ob otrocih in živalih rada tudi nogomet. V slikanici, ki jo je ilustrirala Jona Jung, spremljamo dogodivščine radovedne Marjance, ki večno sprašuje in ne neha, dokler vsega ne izve ali vidi.  Tako kot vedno se obnaša tudi, ko gre s sošolci v živalski vrt. Vse živali jo zelo zanimajo, pri tem pa pozablja, da so nekatere drugačne in radovednica je povsod preblizu nevarnostim. Dogodivščina se sicer srečno konča, Marjanca je bogatejša in pametnejša za pomembno izkušnjo. Sklene tako: »Obljubim, ne bom več poredna. In res mi je žal. Odslej bom odgovore rajši po knjigah iskala, ne bom kar naprej več nosu povsod zraven tiščala.« Marjanca ima še kako prav, veliko odgovorov na vprašanja najdemo v knjigah. Te sicer res niso edini vir, saj vemo, da  je na svetovnem spletu moč najti številne odgovore. Toda branje knjig ima še vedno veliko prednosti za poglobljene odgovore našim otrokom. Zato vabljeni v knjižnico, kjer čaka naše radovedneže veliko knjig.
  • Beti Južnič
  • EICH, EVA: VODNIK ZA RAZISKOVALCE – ŽIVALI
  • Založba narava, 2020
  • Prijazni jesenski dnevi so kot naročeni za raziskovanje sveta, ki leži pred domačim pragom. V založbi Narava so izdali priročnik, ki je odlična spodbuda, da se otroci in starši skupaj odpravimo v naravo. Predstavljena so različna izhodišča za raziskovanje, in sicer: travnik, mesto, vrt, potok in ribnik, gozd ter živali, ki se skrivajo v zavetju noči. V drobni in barviti knjižici se skrivajo številne zanimivosti, uganke ter zabavne podrobnosti iz živalskega sveta. Tako denimo izvemo, da le čmrljem uspe oprašiti nekatere rastline, ki jih čebele ne morejo, da je sokol selec s strmoglavnim letom, v katerem doseže do 340 km/h, najhitrejša žival na svetu, ter da so najnevarnejše živali na svetu v resnici komarji, njihovi predniki pa so živeli že v času dinozavrov. Avtorica je priročnik popestrila še z mnogimi dodatnimi projektnimi izzivi, kot je denimo izdelava vrtca za male metulje, ali pa poskus, pri katerem bodo otroci preverili, kako hitri ali počasni so polži v resnici, izdelali terarij zanje ali pa past za žuželke. Preverjeno zabaven in zanimiv priročnik za otroke in starše, s katerim lahko naravo še bolj doživeto opazujemo in izkusimo!
  • Iz knjige: »Kako krt pod zemljo pride do zraka? Rovi in shrambe ležijo do 70 cm globoko pod zemljo in nekoliko spominjajo na pajkovo mrežo, le da so namenjeni deževnikom. Da pa mali mojster izkopavanja tam vseeno dobi dovolj zraka, ima čisto posebno kri: vsebuje veliko več hemoglobina kot naša in tako lahko privzame več kisika.«
  • Špela Činkelj
  • MACUROVA, KATARINA: EDI SE UČI LETETI
  • Epistola, 2019
  • Slikanica mednarodno priznane slovaške ilustratorke Katarine Macurove opisuje zaplete, ki nastanejo, ko Erni pomaga svojemu prijatelju Ediju, da bi se naučil leteti. Seveda, uganili ste, Edi je ptica in Erni je prepričan, da vse ptice letijo. Res se trudi, ima nešteto domislic in poskusita različne oblike učenja. Erni ne ve, da Edi ni navaden ptič, temveč noj. Kako je z noji in letenjem, mi vemo, kaj ne? Zato z zanimanjem sledimo njunim poskusom in dogodivščinam ter čakamo, kdaj bo Erni razumel, kakšni ptiči so noji…
  • Beti Južnič
  • GRAFENAUER, NIKO: ŽIVALI, ŽIVALI VSE NAOKROG
  • Grafenauer, 2020
  • Pred skoraj petdesetimi leti je Niko Grafenauer ustvaril Pedenjpeda, navihanega požeruščka, ki nas zabava in poučuje.Osemdesetletni pesnik pa še danes ni prenehal z ustvarjanjem in pred nami je njegova nova pesniška zbirka Živali, živali vse naokrog, za katero je navdihujoče ilustracije prispevala Polona Lovšin.  Nastopa približno petdeset različnih živali, domačih in gozdnih, slovenskih in tujih in vsaka dobi svoj verz. Praviloma se verzi nanašajo na kakšno posebno značilnost živali, po čemer jih otroci prepoznajo in ločijo od drugih. Slikanico lahko beremo od začetka, ali pa preberemo verz o tisti živali, ki nam je najbolj všeč.
  • Konj s kopitom grebe v tla,
  • rad bi bil čimprej doma.
  • A žrebiček lahkih nog,
  • poskakuje naokrog.”
  • Beti Južnič
  • HUDSON, KATY: ZLATI ŽELOD
  • Hiša knjig, 2020
  • Slikanico, v kateri je veverico in želod predstavila malce drugače, kot smo vajeni, je napisala večkrat nagrajena angleška avtorica Katy Hudson. Glavna junakinja slikanice je veverica, ki je še posebej živahna v nabiranju hrane. Veverica je najhitrejša žival v gozdu in zato vsako leto zmaga na tekmovanju »Lov za zlati želod«, saj ga vedno najde prva. Vendar so ob šestdesetletnici tega tradicionalnega tekmovanja organizatorji spremenili pravila. Na tekmovanje se lahko prijavijo samo ekipe. Veverica je jezna in ne razume, zakaj je to potrebno, saj je ona najhitrejša in ne potrebuje pomoči. Toda nima izbire, pravila so pravila in na tekmovanje se prijavi s prijatelji. Prav kmalu jih zapusti in sama najde zlati želod. Toda pravila so organizatorji spremenili namenoma in veverica hitro spozna, da brez prijateljev ne bo mogla zmagati. »Za veverico so bili prijatelji odslej VEDNO na prvem mestu.«
  • Beti Južnič
  • SEAL, JULIA in STEINFELD, LENA: KAM SO ŠLE ČEBELICE?
  • Učila, 2020
  • Slikanico z naslovom Kam so šle čebelice? sta ustvarili avtorici Angležinja in Nemka, Julia Seal in Lena Steinfeld. Deklica Tina rada raziskuje naravo. Na poti sreča čebelico Bino. Sprva se prestraši, saj misli, da jo hoče čebelica pičiti, ko zleti k njej. A kot vemo, čebele ne pičijo kar tako, samo takrat, ko se branijo ali prestrašijo. Bina jo v resnici prosi za pomoč. Med zbiranjem nektarja se je izgubila in sedaj ne najde poti nazaj k svoji ogromni družini, ki šteje kar 8962 čebel. Vrnitev ni lahka naloga, potreben je pogum in iznajdljivost. V klepetu Bina deklici razloži, kako iz nektarja nastane med, pa tudi, zakaj potrebujejo med. »Z medom napolnimo satje in vsako celico zadelamo z voskom. Z medom se prehranjujemo pozimi.«, ji pojasni Bina.
  • Beti Južnič
  • MORONEY, TRACE: RAD IMAM PRIJATALJE
  • Mofremplus, 2020
  • Slikanica Rad imam prijatelje nam na prijeten in razumljiv način razloži, kaj prijatelji pomenijo v življenju. Slikanica je ena izmed mnogih slikanic o čustvih, ki jih je ustvarila  mednarodno priznana avtorica Trace Moroney in so jih prevedli v 22 jezikov. Na vsaki strani slikanice je misel, lastnost ali značilnost prijateljstva. Tako, da si ob branju na lahkoten in razumljiv način zgradimo celovit pogled in razumemo, kaj prijateljstvo sploh je. S prijatelji mi je všeč in mi je zabavno, ob njih se počutim varno in zaželeno. Pomembno je, da se zavedamo: če želimo iskrene prijatelje, moramo biti tudi sami vdani prijatelji. Prijatelje zanimajo enake stvari kot nas, a vendar se razlikujemo – to je prednost prijateljstva in medsebojnega učenja. Avtorica zaključi slikanico z mislijo: »Da imaš dobrega prijatelja, moraš biti sam dober prijatelj«.
  • Beti Južnič
  • LAYTON, NEAL: PLANET, V PLASTIKO UJET
  • Grafenauer, 2020
  • Na našem planetu je plastika že povsod. Povzroča veliko težav ter ogroža živa bitja in naše okolje. Večkrat nagrajeni avtor in ilustrator Neal Layton v slikanici pojasni, kdo je iznašel plastiko, kje vse jo lahko najdemo, zakaj se ne more razgraditi in kakšno nevarnost predstavlja kopičenje plastike v naravi za ljudi in živali. Ponuja tudi kopico idej, kako lahko težave s plastiko rešujemo in tako pripomoremo k čistejšemu planetu.
  • Iz knjige: »Oceanski tokovi ustvarjajo vrtince, ki vase vlečejo večje in manjše kose plastike. Tako so se na nekaterih delih oceanov nabrale ogromne količine plavajočih plastičnih odpadkov, ki jim pravimo cone smeti
  • Pia Marincelj
  • GORENC, BOŠTJAN: SI ŽE KDAJ POKUSIL LUNO?
  • Mladinska knjiga, 2019
  • Slikanico z naslovom Si že kdaj pokusil luno? je napisal priljubljeni stand up komik, prevajalec in eden od letošnjih nominirancev za nagrado večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo Boštjan Gorenc – Pižama, za izjemne ilustracije pa je poskrbel Igor Šinkovec. Gre za toplo, srčno in humorno slikanico, ki odlično ponazarja, kako skozi igro starši pri otroku spodbujamo domišljijo in ustvarjalnost.
  • Pripnite si varnostne pasove, udobno se namestite, odprite vrata v svet domišljije, vzleteli bomo! Na pot se odpravljamo s Svitom in Erikom, ki sta izdelala čisto pravo raketo.  Poimenovala sta jo Frčela prdela, ker bo frčala po vesolju, motorji pa bodo prdeli. A kam se odpravljamo, vas zanima? Na luno gremo. Zanima nas, ali je narejena iz bele čokolade ali iz sira. Ja, prav zares jo bomo pokusili. Ste za kos luninih tal tudi vi? Vstop v Frčelo prdelo je v Knjižnici Kočevje. Lepo vabljeni!
  • Verjetno vas zanima tudi, kdaj se pot konča? Domišljijska potovanja trajajo toliko dolgo, kolikor si jih sami zaželimo, vseeno pa si za na pot le pripravite sendvič ali dva, kdo ve, kakšen okus ima luna.
  • Tanja Mlakar Košir
  • BAUER, JANA: KAKO PRESTRAŠITI POŠAST
  • Sodobnost International, 2020
  • Da pošasti ne obstajajo? O, pa še kako obstajajo, kar vprašajte Filipa Zajca. Pripetila se mu je skrajno neprijetna zadeva. Pod njegovo posteljo se je zavlekla pošast. Obstajajo celo tri vrste pošasti. Robata, zobata in kosmata. O tem vam lahko več pove Oton Kobilica, ki je pregnal kar tri pošasti in štiri ščurke. Vas že malce najeda strah? Ni razloga! Vsaka pošast ima namreč svojo šibko točko. Bo glasna koračnica pregnala pošast izpod postelje? Kaj pa sirup proti kašlju? Morda pesem o strašni punčki Mari? To boste izvedeli v slikanici Kako prestrašiti pošast, avtorice Jane Bauer, letošnje prejemnice nagrade desetnica, ki jo je prejela za knjigo Ding dong zgodbe. Slikanica je obogatena s čudovitimi in izvirnimi ilustracijami poljske ilustratorke Malgosie Zajac. Kako prestrašiti pošast je zabavna in duhovita pustolovščina, v kateri ne manjka nenavadnih in zanimivih domislic iznajdljivih junakov, ki se samozavestno, pogumno in spretno spoprijemajo z otroškimi strahovi.
    Zdaj pa le pogumno pokukajte pod svojo posteljo.
  • Tanja Mlakar Košir
  • DAYNES, KATIE: QUESTIONS AND ANSWERS ABOUT WEATHER 
    Usborne Publishing, 2019
    Uveljavljena angleška avtorica Katie Daynes najraje piše za malčke o temah, ki jih vedno znova privlačijo in burijo njihovo domišljijo. Med njenimi uspešnicami tako najdemo knjige, ki mlade raziskovalce poučijo o Zemlji, vesolju, živalih, človeškem telesu, hrani, svetu, naravi in seveda – o dinozavrih. Najboljše pri tem je, da prav vse omenjene knjige lahko najdete v naši knjižnici. V zbirko smo uvrstili še eno pravo knjižno poslastico za najmlajše – kartonko v angleščini, ki malčkom in otrokom 1. triade razumljivo in zabavno predstavi vreme in pojave, ki so povezani z njim. Knjiga je bogato ilustrirana in vsebuje številne zavihke, pod katerimi se skrivajo razlage posameznih pojavov. Tako med drugim lahko izvemo, kje na svetu je kraj, kjer nikoli ne dežuje, ali res lahko lije kot iz škafa, ali so oblaki res puhasti ter nenazadnje – zakaj je vreme tako zelo pomembno. Na koncu se skriva tudi zanimiva naloga, s pomočjo katere lahko mali raziskovalci ustvarijo vremenski poskus in opazujejo, kako vreme deluje v naravi.
    Zabavna in poučna kartonka, ki nam odkriva vreme in nas obenem uvaja v svet tujega jezika…
    Odlomek iz vsebine (v prevodu):
    »Kje na svetu nikoli ne dežuje?
    V Suhih dolinah Mcmurdo na Antarktiki že približno dva milijona let ni bilo dežja.«
  • Špela Činkelj
  • DOCHERTY, THOMAS, HELEN: VITEZ PLEMENITI, KI NI HOTEL SE BORITI
  • Morfemplus, 2016
  • Vitez iz slikanice Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti rad bere, bojevanje pa mu ni najbolj všeč. Helen in Thomas Docherty sta angleška zakonca, ki skupaj ustvarjata, Helen je avtorica in Thomas je ilustrator. Izdajata čudovite knjige za otroke, v katerih spodbujata branje in bralno kulturo pri otrocih. Lepega dne Lea opremijo z vsem kar vitezi potrebujejo ter ga pošljejo v svet, da bi se dokazal kot hraber vitez. Vzame orožje, ščit in konja, ne pozabi pa vzeti tudi velikega kupa knjig. Ko na poti srečuje hudobne in strašne nasprotnike, krilatega leva, hudobnega trola in seveda, gromozanskega zmaja, mu prav pridejo samo knjige. Namreč vsaka od teh pošasti ima tudi svojo mehko plat, vse rade poslušajo dobre zgodbe, ki so napisane v knjigah. Še bolj so srečni, ko jim Leo knjigo tudi podari. Sedaj postane vitez Leo junak, ker je ugnal vse grozne pošasti, to mu morajo vsi priznati. In sploh mu ni treba več v boj, odslej ga pustijo v miru brati. Da je bralni užitek še večji, je slikanica napisana v verzih. Ko obiskujemo gradove, pomislimo na viteze, ki so tam živeli in se urili za boj. Danes se ne vojskujemo več v oklepih in na konjih. Še boljše, vojn si ne želimo in tudi vojskovanja z orožjem ne! Borimo se z znanjem in delom, da bi nam bilo boljše in lepše. Pri tem so nam, tako kot vitezu Leu, v pomoč prav knjige in branje.
  • Beti Južnič
  • MAV HROVAT, NINA: VPRAŠANJE ZA BABICO
  • Miš, 2019
  • V današnji slikanici z naslovom Vprašanje za babico,vnuček preživlja prijetne in zabavne počitnice pri svoji babici. Napisala jo je priznana slovenska pravljičarka Nina Mav Horvat, ki se zna približati otrokom in s svojimi zgodbami povezati vsakdanje teme z razumevanjem otroškega sveta. Ker dela kot vzgojiteljica v vrtcu, ji znanja in izkušenj ter navdiha ne manjka. Marta Bartolj je z nežnimi ilustracijami okrasila slikanico.
    Vnuček uživa pri babici. Daleč od tega, da bi se samo igrala in lenarila, pomaga ji tudi pri vsakdanjih hišnih opravilih in okuša izvrstne obroke, ki jih pripravlja babica. Veliko se pogovarjata o vsem mogočem, a nekega dne vnuček postavi nenavadno vprašanje, na katerega babica ne zna, vsaj takoj ne, odgovoriti. Odgovor lahko pove le, ko čez nekaj dni tudi razume, zakaj jo to sploh sprašuje. Vprašanja ne bomo izdali, saj potem branje ne bi bilo tako privlačno.
  • Beti Južnič
  • ZURCHER, VIRGINIA: ZVEZDA ŽIVALSKEGA VRTA
  • Alica, 2015
  • Slikanica z naslovom Zvezda živalskega vrta, nas popelje v pravljični svet živalskega vrta, v katerem v slogi in razumevanju živijo različne živali. Gre za prvenec in pravo svetovno uspešnico, avtorice Virginie Zurcher, ki nas res očara s svojo zanimivo, otrokom razumljivo in napeto zgodbo s čudovitimi ilustracijami Daniela Howartha. Neke mirne noči se v živalskem vrtu zgodi nekaj nenavadnega, z neba pade mala zvezdica. Po nesreči seveda, in zato si želi čimprej vrniti na nebo. Toda to mora storiti pred sončnim vzhodom. Vse živali bi ji rade pomagale, vendar niti močni lev, niti okretna opica in celo najvišja med njimi, žirafa, ne zmorejo spraviti zvezde nazaj na nebo. Pomoč pride prav nepričakovano, a kako, boste izvedeli, ko slikanico preberete.
  • Beti Južnič
  • MORAN, JOSE: RIS IN IZNAJDLJIVOST
  • Grahovac, 2019
  • Španski avtor Jose Moran je ob pomoči ilustratorja Simona Mendeza, ustvaril serijo slikanic, pod skupnim imenom Vrline, v katerih je predstavil različne živali in vsaki določil tudi posebno lastnost. Pri risu se je odločil za iznajdljivost, verjetno tudi zaradi načina lova. Glavni junak ris Mino se izkaže tako, da zna ustrezno odgovoriti na izzive in težave v katerih se znajde. Prva je osamljenost: nima prijateljev in nihče se noče družiti z njim. Druga preteča nevarnost: sledi mu divji lovec, ki ga želi ustreliti in iz njega naredil trofejo. S pravo odločitvijo odgovori na oba izziva, pridobi si prijatelje, ki mu pomagajo tudi pri tem, da se izogne divjemu lovcu. Nekaj navad pa bo le moral spremeniti v svojem življenju. Katere, pa izveste, ko preberete slikanico.
  • Beti Južnič
  • KLOPČIČ, ALENKA: ZALJUBLJENI DEŽEVNIK MARTIN
  • Eko knjiga, 2010
    V meglenih mokrih dnevih smo bolj kisle volje in če že moramo, se odpravimo od doma z dežnikom. Tudi večina živali raje poišče suho zavetje pred dežjem in strelami. So pa tudi izjeme. Deževniki med dežjem pridejo na površje, ker jih menda pritegne prav dež in vibracije, ki jih ustvarja, ko pada na zemljo. Zagotovo pa so zaradi tega dobili takšno ime. Ti majhni, na videz neugledni črvi, so v resnici ene najbolj za zemljo koristnih živali na svetu. V današnji knjigi Zaljubljeni deževnik Martin, ki jo je napisala slovenska avtorica Alenka Klopčič, spremljamo zgodbo o deževniku Martinu in o življenju teh skrivnostnih zanimivih živali. Na način, ki je razumljiv otrokom, spoznamo njihove življenjske navade in tudi to, da so obojespolniki. Predvsem pa je poudarjen njihov pomen za naravo, rahljanje prsti in predelavo odpadnega listja v koristno gnojilo, za to smo jim zelo hvaležni! Deževniki pa ne marajo tekoče vode, Martin pravi, da je hladna in nevarna. Zato pa obožujejo lužice, ki nastanejo po obilnem deževju in so prav po njihovem okusu: tople in blatne. Knjiga ni tipična slikanica, je bolj ilustrirana zgodba. Toda deževniki so res zanimiva bitja. Že stari Egipčani in Grki so jih častili, zaradi njihove koristnosti so jih imeli za božji dar. Žal se je to kasneje pozabilo in še pred 150 leti so jih ljudje pobijali, saj so bili prepričani, da škodijo rastlinam na njivah in vrtovih. Danes se zavedamo njihovega izjemnega pomena in prav je, da jih opazujemo in s tem bogatimo svoje vedenje o naravi.
  • Beti Južnič
  • KARST, PATRICE: NEVIDNA NIT
    Grafenauer, 2019
    Nevidna nit je čudovita slikanica o ljubezni, ki nas povezuje. Dvojčka Liza in Jošt se neke nevihtne noči prebudita in prestrašena stečeta k mamici v posteljo. Mamica pa otroka napoti nazaj v njuno sobo in jima pove, da so vedno skupaj, četudi spijo v drugi sobi, saj jih povezuje nevidna nit: »Čeprav je ne vidiš, jo čutiš v srcu in veš, da boš vedno povezan s svojimi najdražjimi.« Svet je prepreden z nitmi ljubezni, ljubezni med otroci in starši, prijatelji, sorodniki … Nit je z nami vedno, ne glede na to, kakšne fizične razdalje so med nami in ne glede na to, ali smo trenutno jezni drug na drugega. Nit ostane z nami celo, ko nekdo umre … Slikanica z nežnimi in prijetnimi ilustracijami lahko staršem, vzgojiteljem, učiteljem in socialnim delavcem nudi veliko oporo pri pogovoru z otroki o premagovanju osamljenosti, nočnih strahov, spopadanju s tesnobo ob ločitvi, izgubi bližnjega ali selitvi.
    Iz knjige: »Kaj pa, če bi bil vesoljec?« »Celo v vesolju bi te dosegla
  • Pia Marincelj
  • BUSH, JACK: TI, PRAV TI
    Ocean, 2020
    Pesem v slikanici, ki na moderen, a nadvse nežen in ljubezniv način prikazuje očetovsko ljubezen; od otrokovega rojstva, do prvega nasmeha, poskusov prvih besed in negotovih korakov do zvedavega raziskovanja sveta z roko v roki. Avtor Zack Bush je navdih za verze dobil pri svojih dveh otrocih, dveletniku in dojenčici. Čudovite, topline polne ilustracije je prispeval priznani italijanski umetnik Gregorio De Lauretis, srčne verze pa v slovenščino mojstrsko prepesnil Milan Dekleva, ki ga zagotovo poznate preko številnih otroških slikanic v verzih. Pomembno je, da otroci vedo, kako radi jih imamo. Ob doživetem branju te slikanice bodo to zagotovo začutili.
    Iz knjige: »Od prav vseh otrok, ki lahko bi bili, zame na svetu si ti, prav ti
  • Pia Marincelj
  • ĐURIĆ, ZALA: SAMOROG SAMO
    Primus, 2020
    Zala Đurić, v prvi vrsti igralka in pevka, hči slavnih staršev, Branka Đurića in Tanje Ribič, je pred leti izdala svoj literarni prvenec, pesniško zbirko Zbrka poezije. Letos se vrača v knjižnice z drobno slikanico o samorogu Samu, ki je bil nekega dne tako osamljen, da si je odločil poiskati sebi primerno družbo. Na poti je preizkusil življenje s kokoškami, konji in kravami, a vsi so ga na koncu zavrnili zaradi njegove drugačnosti. Naposled je prišel do dežele samorogov. A tudi tam se je izkazalo, da ni vse tako rožnato, kot se je zdelo na začetku … Iskriva, zabavna in osvežujoča slikanica o sprejemanju drugačnosti, humornost katere še poudarijo zabavne ilustracije Vaska Vidmarja.
    Iz knjige: »Vse je bilo kot v pravljici, dokler se samorog Samo ni prvič sprehodil do stranišča. Drugi samorogi so nenadoma odložili vse delo, zabavo, zapustili ležišča in se zbrali okrog njegovega kakca
  • Pia Marincelj
  • KLEMENČIČ, LILJANA: KAKO JE EVROPA DOBILA IME
  • Ajda, družba Piano, 2004
    Kaj je lastno ime? Je označba, ki jo uporabimo za ločevanje in določevanje ljudi. Ljudje imamo osebna lastna imena in priimke, ki nam določajo unikatno, enkratno identiteto ali istovetnost. Poznamo tudi zemljepisna lastna imena s katerimi poimenujemo mesta, kraje, naravne pojave, kot so reke, jezera ali morja. Tudi kontinent, na katerem se nahaja Slovenija, ima svoje ime: rečemo mu Evropa. Otroke poimenujejo starši, kako pa nastanejo druga imena, pa gotovo ni enostavno vedeti. Je pa vedno zanimivo, saj je to del naše zgodovine in pomen je pogosto skrit v različnih legendah ali mitih. Tudi ime Evropa je takšno. Evropa je bila prelepa kraljična, ki naj bi živela pred tri tisoč leti v Feniciji, deželi, ki jo danes poznamo kot Sirijo. Grška legenda govori o tem, kako se je vanjo zaljubil vrhovni bog Zevs in jo preobražen v bika, odpeljal čez morje. Tu se ji je razkril in njuni sinovi so postali pomembni vladarji v različnih kraljestvih tedanje Grčije. V njeno čast so stari Grki kontinent poimenovali Evropa in ime se je ohranilo vse do današnjih dni. To zanimivo zgodbo oziroma legendo so prilagodili in oblikovali v slikanico z ilustracijami ugledne slovenske ilustratorke Mojce Cerjak. Slikanica Kako je Evropa dobila ime je lep primer, kako lahko tudi majhnim otrokom razložimo zgodovino, stare legende in kako te vplivajo na današnji čas. Je pa tudi lepo, da vemo, da je Evropa, ki je sedaj združena v veliko družino različnih narodov in kljub vsem težavam deluje, dobila ime po lepi deklici.
  • Beti Južnič
  • ZOMMER, YUVAL: MOJA VELIKA KNJIGA O ŽUŽELKAH
    Založba Grlica, 2020
  • Ste vedeli, da ima pajek osem kosmatih nog in 48 kolen? Da so kačji pastirji hitri in spretni lovci, ki znajo leteti celo vzvratno in delajo lupinge? Ali pa, da termiti kljub vročini v okolici živijo v hladnih stolpih, saj topel zrak iz termitnjaka izhaja skozi visok dimnik na vrhu? Ta velik, pisan in gomazeč priročnik bo odraslim v veliko pomoč pri odgovarjanju na radovedna in včasih težka vprašanja malih otroških glavic. Znali bomo odgovoriti, zakaj mravlje hodijo ena za drugo, zakaj so žuželke tako rade v hiši in celo, ali imajo stonoge res sto nog. Predstavljeni so osnovni pojmi in izrazi, ki jih strokovnjaki uporabljajo pri poimenovanju in opisovanju žuželk. Spoznamo različne leteče, pikajoče in migotajoče žuželke z vsega sveta. Preberemo lahko številne zanimivosti o tem, kaj žuželke v naravi jedo, kaj lovijo, kako se razmnožujejo. Za posebno zabavo poskrbi tudi naloga na začetku knjige, ki male radovedneže vabi, da iščejo točno določene žuželke na barvitih ilustracijah. Priročnik, ki bo razveselil tako odrasle kot mlajše otroke.
    Odlomek iz besedila:
    »Zakaj je paličnjak podoben palici?
    Da večja žival misli, da je palica in ne njena večerja! Telo paličnjaka je podobno vejicam in vejam iz okolice njegovega bivališča
  • Špela Činkelj
  • WILDE, OSCAR: SEBIČNI VELIKAN
  • Sanje, 2016
  • Pravljica Sebični velikan je večna. Prav nič se ji ne pozna, da jo je že pred 130 leti napisal slavni angleški pisatelj Oscar Wilde, lepe ilustracije Petre Preželj pa jo naredijo še kako sodobno. Glavni junak je velikan, ki ima čudoviti vrt in je nanj zelo ponosen. Toda njegove lepote noče deliti z otroci, zabiča jim, naj se igrajo drugje. Posledice so hude, ker v vrtu ni otrok, tudi pomlad ne želi priti v takšno puščobo in v njem se za stalno naselijo mraz, mrzli vetrovi, pa še toča ga redno obiskuje. Ali bo velikan razumel, da pomlad in njene lepote ne okrasijo vrta zaradi njegovega sebičnega vedenja? Zgodba nas pouči, da lepota narave ni nekaj večnega in da lahko s slabim vedenjem prihod pomladi tudi preprečimo.
  • IZ KNJIGE:
    In drevesa so bila vrnitve otrok tako vesela, da so se prekrila s cvetovi in so z vejami nežno plapolala nad njihovimi glavami. Ptice so letale naokrog in žvrgolele od navdušenja, cvetlice pa so pogledovale gor skoz zeleno travo in se smejale.
  • Beti Južnič
  • TUCKER, ZOË: GRETA IN VELIKANI
    Mladinska knjiga, 2020
    Slikanico Greta in velikani je navdihnila zgodba švedske okoljske aktivistke na področju podnebnih sprememb, Grete Thunberg, ki je bila leta 2019, pri rosnih 16 letih nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Greta iz slikanice živi v osrčju čudovitega gozda. Nekega dne ji živali obupane zaupajo, da njihov dom uničujejo pohlepni velikani. Ti so sekali vse več in več dreves in si gradili domove, ki so rasli v vasi in mesta. In mala Greta ne oklevala, čisto sama samcata se postavi na sredo gozda in z napisom »NEHAJTE!« čaka na velikae. Pri protestu se ji kmalu pridružijo tudi drugi otroci in velikani jih končno opazijo ter sprevidijo svoje napake. Slikanico s čudovitim sporočilom: »nihče ni tako majhen, da ne bi mogel česa prispevati« sta ustvarili britanska avtorica Zoë Tucker in ilustratorka Zoe Persico. Zgodba nas sicer razveseli s srečnim koncem, vendar se v resničnem svetu Greta še vedno bori z velikani, zato so na koncu dodana tudi čisto prava navodila, kako se lahko vsak potrudi po svojih najboljših močeh, da Zemljo čim dlje ohranimo v dobri kondiciji.
  • Iz knjige: »Prednjo je stopil volk z mehkim srebrnkasto rjavim kožuhom. Rep je imel poklapano spodvit podse. »Prosim, pomagaj nam,« je zašepetal. »V gozdu je vse narobe in ne vemo, na koga naj se obrnemo. Velikani nam uničujejo dom.««
  • Pia Marincelj
  • ENGLER, MICHAEL: MIDVA SVA PRIJATELJA
  • Kres, 2019
    Jež je lik, ki pogosto nastopa v slikanicah, saj je s svojimi bodicami in plašno naravo zanimiv in malce skrivnosten. Današnjo slikanico Midva sva prijatelja sta ustvarila dva nemška avtorja pisatelj Michael Engler in ilustratorka Joelle Tourlonias. V njej si jež najde prijatelja zajčka. Zajčka so očarale ježeve bodice, ježek pa se ni mogle načuditi zajčkovi mehki dlaki. Lepo sta se igrala in zabavala, tudi jedla sta skupaj. Najbolj sta bila vesela, ko sta našla polža na korenčku. Korenček je bil za zajčka, polž pa za … Toda prišla je zima in to je spremenilo njuno druženje. Kako boste lahko prebrali v knjigi. Izvedeli bomo tudi, ali je bilo njuno prijateljevanje s tem ogroženo. Prijateljstvo je pomembno, še posebej za otroke, in to je sporočilo današnje slikanice.
  • Iz knjige
    »Zajček in ježek sta postala najboljša prijatelja. Njuno prijateljstvo je bilo toplo kot kakav, sladko kot med, in brezmejno, kot je bilo nebo nad njima
  • Beti Južnič
  • PODGORŠEK, MOJICEJA: LEŠNIK JE MOJ!
  • Epistola, 2015
  • Zgodba izpod peresa ene najbolj znanih pisateljic za otroke, Mojiceje Podgoršek, govori o veverici. Ta obožuje lešnike, ki kot vemo, rastejo tudi pri nas in so zelo priljubljeni, še posebej v čokoladi. Eden ji pade na tla in glej – nesreča. Takoj se ga polasti jež, ki živi v duplini ob vznožju drevesa. Spor zaradi lešnika preraste v veliko večji sosedski spor, saj si, kot se to zgodi pogosto med sosedi, očitata veliko stvari, od nočnega hrupa, do različnih stvari, ki so skrivnostno izginile. Kdo bo dobil lešnik boste izvedeli, ko slikanico preberete? Samo namig, ne bo ga dobil nobeden od prepirljivcev!
  • Beti Južnič
  • RAUD, PIRET: PRISMUKNJENE ZGODBE
    KUD Sodobnost International, 2019
    Prva v slovenščino prevedena zbirka kratkih prismuknjenih cukrčkov odlične estonske pisateljice in ilustratorke Piret Raud, bo s svojim toplim humorjem in prisrčno mero čudaškosti nedvomno navdušila bralce vseh starosti. Med očarljivo prismuknjenimi junaki zgodb najdemo povsem navadne ljudi, tukaj pa so tudi kralj s svojo kobilo Rozi, ki je najraje od vsega jedla čips, stričev bojazljivi mobilni telefon, pujsek, ki ni znal kruliti, princesa, ki je oboževala lov na zmaje, kitajski korenček, krava, ki se je zanimala za ikebano, jajce, ki je izvajalo jogo in mnogi drugi. Zgodbe so kot nalašč za skupno družinsko branje, smeh je zagotovljen!
    Iz knjige:
    »Stric Vili je zbiral gumbe. Imel je že najrazličnejše: velike in majhne, okrogle in kvadratne, pikaste in črtaste, barvne in prozorne, eden od gumbov je bil celo zlat. Rad je hodil naokrog s široko odprtimi očmi, in ko je opazil kak fin gumb, je iz žepa potegnil škarjice in ga odrezal za svojo zbirko. To je počel zelo tiho in neopazno, kot kakšen žepar. Lastnik gumba ga nikakor ni smel opaziti, sicer bi se lahko nanj razjezil.«
  • Pia Marincelj
  • HART, OWEN: RADA TE IMAM IZ VSEGA SRCA
  • Učila, 2017
  • Zgodbica Rada te imam iz vsega srca, ki jo je napisal angleški avtor Owen Hart, opisuje mamico medvedko in njenega sinčka, ki se zbudita iz zimskega spanja v toplo pomlad. Odideta na potep in na poti najde medvedek svojo prvo rožo. Dnevi postajajo vse bolj topli in na pohodu srečujeta različne živali. Toda medvedek postane žalosten, pomisli na to, da bo enkrat moral sam na pot, saj bo kmalu odrasel. Toplota ni samo temperaturni pojav, materina toplota je v resnici čustvo, ki povezuje mater s svojim otrokom. Medvedka ga potolaži in mu pove, da tudi ko bo živel sam in daleč stran, bo njena ljubezen vedno z njim. Ljubezen je takšna, vedno nas greje in ob pomanjkanju ljubezni smo žalostni in nesrečni. Lepa slikanica, ob kateri z otroki spregovorimo o ljubezni, ki jo čutimo drug do drugega. Vedeti in razumeti moramo, da ljubezen ni dana vsem na svetu. Bi jo pa morali vsi čutiti.
  • Beti Južnič
  • DODD, EMMA: RADOSTI ŽIVLJENJA
  • Hiša Knjig, KMŠ, 2020
  • Zakaj se veselimo življenja in kaj je tisto, kar nam polepša dneve, jih naredi polne? V resnici življenje sestavljajo majhne reči, drobna vsakdanja opravila, ki nas naredijo zadovoljne. Med najbolj pomembnimi pogoji za srečno in smiselno življenje ljudi je svet okoli nas, ki ga moramo ohranjati čistega in lepega, da bomo zdravi, se dobro počutili in v njem srečno živeli. Slikanica Radosti življenja nas spomni na to, kar že vemo, pa nam vseeno spet pove, kako pomembna sta okolje in narava za naše harmonično življenje. Angleška avtorica Emma Dodd na razumljiv način pojasnjuje pomembna življenjska vprašanja. Da bi bil bralni užitek še večji, slikanico krasijo ilustracije z zlatim poprhom. Vprašajmo se, kaj naredi naše življenje srečno in veselo? Takšno ugibanje si postavita mali rjavi psiček in veliki psiček. Zdi se nam, da gre za očeta in sina, četudi nam avtorica tega ne razkrije in mogoče je njuno razmerje povsem drugačno. Očitno je, da sta si blizu, in da se imata rada. Poskušata se spomniti, kaj je vse tisto, kar nam naredi življenje smiselno, dragoceno in prijetno, a pri deseti številki obupata, ker ugotovita, da je radosti, ki nam jih ponuja življenje, veliko preveč in jih ne bi mogli našteti v enem dnevu. Nič hudega, jutri bo še en dan in ko se bosta zbudila, lahko nadaljujeta z naštevanjem.
  • IZ KNJIGE: “Sedmo radost občutiš, ko prisluhneš škrabljanju dežja. Osma pripada toplim sončnim žarkom.”
  • Beti Južnič
  • MAZZINI, MIHA: ČAS JE VELIKA SMETANOVA TORTA
  • Kres, 1999
  • Teorija relativnosti Alberta Einsteina je ena najbolj revolucionarnih znanstvenih teorij sodobnega časa in je še dandanes težko razumljiva. V svojem bistvu je zelo preprosta, četudi se nam zdi, da se z večino njenih idej in posledic ne srečujemo v vsakdanjem življenju. V resnici to ni čisto res. Relativnost časa lahko razumejo tudi
    otroci, le pojasniti jim je treba na razumljiv način. Tu se odlično izkaže avtor Miha Mazzini v slikanici z naslovom Čas je velika smetanova torta, katerega poznamo najbolj po pisanju za odrasle. Posebne ilustracije je prispevala Mojca Osojnik. Zvečer Lana nestrpno čaka pravljico, ki ji jo bo tokrat prebral očka. A nekaj jo muči in zato ga tudi vpraša »Zakaj si se danes tako malo igral z mano?«. Očka premišlja in potem se domisli odgovora. Lani pove, da čas meri ura, a ura je v resnici torta. Velik del jo pojedo drugi in zato zanjo ostane tako majhen košček. Lana te  primerjave časa s torto ne razume. Zato ji očka obljubi, da ji bo naslednji dan vse pokazal. In res, namesto, da bi šla Lana v vrtec, odide z očkom v njegovo službo, na zadnjem sedežu se z njimi pelje velika slastna, smetanova torta s sladkim marcipanom na vrhu. Lana tako na lastne oči vidi, kdo poje največ torte, očkovega časa, ampak tudi to, komu ostane najlepši in najbolj slasten kos. Res je hudo, da imamo tako malo časa za otroke in ga tudi premikanje ure ne more podaljšati. Zato je toliko bolj pomembno, da prosti čas, ki nam ostane, kvalitetno izrabimo in se  posvetimo otrokom. In ne pozabimo na branje pred spanjem, takrat se čas upočasni in je najboljši del dneva tudi za resne pogovore.
  • Beti Južnič
  • DORIA, JULIA: TAŠČICA
  • Doria, 2018
  • Glavna junakinja slikanica, ki jo je ustvarila slovenska pisateljica, ilustratorka in bibliotekarka Julia Doria, je taščica Tia. Taščice so sicer, kljub svoji majhnosti, zelo prepirljive in se pogosto med seboj zravsajo. V takšnem prepiru si je taščica Taja poškodovala krilo in ni mogla pred zimo odleteti v južne kraje. Tia pa ni takšna kot druge taščice, se ne prepira in ne pretepa, temveč pomaga. Odloči se, da bo poškodovani Taji pomagala. Najde jima prebivališče, potem še zdravnico sovo za poškodovano krilo in ob pomoči prijazne veverice, tudi hrano. Spomladi pa Tia odleti, da si poišče svoje gnezdo, saj so taščice po naravi samotarke in vedno živijo same.
  • Iz slikanice: »Čeprav se taščice pogosto prepirajo, si v stiski vendarle pomagajo. Tako se je taščica Tia odločila, da bo ostala pri nebogljeni ptičici in ji pomagala preživeti v zimskem času
  • Beti Južnič
  • ROBBERECHT, THIERRY: O VOLKU, KI JE PADEL IZ KNJIGE
  • Hiša knjig, Založba KMŠ, 2020
  • Slikanico O volku, ki je padel iz knjige lahko beremo in spremljamo kot igro. Napisal jo je belgijski pisatelj Thierry Robberecht, ki ima bogate izkušnje s pisanjem knjig za otroke in sodelovanjem z različnimi ilustratorji. V Zoeini sobi so police polne različnih družabnih iger in predvsem knjig. Nekega dne ena zleti na tla in iz nje pade glavni junak – volk. Volk se želi vrniti nazaj v svojo knjigo, a mu ne uspe. V brezglavem begu pred mačkom, ki se ga prav nič ne boji, saj je volk iz knjige veliko manjši od njega, poskuša najti pravo knjigo – zgodbo zase. Nikjer ne najde prave knjige, volka nihče ne potrebuje. Po neuspešnih poskusih izbere pravo, vstopi v gozd in zagleda v rdeče oblečeno deklico. Zveni znano, toda konec zna biti drugačen od pričakovanega …
  • Beti Južnič
  • MUCK, DESA: ANICA IN PRVA LJUBEZEN
  • Mladinska knjiga, 2005
  • Fantastična, večno duhovita slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in avtorica knjig za otroke in mladino, Desa Muck, v zadnjih desetletjih ostaja najbolj brana in priljubljena slovenska mladinska pisateljica. Anica je v zgodbi Anica in prva ljubezen primorana oditi na počitnice k teti Mici, ki živi na kmetiji. Sprva Anici ta ideja ni prav nič všeč, in na začetku se nad vsem zmrduje. Nič kaj všeč ji ni, da je treba na kmetiji ves čas nekaj delati, ko pa bi se ona raje igrala. Kaj kmalu pa se kmečkega življenja privadi in ugotovi, da so nekatera opravila in običaji celo zelo zabavni in kratkočasni. K temu pa prav gotovo pripomore tudi prijetni sosed Blaž, ki prične v Anici vzbujati nenavadne občutke, ki so ji povsem novi, a zelo prijetni …
  • Iz knjige: »Njihovo kraljestvo je bilo ob potoku. Lovili so potočne rake, delali mlinčke, spuščali ladjice in se valjali po vodi. Nekoč so šli nekoliko dalj ob potoku, kjer je bil majhen jez, pod njim pa velik tolmun, v katerem se je dalo imenitno plavati. Nekoč pa Blaž ni mogel z njimi. Anica je ugotovila, da brez njega čofotanje sploh ni tako zabavno
  • Pia Marincelj
  • HASELHURST, MAUREEN: ZGODBE IZ STOLPA
  • Pomurska založba, 2008
  • Slikanico je napisala angleška avtorica Maureen Haselhurst, ilustrirala pa Barbara Vagnozzi. Glavna junakinja je zgodbarka Zala, ki živi v Zgodbarskem stolpu. Vsa leta je polnila sobe z zgodbami in nekega dne je stolp skorajda razneslo. Zato je začela zgodbe pripovedovati otrokom po mestu in ker je bilo mnogo poslušalcev je imela veliko dela, švigala je od vrat do vrat, da se je kar kadilo. Pa se je domislila, da bi lahko zgodbo prebrala vsem naenkrat! Ampak, kako? Poskusila je z velikim balonom, potem z glasnim ognjemetom; otrokom pokanje ni bilo všeč, poslali so jo proč. Dolgo je ni bilo nazaj. Vrnila se je z lično zavitimi knjigami v darilni papir in jih položila pred vsaka vhodna vrata. Na vsakem zavitku je bilo takšno pisemce: “Prosim, berite to zgodbo otrokom tako dolgo, da jo bodo lahko oni prebrali vam.” Tudi vi se držite Zalinega nasveta. Zato vam iz knjižnice Kočevje želimo čim manj glasnega pokanja in čim več glasnega branja!
  • Beti Južnič
  • BOGART, JO ELLEN: BELI MUC IN MENIH
    Zala, 2017
    Slikanica Beli muc in menih je nastala na podlagi slavne irske pesmi, ki jo je na rob nekega resničnega rokopisa v opatiji Reichenau na jugu Nemčije o svojem belem mucu Pangurju napisal neznani menih v 9. stoletju. V skrivnostni noči malemu belemu mucu sledimo v srednjeveški samostan, kjer učeni menih pozno v noč prepisuje rokopise. Iluminiranje je dolgotrajno opravilo, ki je zahtevalo veliko potrpljenja in koncentracije, zato so si menihi pogosto krajšali čas tako, da so na robove rokopisov risali nenavadne motive iz svoje domišljije. Medtem ko menih pozno v noč prepisuje rokopise in v tišini srka znanje iz zakladov učenosti, muc Pangur zavzeto preganja miške. V sožitju zadovoljno živita, zatopljena vsak v svoje opravilo, kar jima prinaša veselje in svetlobo. Pesem v stari gelščini slišimo tudi v odjavni špici znanega, ročno animiranega filma Skrivnost iz Kellsa, v katerem igra pomembno vlogo beli muc Pangur Bán. Čudovita srčna slikanica, ki razširi poznavanje srednjeveškega življenja menihov.
    Iz knjige: »V najinem skromnem domu Pangur najde miško, jaz pa svetlobo v temi
  • Pia Marincelj
  • DODD, EMMA: KAJ ŠTEJE NAJVEČ?
  • Hiša Knjig, založba KMŠ, 2020
  • Angleška avtorica Emma Dodd je pripravila lepo slikanico s pomenljivim naslovom Kaj šteje največ, v kateri na enostaven način pojasnjuje globoka življenjska vprašanja. Da bi bil bralni užitek še večji, slikanico popestrijo ilustracije s srebrnim poprhom. Vprašajmo se, kaj šteje največ v življenju? Takšno ugibanje si postavita mali rdeči konjiček in veliki sivi konj. Da bi našla pravi odgovor, se odločita, da se bosta sprehodila in ozrla okoli sebe. Kamorkoli prispeta, iščeta odgovor. Ne najdeta pa samo enega, ugotovita namreč, da je odgovorov ogromno. Strinjata se samo z enim in tudi mi jima bi pritrdili: »Na koncu vedno največ šteje ljubezen«.
  • Iz knjige: “Šteje največ pogum ali priznanje, da te je včasih strah? To, da si vedno med ljudmi, ali to, da si vzameš čas samo zase? Morda šteje to, da pohajkuješ naokoli, ali to, da včasih ostaneš doma?”
  • Beti Južnič
  • LOUISE, ZANNI: ADAM IN MEDVED
  • Skrivnost, 2018
  • V zgodbicah za otroke zelo pogosto nastopajo medvedi. V raziskavi, ki je analizirala pravljične urice v ameriških knjižnicah, so izpostavili medveda, kot najbolj pogosto uporabljeno besedo. Medvedi v zgodbah za otroke seveda niso prave živali iz gozda, temveč imajo lastnosti oseb, običajno so veliki, zaščitniški in prijazni. Slikanica, ki jo je napisala avstralska pisateljica Zanni Louise, govori o dveh prijateljih, dečku Adamu in medvedu. Adam ima čudovit medvedji kostum, vendar ga jezi, ker ga ljudje vedno prepoznajo kot dečka. Zato odide v gozd, tam sreča medveda v jopiču, ki želi biti fantek. Odlična osnova za veliko prijateljstvo, ki ga potrdi še ena skupna lastnost: oba rada jesta kruh z medom. Lepa zgodba o prijateljstvu in razumevanju, s sodobnimi, a prijetnimi ilustracijami.
  • Beti Južnič
  • DUNBAR, JOYCE, PETTY, KATE IN SOMERVILLE, LOUISA : NOČNE LUČKE in ŠE VEČ NOČNIH LUČK: Zgodbe, ki jih prebirate otroku kot spodbudo, da razvije umirjenost, samozavest in ustvarjalnost
  • Primus, 2019 in 2020
  • Slikanici sta namenjeni otrokom, starim od štiri do osem let. Ustvarila jih je skupina avtorjev: pisateljica za otroke, psiholog in umetniki iz različnih držav. V vsaki knjigi je dvajset  interaktivno prikazanih pravljic, ki so bile napisane tako, da umirijo in sprostijo otroke pred spanjem, obenem pa spodbudijo njihovo razmišljanje in domišljijo. Poslušajmo: »Zdaj je čas, da uživaš na zabavi. Kaj boš počel? Se boš pridružil igram? Si boš privoščil pojedino s sladkim nektarjem? Boš plapolajoč s krili preplesal vso noč? In, ko pride čas, da odideš domov, smukneš v posteljo, boš sanjal o gosenici, ki te je povabila na najboljšo zabavo doslej – o prijazni zeleni gosenici, ki te je povabila na Metuljčkov ples?«
  • Beti Južnič
  • EMILIANI, LUCIA: NAJBOLJŠI PRIJATELJICI
  • Morfemplus, 2017
  • Gozd je ključnega pomena za naše zdravje in kvalitetno bivanje ter tudi za gospodarjenje. Gozd pa je tudi dobra spodbuda za pisanje zgodb, saj ima pridih skrivnostnosti, torej pravljičnosti, ker v njem prebivajo različne
    živali. Če tem živalim pripišemo človeške lastnosti, se hitro rodi prava zgodba za otroke. Tudi slikanica, ki jo je napisala slovenska avtorica Helena Kraljič, (zadnja leta objavlja pod imenom Lucia Emiliani) je takšna. V našem gozdu živita divja svinja Dora in vidra Vanja, ki sta najboljši prijateljici. Ves čas sta skupaj, se igrata, enkrat plavata v vodi, kar je bolj všeč Vanji, drugič rijeta po blatu, kar je bolj všeč Dori. Ob skupni igri delata tudi druge stvari, ki jih naj bi počeli najboljši prijateljici, pogosto si kaj podarita. Toda nekega deževnega dne, se zgodi nekaj groznega. Vemo, da deževni dnevi slabo vplivajo na naše počutje, smo bolj občutljivi in bolj slabe volje. Tudi v gozdu je tako in naši junakinji se na smrt skregata, ne da bi vedeli zakaj. Tako hudo, da nista več prijateljici. Zanimiva zgodba se še bolj zapleta, saj v gozdu živijo tudi druge živali: medved, volk, veverica… A konca seveda ne bomo izdali, lahko samo namignemo, da je srečen, saj pravo prijateljstvo premaga še tako velike zamere in slabo voljo. Prav je, da se opravičimo in naredimo kaj lepega in dobrega za tistega, ki smo ga prizadeli. Odrasli pa moramo biti vzgled in tako pokazati otrokom dobro sobivanje.
  • Beti Južnič
  • KLAVŽAR, NEŽKA: ŠKRBABOBER
  • Celjska Mohorjeva družba, 2019
  • Današnja slikanica slovenske avtorice Nežke Klavžar z lepimi ilustracijami Evgenije Jarc, nam predstavi bobra Petra. Kaj naj naredi mali bober Peter, ko mu odpade zob? Grozno! Povprašal bo živali, ki se spoznajo na zobe! Najprej zajca, potem veverico, pa spretne bobre. Postane še bolj žalosten, ker mu prav nihče ne zna pomagati. Mimo priplava manjši hlod in Peter ga začne glodati zarezica tu, zarezica tam. Pri tem opravilu mu čas bliskovito mine. Z obiskom ga preseneti bobrovka Vladka, ki je navdušena nad njegovo rezbarijo in Peter ji nameni en široki škrbasti nasmeh. Bobri so tudi v Sloveniji ogrožena živalska vrsta. Zanimivo je, da so se leta 1998 ponovno naselili pri nas, najprej so jih opazili v reki Krki. Nekaj let kasneje so bili videni tudi v Kolpi. Bobri so pomembni za vzdrževanje naravnega okolja rek in mokrišč in upamo, da bodo tudi ostali.
    IZ KNJIGE:
    Zobje drugih bobrov so bili morda res močnejši, a tako prefinjenih okraskov in zarezic, kot jih je lahko naredil bober Peter zgolj z enim sprednjim zobom, ni mogel narediti nihče drug. »Vau, Peter! Ti si pravi mojster!« je še enkrat vzkliknila bobrovka Vladka.”
  • Beti Južnič
  • SEIX, MERCE in NOGUERA, MERITEXELL: VEDNO SEM ČIST
  • Lekarna Ljubljana, 2018
  • Slikanica spodbuja odrasle, da na enostaven način razložijo otrokom, zakaj je tako pomembna osebna higiena, čisti bivalni prostori in naše okolje. Napisali sta jo avtorici iz Katalonije Merce Seix in Meritxell Noguera in govori o otrocih in njihovem razumevanju higiene. Rocio Bonilla je prispeval ilustracije, ki že same zase povedo zgodbo. Zala, Samo in Leon radi rišejo, čisto majhna Lucija pa riše čačke. Smola pa taka, ni samo papir pobarvan, tudi roke so. Najprej bomo pospravili, nato pa gremo umit roke! Zali gre na kihanje, zato si usta pokrije z rokavom, da ne okuži drugih. Starša jih odpeljeta v zabaviščni park. Navdušeni so, tekajo od enega prizorišča do drugega, najboljši je vrtiljak. Tu prodajajo imenitno sladkorno peno, le prsti postanejo lepljivi. Medtem ko si boste vsi umili roke, bo Leon odvrgel vrečko v smeti. Na poti nazaj tekmujejo kdo bo prvi doma! In po tako napornem dnevu se prileže kopel. Temeljito si zdrgnite roke, za ušesi in med prsti na nogah tudi ne pozabite, jih opominja mama. Po večerji je čas za pravljico in mirno spanje. Ta slikanica je ena izmed štirih, ki jih je izdala Lekarna Ljubljana in so namenjene najmlajšim ter seveda njihovim staršem. Z njimi je poskrbela za tako imenovani TOALETNI TRENING, brez solz in kričanja otrok. Na zadnji strani slikanice je vodnik za starše, kako ravnati z otroci: pri osebni higieni, pri higieni oblačenja, spanja, športa in igre, da bi postale in ostale navada za vse življenje.
  • Beti Južnič
  • RIBIČ, BLAŽKA: MARKO IN ZVEZDICA TARA ALI KAKO JE MARKO DOBIL HRTA
    Založba Smar-team, 2015
    Mali Marko v topli poletni noči od pričakovanja kar ne more zatisniti očesa. Čez dva dni bo star 7 let in končno se mu bo uresničila želja; starša sta namreč sklenila, da je dovolj odgovoren, da dobi čisto svojega psa. Ko je skozi okno gledal v temno noč, je na nebu opazil zvezdico, ki je še posebej močno žarela. Prišepnila mu je, da je prav posebna zvezdica, hrtja zvezdica, ki budno pazi na vse zlorabljene hrte na svetu in jih tolaži. Marka zvezdica na svojem kraku popeljale vse do Španije, kjer žalostna opazujeta španske hrte galge, ki morajo za preživetje v nemogočih življenjskih razmerah cele dneve loviti zajčke – nato pa še na Irsko, kjer domujejo veliki irski hrti, žrtve pasjih dirk. Marko se po čudežni noči z zvezdico odloči, da si želi posvojiti hrta iz zavetišča. Slikanica sodi v Hrtjo trilogijo, v kateri sta izšli tudi slikanici Rdeča sekunda in Aura – hrtja princesa sreče. V Sloveniji za problematiko odsluženih in rešenih hrtov skrbita društvo Hrtji svet Slovenije in Slovensko društvo za pomoč hrtom (ki je omenjeno v slikanici Hrti na sprehodu avtorice Nine Novak Kerbler).
    Iz knjige:
    »Še močneje je zasijala in rekla: ˵Jaz sem prav posebna zvezdica – hrtja. Ime mi je Tara. ˶ ˵Hrtja zvezdica?˶ je bil Marko spet radoveden. ˵Kaj pa je hrt? ˶ Zvezdica Tara se je ponovno nasmehnila: ˵Hrti so prečudoviti psi, vitki in izredno hitri, a nadvse nežni. ˶«
  • Pia Marincelj
  • KOVAČ, POLONCA: ZELIŠČA MALE ČAROVNICE
  • Mladinska knjiga, 2009
  • Polonca Kovač je slovenska mladinska pisateljica in prevajalka. V zgodbicah iz slikanice Zelišča male čarovnice nastopa čarovnička Lenčka, čudovite ilustracije pa je prispevala Ančka Gošnik Godec. Na meglen deževen dan Lenčka počiva. Njeno dremanje zmoti le votlo kašljanje sosede miši. Vzame platneno vrečko v kateri so lipovi cvetovi in dobra misel in jo odnese sosedi. “Malo čajčka ne bo škodilo, veliko bolje se boš počutila.” Miška se zahvali tako: “To je prav res dobra misel, hvala.” Ko smo bolni in v tem času so pogosti prehladi in viroze je prav, da naredimo zdravilne poparke iz zelišč, ki smo jih sami nabrali, pa še naše otroke naučimo katere mešanice so najbolj učinkovite.
    Iz knjige: “RECEPT: Vzemi ščepec dobre misli, lipovega cvetja in planinskega mahu, polij s skodelico vrele vode in pusti stati nekaj časa na toplem. Zelo dobro zoper kašelj.
  • Beti Južnič
  • STEPANČIČ, DAMIJAN: SVETILNIK
  • Miš, 2019
  • Pošasti so izmišljena bitja, vedno jih opisujemo kot grozna, zato nam povzročajo strah ali nelagodje. Največkrat domujejo v morju, jezerih, rekah, jamah, gozdovih ali na gorah, celo v omarah in pod posteljo naj bi se skrivale. Seveda, saj so jih ustvarili naši možgani in za domišljijo ni meja, ni ovir. Ker so tako nenavadne in strašljive, so priljubljena tematika pisateljic in pisateljev. Slikanica brez besed z naslovom Svetilnikgovori o najbolj znani pošasti, orjaškem lignju, ki naj bi živel v temnih globočinah oceana. Ilustriral ga je mojster Damijan Stepančič in nam na šestnajstih risanih listih pričaral morje, ladje, svetilnik in takšnega orjaškega lignja, ki vse povezuje. Vsak posamezen bralec ali bralka si po ilustracijah ustvari svojo zgodbo. Nič ni boljšega za našo domišljijo kot ilustracije. Vsak pripoveduje zgodbo, ki je enkratna. Otroci pred spanjem lahko vidijo različne pošasti v svoji okolici. Vzrok za to je bujna domišljija, zlasti ker ne želijo spati brez staršev. Zato je branje pred spanjem zdrav način uspavanja naših otrok.
  • Beti Južnič
  • JAN DE KINDER: RDEČA ali zakaj zasmehovanje ni smešno
    KUD Sodobnost International, 2016
    Medvrstniško nasilje je eden izmed perečih problemov sodobne družbe. Začne se z zbadanjem, norčevanjem in se potem samo še stopnjuje. Ničelna strpnost do takšnega vedenja je nujna, toda kako jo doseči? Pomembno vlogo imajo dobre knjige, saj lahko pozitivno vplivajo na zavedanje o nevarnosti tega pojava in na pravilen odziv vseh vpletenih, otrok in odraslih. V vsakem razredu, tako kot v naši slikanici, se najde kak nasilnež, ki zasmehuje druge in se ga vsi bojijo. Ko sošolec Pavle napade Roka in ga zaničljivo zasmehuje zaradi njegovega zardevanja, je to drugim otrokom na začetku smešno. Kmalu se začnejo zavedati, da to ni prav, toda nasilneža se bojijo. Kaj naj storijo?
    Iz knjige: »„Je kdo kaj videl? “ Še enkrat vpraša učiteljica. Tiho smo kot miši. Pavle se reži. Debelo pogoltnem. Moja usta so pri miru, toda roka hoče kvišku
  • Beti Južnič
  • STARK, ULF: KO MI JE OČKA POKAZAL VESOLJE
  • Založba Zala, 2017
  • Slikanico je napisal znani švedski pisatelj Ulf Stark. Zvečer se majhen deček in njegov očka sprehajata. To ni navaden sprehod, temveč izobraževanje na prostem. Očka se je namreč odločil, da je sin že dovolj star, da mu lahko pokaže vesolje. Toplo se oblečeta in se mimo zaprtih trgovin odpravita v noč, do travnikov izven mesta. Deček vidi vesolje povsod okoli sebe: v polžu, roži, travi, toda njegov oče želi, da pogleda v nebo. Zvezde! Očka našteva ozvezdja po imenih in pokaže tudi na izginulo zvezdo in mi lahko vidimo le še njeno svetlobo. Ob tem stopi v nekaj, kar ni tako lepo in tudi precej smrdi. Toda za dečka je tudi to del vesolja, četudi je očka malce slabe volje. Ko se vrneta, mama vpraša, “Kako je bilo v vesolju?” “Bilo je lepo,” odgovori deček, »in zelo zabavno«.  Seveda, saj je bil z očetom na zanimivi dogodivščini in pustolovščini. Nežna knjiga, prijetno zabavna, ki jo krasijo tudi takšne ilustracije, kar kliče po tem, da jo očetje preberejo svojim otrokom in se lotijo podobnega izobraževanja, saj zvezde lahko gledamo tudi od doma.
  • Beti Južnič
  • Stoletna riba AlbaHAWTHORNE, LARA: STOLETNA RIBA ALBA
  • Družina, 2019
  • Navdih za zgodbo o stoletni ribi Albi je resnična riba rdeči okun, ki je doživela častitljivih 205 let in so jo ujeli ob aljaški obali. Poučna slikanica s čudovitimi ilustracijami prikazuje posledice onesnaženosti, a hkrati tudi upanje, da lahko svet še spremenimo na bolje. Alba je oranžna riba, ki živi v stari, pikasti školjki koralnega grebena ob majhnem, tihem mestu. V svojem dolgem življenju je bila priča spremembam, ki so se dogajale v oceanu. V koralnem grebenu, ki je bil nekdaj poln barv in življenja, je vse manj lepih predmetov in živali ter vse več smeti. Končno se Alba za svoj rojstni dan znajde sama sredi neprijaznega okolja. V iskanju prijateljev in lepših krajev zaide stran od doma, kjer se ujame v plastično past … Na srečo ribi pomaga deklica, ki spozna, da je naravi potrebno ponuditi pomoč. Knjiga nas seznani tudi z različnimi, v koralnih grebenih živečimi živalskimi vrstami, ki jih lahko skupaj z malčki poiščete na živobarvnih ilustracijah.
  • Iz knjige: »Nekoč je nad bleščečim oceanom stalo majhno in tiho mesto. In pod toplo, plitvo vodo … je bilo koralno mesto
  • Pia Marincelj
  • BERTINI, ANTHONY: STVARI, O KATERIH MI JE GOVORIL OČE
  • Skrivnost, 2019
  • To je slikanica, ki govori o očetovstvu. Gre za izjemno zanimivega avtorja, uspešnega avstralskega poslovneža Anthonya Bertinija. V svojih zrelih letih se je odločil, da bo napisal slikanico o očetu, ki je v veliki meri zaslužen za njegov uspeh in srečo v življenju. Oče in sin sta vse počela skupaj. Pazil je nanj, takrat ko je bilo fantka še strah, ko je bil preveč pogumen, ko je jokal, ko se je smejal, ko se je jezil, ko je želel hitro odrasti, ali ko se mu je zdelo vse mogoče. Bil je bil vedno prisoten, vedno mu je bil v oporo. Takrat, ko mu je spodletelo, ko je bil razočaran in ko je bil srečen. Poslušal ga je, usmerjal in bil ponosen na svojega odgovornega sina. Nekoč pa bom ostal v tvojem srcu in te vseskozi spremljal. Od njega, do mene, do tebe … Upamo, da boste to čudovito slikanico vzeli v roke očetje in jo prebrali svojim otrokom. Ilustracije so še njena dodatna vrednost, zato je slikanica primerna tudi za manjše otroke.
  • Beti Južnič
  • Donaldson, Julia: VELIKI SKAKAČ
    Morfem, 2018
  • Avtorica priljubljenega Zverjasca in Zverjaščka ter kupa drugih nadvse zabavnih in imenitnih slikanic, kot so Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti, Palčič, Zmajček Zog, Bi se gnetli na tej metli, Poulični maček idr. nam tudi s slikanico Veliki skakač prinaša zabavno branje za celo družino.
  • Zajček ne more v svoj brlog, saj je notri veliki skakač! Nihče ne ve, kdo to pravzaprav je, a bitje zveni nadvse hudo in strašno, zato se zajček, maček ter celo medved in slon ne upajo pogledati v brlog in pregnati skrivnostne nadloge. Dokler ne pride živalca, ki se skakača prav nič ne boji … Julia Donaldson sedaj živi z družino na Škotskem. Doslej je napisala 79 knjig, izšlo pa jih je 67; 29 od teh lahko kupimo v knjigarnah, ostalih 38 pa  uporabljajo samo v šolah. Je tudi avtorica številnih dramskih iger za otroke oz. za šolske dramske skupine.
    Iz knjige: »Maček je tiho stopil k brlogu. Že se je hotel splaziti noter, ko je
    zaslišal močan glas: »Sem VELIKI SKAKAČ, zmečkam te, kot bi bil bolhač!«
  • Pia Marincelj
  • MAKAROVIČ, SVETLANA: PESMI MUCE POTOVKE
    Sanje, 2019
    Otroške pesmi Svetlane Makarovič predstavljajo vrhunec tovrstne poezije tako pri nas kot po svetu, z izbranimi ilustracijami dvaintridesetih odličnih slovenskih ilustratorjev pa v knjigi Pesmi muce potovke na zajetnih 344 straneh nedvomno ponujajo eno najlepših leposlovnih del mladinske literature v slovenskem jeziku. V zbirki se srečamo z znanimi junaki: Sapramiško, Korenčkovim palčkom, vilo Malino, kosovirji, coprnico Zofko, Rdečo kapico, žabo Regico, pekom Mišmašem in mnogimi drugimi domišljijskimi bitji. Pesmi, ki jih je Makarovičeva napisala za otroke, so duhovite, pikre, pretresljive, prismuknjene pa tudi ljubke in izrazito lirične. Tako bo v njih lahko užival tudi marsikateri odrasel, ki bo v njih znal razbrati globlja sporočila. Velik del pesmi iz knjige v preteklosti še ni bil objavljen, to so tudi spremljevalni songi iz scenarijev lutkovnih predstav in radijskih iger. “Pred nami je zagotovo najboljša izvirna slovenska knjiga,” je prepričana literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažić, ki je mladinskemu polu opusa Svetlane Makarovič v preteklosti posvetila že več teoretskih analiz. Našo nenavadno mačjeljubno pravljičarko postavlja ob bok svetovnim velikanom mladinske književnosti, kot so Astrid Lindgren, Tove Jansson, Michael Ende, Christine Nöstlinger in Gianni Rodari.
    Iz knjige:
    »Jaz sem stara mačka potovka, sem iz daljnih krajev k vam prišla, sem preprosta siva muca, nič posebnega na pogled, saj me je le za prgiščes s cekarjem in repom vred. V cekarju so pesmi zate, za vse palčke, za vse škrate – nate jih, mladički, nate
  • Pia Marincelj
  • Alenka Spacal: Fižolčica beži pred fižolovo juho
    Bajalka, 2019
  • Zima je čas, ko si radi privoščimo krožnik vroče, omamno dišeče juhe. Nekateri imajo najraje govejo, drugi kokošjo, spet tretji zelenjavno… Pisateljica, ilustratorka in pravljičarka Alenka Spacal pa obožuje fižolovo juho. Kot majhna deklica je zbirala pisana fižolova zrna, jih posadila k lončnicam in nestrpno pričakovala, da so vzklila. Ljubezen do rastlin in ustvarjanja jo spremlja še danes. Spisala je prav posebno slikanico, že četrto po vrsti. Opremila jo je s čudovitimi ilustracijami, ki radovednim otroškim očem še bolje približajo dogajanje. Zgodba pripoveduje o mali modri fižolčici, ki pobegne iz sklede s fižoli, iz katerih bodo skuhali fižolovo juho. Kotali se po tleh stanovanja in pri tem srečuje različne pare nog. Vsakogar tudi povpraša, če ve, kako pobegniti fižolovi juhi. Njena pustolovščina se ob menjavi letnih časov konča tam, kjer se začenja nova fižolja zgodba. In kako se pobegne fižolovi juhi? Če bi radi izvedeli, obiščite našo knjižnico in si izposodite to zares prisrčno in zabavno slikanico. Otrokom in staršem bo približala svet fižolčkov in njihov življenjski krog.
    Odlomek iz besedila:
    »Fižolčica se je prikotalila do kosmatih nog. »Čigave noge ste ve?« 
    »Pasje tace smo.« 
    »Ali veste, kako se pobegne fižolovi juhi?« 
    »Glasno zalajaš nanjo. Takole: Hov, hov, hov!«
    Fižolčica je poskusila zalajati: »Fov, fov, fov!« Ni ji šlo. Takšno bevskanje ne bi nikogar prestrašilo. Odkotalila se je naprej.«
  • Špela Činkelj
  • Alison Jay: ISKANJE VČERAJŠNJEGA DNE
    Morfemplus, 2018
    prevod: Aleša Koncut
    Pisana slikanica angleške avtorice in ilustratorke nas popelje v čarobni svet svetlobe, zvezd in črnih lukenj. V njej spoznamo dečka, ki je imel včeraj najboljši dan. Zato išče najrazličnejše načine, kako bi se vrnil vanj in ga znova doživel. Ko pa za nasvet vpraša modrega dedka, mu ta pokaže, da je življenje polno najčudovitejših dni in da je še mnogo takšnih, ki na dečka čakajo v prihodnosti. Ustvarimo pa jih lahko le tako, da smo srečni vsak sedanji trenutek.
    Iz knjige: »Naši najlepši dnevi ustvarjajo srečne spomine. A vsak dan prinese priložnost za nove dogodivščine. Zakaj bi iskal včeraj, če si lahko srečen tu … danes!«
  • Pia Marincelj
  • DAVIES, BENJI: KIT V NEVIHTI
  • Zala, 2018
  • Avtor slikanice Kit v nevihti je večkrat nagrajeni angleški pisatelj in ilustrator Benji Davies. Nik je deček, ki živi sam z očetom ob morju. Oče je ribič in zato cele dneve odsoten in Niku je dolgčas in je zelo osamljen. Njegova igralnica je morska obala. Zato nekega dne, po nevihtni noči, najde majhnega kita, ki mu pomaga tako, da ga odpelje domov in ga položi v kad z morsko vodo. Ali se bo očka jezil, ko se vrne domov, ali pa bo le opazil, kako je  osamljen Nik? Odgovor dobimo, ko knjigo preberemo do konca. Prikupna slikanica, ki nas tudi opozori na to, da bi morali posvečati več časa našim otrokom, saj otroštvo hitro mine in časa, ki smo ga zamudili ne bomo mogli vrniti. Zato je skupno branje, tako lepih slikanic, kot je tale, zagotovo pomemben del našega vsakdana in tisto čemur lahko rečemo kvalitetno preživljanje prostega časa.
  • Beti Južnič
  • MLAKAR, IDA: KAKO STA BIBI IN GUŠTI UDOMAČILA KOLO
  • Didakta, 2017
  • Glavna junaka slikanica sta dva prašička, Bibi in Gusti. Slikanico je ustvarila slovenska pisateljica in knjižničarka Ida Mlakar in je le ena v seriji podobnih prijaznih in zanimivih slikanic, v katerih nastopata Bibi in Gusti. Tokrat je Bibi pred zahtevno nalogo. Želela bi nabrati štiriperesne deteljice, toda Gustija nikakor ne more spraviti iz postelje. Prav nikamor se mu ne ljubi, saj bi rad v miru gledal nogometno tekmo. Bibi skuša Gustija pregovoriti, da se ji pridruži, zato se odloči, da se bosta odpeljala s kolesom, ker bo to veliko bolj zanimivo. Toda pred tem je treba kolo še udomačiti. Kako se to naredi, pa boste izvedeli ko preberete slikanico? Ob branju pa uživajte ob likovnih podobah junakov in njihovih dogodivščinah.
  • Beti Južnič
  • Doživljanje naraveJoseph Cornell: Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti
  • Celjska Mohorjeva družba, 2019, prevedel Niki Neubauer
  • Svetovno znan naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj Joseph Cornell je pred več kot štirimi desetletji razvil metodo poučevanja, ki otrokom pomaga prebuditi globok občutek čudenja in prevzetosti nad naravo. Na podlagi svojih knjig in neposrednih izkušenj v naravi je oblikoval dovršen sistem učenja, ki temelji na veselju, gibanju v naravi in uporabi vseh čutil.
  • Priročnik prinaša obilico domiselnih iger o naravi, ki jih lahko igramo skoraj povsod. Posebno pozornost posveča ustvarjanju skrivnostnosti, zbujanju čudenja, tihi pozornosti, opazovanju in možnosti, da otroci sami odkrivajo naravo okoli sebe. Avtor nam ponudi tudi veliko praktičnih nasvetov za pripovedovanje zgodb in organiziranje naravoslovnih izletov. Otroke in odrasle vabi k spoznavanju narave z igrami, osebnimi stiki in nas uči, kako živeti v sožitju. Spomni nas tudi na to, da je življenje, če ga živimo v stiku z naravo, nadvse zabavno. Nenazadnje je lahko prav narava tista, ki lahko prebudi najboljše v nas – prihodnost pa pripada tistim, ki se tega zavedajo.
    Odlomek iz besedila:
    Igro Netopir in vešča otroci obožujejo. Po tej igri bodo razigrani in v željnem pričakovanju, kaj bo sledilo. Netopirji slabo vidijo, zato si pri lovu na žuželke pomagajo z eholokacijo. Igra otroke izkustveno seznani z načinom eholokacije, prilagajanjem živali ter odnosom med plenilcem in plenom. Spodbuja tudi pozorno poslušanje in zbranost.”
  • Špela Činkelj
  • GOMBAČ, BORUT: PSIČEK IZ MEGLE
  • Obzorja, 2016
  • Slikanica z naslovom Psiček iz megle slovenskega pisatelja, pesnika in knjižničarja Boruta Gombača govori o cestnem prometu in o vedenju udeležencev v prometu, ko mesto pokrije megla. Naduti mladenič v imenitnem avtu in sivolasa gospa v majhnem skromnem avtu sta udeleženca nesreče. Jasno je, kdo je kriv, toda krivec tega ne prizna. Tudi priča, voznik tovornjaka, ga ne prepriča. No, na srečo na prizorišče pride tudi policist. Kakšna pa je vloga majhnega puhastega psička v tej kolobociji? Preberite slikanico in boste izvedeli. Knjigo krasijo lepe ilustracije Kristine Krhin, prirejena je bila tudi v uspešno gledališko predstavo Lutkovnega gledališča iz Maribora. Upamo, da si jo bomo lahko kdaj ogledali tudi v Kočevju. Ob slikanici se lahko pogovorimo o varnosti v prometu, saj so tudi otroci udeleženci. Pomembno je vedeti, da megla zmanjša vidljivost za voznike in da morajo biti še dodatno previdnejši in se vesti v skladu z prometnimi pravili.
  • Beti Južnič
  • USTVARJALNO LETO: VEČ KOT 40 PROJEKTOV ZA VSE LETNE ČASE
    Založba Mladinska knjiga, 2017
    Katerikoli čas v letu nam ponuja idealno priložnost za preživljanje kvalitetnega ustvarjalnega časa; samim
    ali v krogu družine in prijateljev. Knjiga Ustvarjalno leto ponuja nabor štiridesetih idej za ustvarjanje, razdeljenih po letnih časih, čeprav se je večine projektov možno lotiti skozi vse leto. Posladkajmo se z makroni, domačo
    marmelado in sebe ali druge razvajajmo z omamnimi mili, raznovrstnim nakitom in modnimi dodatki. Ustvarimo barvite žepe za rastline na svojem balkončku, popestrimo si dom s čudovitim čajnim priborom, spremenjenim v miniaturni vrtiček, s kaktusi v pločevinkah, poslikano keramiko ali s svečami v skodelicah. Za najmlajše lahko izdelamo mehke igralne kocke ali prikupne prevleke za blazine, polsteno ovčko, naprstne lutke in sončno čepico. Čeprav december še ni tu, lahko že pričnemo z izdelovanjem izvirnih doma narejenih daril za tiste, ki jih imamo radi – in v knjigi Ustvarjalno leto jih najdemo cel kup!
  • Iz knjige: »Knjiga Ustvarjalno leto vam omogoča, da se prepustite lastni ustvarjalnosti, odprete vrata domišljiji in uživate v izdelavi izjemne zbirke lepih stvari. S to knjigo pri roki boste lahko svoj prosti čas posvetili sebi. «
  • Pia Marincelj
  • Julien Baer in Simon Bailly: The Book in the Book in the Book
  • Holiday House, 2019
  • V naši knjižnici se za mlade bralce skriva čisto posebna slikanica v angleščini. V njej srečamo dečka Thomasa, ki se s starši odpravi na počitnice. Na sprehodu najde drobno knjižico, ki ga odpelje na prav posebno pustolovščino. Pa ne le eno, ampak tri. Na prvi pogled preprosta zgodba skupaj z nenavadno zunanjo podobo ponuja različne iztočnice za pogovor z otroki. Primerna je tudi za bralce, ki šele vstopajo v svet angleščine, saj je besedišče preprosto, besedila pa malo. Prednost imajo bogate ilustracije in nenavadna oblika, saj se znotraj knjige skrivata še dve, ki prinašata vsaka svojo zgodbo, skupaj pa na poseben način tvorijo povezano celoto. Zares neobičajen biser, ki se skriva v naši knjižni zbirki…
  • Špela Činkelj
  • November v MumindoluTOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
    Mladinska knjiga, 2019
  • Prevedla: Nada Grošelj
  • Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
    Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič
  • Pia Marincelj
  • Miši gredo v nebesaIVA PROCHÁZKOVÁ: MIŠI GREDO V NEBESA
  • MIŠ, 2019
  • Smukica je čisto običajna miška z običajnim mišjim življenjem. Najbolj od vsega na svetu se boji lisjaka Belobušca, ki ji je vedno za petami. Ko je nekega dne spet bežala pred njim, pa je kar na enkrat padla v prepad. Ob njej sta se znašla sestrična in striček. Ampak, kako je to mogoče, ko pa sta že umrla? Smukica spozna, da je tudi sama umrla. S sorodnikoma poleti v nebesa, kjer je življenje povsem varno, nikogar več se ji ni treba bati. Kaj kmalu se ji tam pridruži še Belobušec, s katerim sprva z veliko dvoma in strahu sklene prijateljstvo. A Smukčina in Belobuščeva zgodba se tam še ne konča …
  • Odlična zgodba za otroke, ki se na lahkoten, pozitiven in zabaven način spopade z veliko in marsikomu težko temo smrti. In kljub temu je to predvsem zgodba o prijateljstvu, o iskanju ljubezni in poguma, o premagovanju predsodkov, upanju in celjenju starih ran, ki nas nauči še veliko več od tega, da je smrt samo del cikla, ki ga včasih jemljemo preresno.
  • Iz knjige: »Kamilice so dišale, razdalja med Belobušcem in Smukico se je večala, vse se je zdelo v najlepšem redu. A ni bilo. Smukica je gledala za lisjakom in čutila nenavadno razočaranje. Kot, da je nekaj izgubila. Obrnila se je in skušala ta občutek pregnati, vendar ji ni uspelo. Ravno nasprotno, čedalje manjši je postajal. Ozrla se je za lisjakom. Bil je le še majhen meglen madež v daljavi. Še malo, pa bo izginil za obzorjem. Še malo, pa …«
  • Pia Marincelj
  • PETER SVETINA: SOSED POD STROPOM
    KUD Sodobnost International, 2016
  • Peter Svetina velja za enega najboljših slovenskih mladinskih avtorjev. Sosed pod stropom je zbirka prisrčno prismuknjenih zgodbic iz sveta, v katerem odrasli piščančki odidejo za profesorje in otorinolaringologe, kjer v najožji ulici prebivajo le zelo suhi ljudje in na vodni gladini poplavljene dežele plavajo vesele krste. Tam se zaljubljenci dvigajo pod strop in debela pekovka na skrivaj leze v krofe ter iz njih liže marmelado, babica pa po nesreči pade dedku v srce. Pisatelj je navdih za like, ki nastopajo v zgodbah, dobil z opazovanjem posebnežev iz resničnega življenja. Zgodbe iz knjige so zgodbe našega sveta, projicirane skozi otroške oči, posoljene z merico bogate domišljije in nedolžnega humorja ter opremljene z več kot odličnimi ilustracijami Petra Škerla.
    Iz knjige: »Pravzaprav niti ne vem, kako je gospe ime. Pravijo ji preprosto gospa Grofica. Nima stanovanja. Ima pa dva nakupovalna vozička. V teh ima vse, kar sploh ima …«
  • Pia Marincelj
  • LOUISE SPILSBURY : SVETOVNI SPORI in RASIZEM IN NESTRPNOST
    Morfenplus, 2018
    V zbirki Otroci v našem svetu založbe Morfemplus sta izšli dve poučni slikanici na temo strpnosti. Knjiga Svetovni spori na preprost način razlaga, iz kakšnih razlogov lahko pride do sporov med različnimi ljudmi, kakšne so možne posledice sporov in kako se lahko tem izognemo ali jih razrešimo na lep način. Otrokom so razloženi tudi pojmi kot so: vojna, terorizem, begunec, vlada, dobrodelna organizacija … Knjiga Rasizem in nestrpnost na drugi strani razlaga pojme rasizem, nestrpnost, različnost, predsodek, spoštovanje, vera … Govori o različnostih, ki so pogosto povod za spore, v primerih, ko med ljudmi primanjkuje spoštovanja do drugačnih. Izvemo v kakšnih oblikah ter iz kakšnih razlogov se lahko pojavi nestrpnost ter kako se ji lahko zoperstavimo. Poučno besedilo obeh slikanic spremljajo zanimive ilustracije.
  • Iz knjige Rasizem in nestrpnost: »Vsi smo si veliko bolj podobni, kot smo si različni. Vsi potrebujemo hrano, vodo, oblačila in dom, v katerem lahko živimo. V življenju se moramo vsi naučiti delati in se zabavati. Vsi se smejimo, jokamo in radi preživljamo čas z družino in prijatelji. Vsi moramo biti svobodni in varni
  • Pia Marincelj
  • Drobtine iz mišje dolineANJA ŠTEFAN: DROBTINE IZ MIŠJE DOLINE
  • Mladinska knjiga, 2017
  • Ilustracije: Alenka Sottler
  • »Piši, moja tačka, piši
  • drobne pesmice za miši
  • in ujemi mišji svet
  • v gladko nitko iz besed.«
  • tako nas v uvodni pesmici Pisar Anja Štefan popelje v svet drobnih prizorov iz življenja mišk, ki nam ​ogrejejo srce.
  • Pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline lahko označimo za eno najboljših sodobnih knjig poezije za otroke. Pesnica Anja Štefan pravi, da v svojih pesmih vedno nagovarja tako otroke kot starše. Drobne zabavne in ljubke pesmice so v resnici velike – zazrte so v lepoto sveta, igro besed, a tudi v manj prijetne resnice sodobnega časa, zato je zbirka izjemno aktualna. Odlične prstne ilustracije Alenke Sottler, ene naših najbolj priznanih in nagrajevanih slikark in ilustratork, so še kako primerne za upodabljanje drobnih nagajivih mišk. Anja Štefan je za pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline prejela večernico, nagrado za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo, ki jo podeljuje časnik Večer, knjiga pa je bila nagrajena tudi z oznako zlata hruška.
  • Pia Marincelj
  • MANICA K. MUSIL: SLON STANE
    Grafični atelje Zenit, Žiga Valetič s. p., 2018
    Dandanes slikanica ni več nujno ustvarjena zgolj z ilustracijami na papirju in s spremnim tekstom. Avtorji in ilustratorji se pri ustvarjanju knjig za najmlajše domišljajo novih in inovativnih načinov. Manica K. Musil je s
    prepletanjem niti in obdelavo raznovrstnega tekstila ustvarila prav posebno slikanico, v kateri spoznamo slona Staneta, ki nadvse rad pripoveduje zgodbe. A kaj, ko se njegove zgodbe živalim okoli njega zdijo brez repa in
    glave in povsem nezanimive. V močni želji, da bi našel poslušalca, Stane skoraj spregleda in presliši drobno  mravljico, ki ves čas pozorno posluša vsako njegovo besedo …
  • Pia Marincelj
  • LUCIJA IN DAMIJAN STEPANČIČ: ARSENIJE!
    Miš, 2017
    Damijan in Lucija Stepančič s slikanico Arsenije! nadaljujeta cikel osebnih pripovedi iz prve svetovne vojne, ki je namenjen tako mlajšim kot starejšim bralcem. Pri založbi Miš je že leta 2014, ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, izšla slikanica Anton!, tokrat pa je isti tandem ustvaril slikanico na podlagi zgodbe Marka Simića o izkušnji njegovega deda, Arsenija Simića. Arsenij se po končani bitki pri Ceru gluh prebudi v vrsti mrtvih vojakov, pripravljenih za pokop. Po vojni naenkrat postane vseeno, kdo je Avstrijec in kdo Srb, in tako ob spoznanju, da je preživel, sovražniki zanj vzorno poskrbijo. Medtem pa je bilo domov že poslano obvestilo o njegovi smrti … Damijan Stepančič je za dramatične, tehnično in vizualno izjemne ilustracije, ki ustvarjajo filmsko občutje in imajo v knjigi skoraj večjo moč pripovedovanja kot besedilo samo, lansko leto prejel osrednjo nagrado Hinka Smrekarja. Slikanica z močnim protivojnim sporočilom nas opominja in sili k razmisleku o grozotah in nesmiselnosti katere koli vojne …
  • Iz knjige: »Arsenije se je prebudil v popolni tišini. Nebo je bilo polno roparskih ptic, a se začuda niti ena ni oglasila. Bitka na Ceru, prva v njegovem življenju srbskega vojaka zadnje obrambe, se je končala, medtem, ko je bil sam v
    globoki nezavesti. Narava je molčala o zmagovalcu
  • Pia Marincelj
  • PODGORŠEK, MOJICEJA: O GOSENICI, KI JE ŽELELA POSTATI PLESALKA
  • Epistola
  • Slikanica izpod peresa ene najbolj branih in uspešnih slovenskih avtoric Mojiceje Podgoršek govori o baletu. Glavna junakinja je gosenica Tia, ki jo glasba, ki prihaja iz baletne hiše tako prevzeme, da si goreče želi postati baletna plesalka. Toda v baletni šoli jo zavrnejo, saj so gosenice počasne in okorne in nimajo kril, da bi lahkotno poplesavale ob prelepih melodijah. Tia je zelo žalostna in poskusi na vsak način priti do kril, a ji ne uspe. Toda na pomoč ji priskoči narava in iz počasne in okorne gosenice se razvije prečudovita metuljčica. Ni samo lepa, temveč tudi zelo primerna za vpis v baletno šolo. Slikanica nam pove, da smo tisto, kar imamo v srcu in ne samo tisto, kar se vidi na prvi pogled.
  • Beti Južnič
  • EMILIANI, LUCIA: IZGUBLJENO JAJCE
  • Morfemplus, 2018
  • Slikanica govori o izgubljenem jajcu, jajcu v katerem je majhen ptiček, a nima staršev, ki bi skrbeli zanj.  Napisala jo je slovenska avtorica Helena Kraljič (pod psevdonimom Lucia Emiliani). Najdeta ga prijateljici, divja svinja Dora in vidra Vanja. Zaskrbljeni iščeta ptičje starše, ki so jajce izgubili. Žolni, fazanki, kukavici in prepelici sta ga pokazali, vendar ga nobena ne prepozna, saj ni prave barve. Seveda, vsaka ptica ima drugačno jajce, zanimive so predvsem različne velikosti in odtenki. Kot v vsaki dobri zgodbi se vse srečno konča, na koncu le izvemo katera ptica pokuka na svet.
  • Beti Južnič
  • Pogumni LukaCARL-JOHAN FORSSEN: Pogumni Luka: Narobe Teden
  • Mladinska knjiga, 2019
  • Švedski psiholog in vedenjski strokovnjak, avtor slikanice O zajčku, ki bi rad zaspal (MK, 2015), ki je doživela izjemen uspeh pri neprespanih starših, se vrača z zgodbo o dečku z imenom Luka, ki prvič prestopa prag male šole in to za nameček v novem kraju, kamor se je pred kratkim preselil s staršema in starejšo sestro Emo. Čeprav se radovedni Luka novih dogodivščin in poznanstev veseli, se mu ob tem porajajo tudi različni strahovi in skrbi. Niti slučajno si ni predstavljal, da bo prvi teden v novem okolju povsem narobe teden!
  • Avtor preko zgodbic, ki opisujejo vsakdanje otrokom neprijetne situacije (prvi dan v mali šoli, strah pred temo, okušanje novih jedi, padci na igrišču) mlade bralce na razumljiv način poduči o tem, kako premagati strah in tesnobo, kako se soočiti z novimi izzivi in kako premagati bolečino. Hkrati je knjiga zelo poučna tudi za starše, saj jim predstavi različne miselne tehnike, s katerimi lahko učinkovito in ustrezno potolažimo otroka. Avtor poudarja, da je pri vzgoji ključnega pomena zgled staršev, ki morajo biti odprtega duha in tudi sami pripravljeni na spremembe.
  • Iz knjige:
  • »Luka radovedno pogleda brokoli na krožniku. Opogumi se in ga poskusi. Počasi ga pregrizne in začne žvečiti. Umiri se in premišljuje: Kakšen okus ima pravzaprav brokoli? Po gobah? Po rakcih? Mogoče po obojem – ali pa bolj po banani? Nasmehne se vzgojiteljici in vzame še en grižljaj.«
  • Pia Marincelj
  • PAYNE, LIANE: CVETKO IN VETROVNI DAN
  • DZS, 2015
  • Slikanica angleške avtorice Liane Payne govori o zajčku Srečku in vetru. Cvetko ima čudovit vrt v katerem prebije veliko časa. Sadi, ureja gredice in puli plevel, tako, da je vrt vedno brezhiben. Pogrešal je samo prijatelje, s katerimi bi lahko užival na svojem vrtu. Nepričakovano je začelo pihati in gredice so bile polne listja. Cvetko se sprva jezi na veter, potem pa ugotovi, da le ni vse tako hudo. Veter mu prinese tudi prijatelje, ki jih je tako zelo pogrešal. Katere, boste izvedeli, ko preberete slikanico? Razsuto listje bo pospravil, z novo pridobljenimi prijatelji pa užival in se igral.
  • Beti Južnič
  • JOGAN, DUNJA: SREČKOV KOVČEK
    Založba Zala, 2017
    Srečko je bil neznansko nesrečen fant, ki je s sabo nosil gromozanski kovček, v katerega je spravil vse, kar ga žalostilo, prestrašilo in tako ali drugače prizadelo. Kovček je bil poln temnih stvari in je postajal vse težji in težji. Nekoč, ko je Srečko zaspal na travniku, pa se je radovedni deček priplazil do kovčka in ga odprl …
    Slikanica s čudovitimi ilustracijami Dunje Jogan, Tržačanke in svetovljanke, ki razstavlja v Italiji in drugod po svetu in je bila leta 2015 za slikanico Slon na drevesu nominirana za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, nas opominja, da temnih stvari ni dobro potiskati v kovčke, ampak jih spustiti, da odletijo stran in na ta način dopustiti, da nas praznih rok objame sreča.
    Iz knjige: »Babica je Srečku govorila, da za dežjem vedno posije sonce in da se za vsakim hribom odpre dolina.«
  • Pia Marincelj
  • UROŠ GRILC: O PASTIRJIH IN ŠKRATIH S KRVAVCA
  • Škrateljc, 2017
  • V prvencu nekdanjega ministra za kulturo z naslovom Mali plac škratje povzročijo razdejanje na Ljubljanskem barju, v naslednji knjigi za otroke O pastirjih in škratih s Krvavca pa nadloge zavzamejo čaroben planinski svet Krvavca. Mali hudobneži se poigrajo z Lučko in Ažbetom, ki prav tega dne prvič sama za tri mesece ženeta živino v gore in jima povzročajo nevšečnosti. Ko mlada pastirca spoznata, kdo jima jo je zagodel, planino zajame strašna nevihta – kadar škratje zaslišijo svoje ime, privrejo na planino z vseh koncev in uganjajo najhujše hudobije. Še dobro, da obstaja predmet, s katerim jih je moč ugnati! Slikanica, ki oživlja slovenske legende in krepi nacionalni ponos ter nas vrača v čas Kekca in Pastircev, je opremljena z zemljevidom in škratjo abecedo ter je kot nalašč za burjenje otroške domišljije in odlična spremljevalka ob izletu v gore, še najbolje po Poteh pastirskih škratov na Krvavcu, kjer nudijo pravljična doživetja za vso družino.
  • Iz knjige:
  • »Nekoč, ko ajdovskih deklic ni bilo več, so se na Krvavec pripodili ….« Ažbe malo počaka, kot da bi preverjal, ali nemara kdo prisluškuje, nato šepetaje nadaljuje: »… škrati. In to tisti najzlovolnejši med vsemi škrati – pastirski škrati.«
  • Pia Marincelj
  • Slonom vstop prepovedanLISA MANTCHEV: SLONOM VSTOP PREPOVEDAN
  • Grafenauer, 2018
  • Ilustracije: Taeeun Yoo
  • Dan hišnih ljubljenčkov je. Na srečanje v klub pridejo otroci s svojimi mačkami, psi in ribami. Na srečanje želi priti tudi deček, ki ima zelo nenavadnega hišnega ljubljenčka: slončka. Ko prispeta na dogodek, pa ju na vratih preseneti napis: “Slonom vstop prepovedan”. Razočarana in z žalostjo v srcu odideta. Na poti srečata deklico s hišnim ljubljenčkom, ki na srečanju ravno tako ni bil zaželen in z dečkom se skupaj domislita, da bosta ustanovila svoj klub hišnih ljubljenčkov, v katerem bodo dobrodošli prav vsi. Nežna, ljubka slikanica, ki govori o čarobnosti pravega prijateljstva, lepoti sprejemanja drugačnosti in spoštovanja vsakogar, ne glede na barvo, velikost in obliko.
  • Iz knjige: »Če imaš za ljubljenčka slončka, je težava v tem, da zelo izstopaš. Nihče drug nima slona
  • Pia Marincelj
  • STEPHENS, HELEN: KAM SKRITI LEVA ZA BOŽIČ
  • Morfemplus, 2018
  • Slikanico z naslovom Kam skriti leva za božič je ustvarila angleška avtorica Helen Stephens, v njej pa spoznamo punčko Iris, ki ima nenavadno domačo žival – leva. Lev je prijazen in prav vsi v njenem mestu, ju poznajo. Za božič mora s starši na obisk k teti Sari. Obiska se veseli, a kaj ko mora svojega ljubljenega levčka pustiti doma, saj ga v mestu, kjer živi teta Sara, ne poznajo in bi se ga zelo prestrašili. Žalostna sta oba, tako Iris, kot levček. In tu se naša zgodba začne. Kaj se zgodi, preberite, zaupno vam lahko namignemo samo to, da bodo Iris in njena družina ostali brez božične večerje. Slikanica je prava uspešnica in po njej so že naredili gledališko predstavo, ki jo bomo, upamo, videli tudi pri nas.
  • Beti Južnič
  • JARMAN, JULIA: DVE SRAMEŽLJIVI PANDI
  • Epistola
  • Vsi jih imamo radi, ker so tako ljubke, prijazne in zabavne. Pande imajo še eno zanimivo lastnost, so namreč zelo sramežljive.  Angleški avtorici, Julia Jarman, ki je napisala zgodbo in Susan Varley, ki jo je tudi ilustrirala, sta opisali, kako sta pandi Pandora in Pando premagali svojo sramežljivost in postali prijateljici. To ni bilo nič kaj enostavno, kljub temu, da sta se dolgočasili in vedeli, da bi se bilo lepše igrati v družbi. Vendar nobena ni premogla toliko poguma, da bi drugo povabila: “pridi k meni, se bova igrala”. Ko sta sramežljivost premagali, sta veliko lepše živeli. Bili sta srečni in vse misli sta si lahko zaupali, skupnih iger in zabave jima ni nikoli zmanjkalo. Slikanica je namenjena otrokom starim od 4 do 8 let in sporočilo je jasno: sledi svojemu srcu in izrazi svoja čustva tistemu, ki ti je všeč. Prijatelje ni tako težko najti, če jih iščeš s srcem in odkritostjo.
  • Beti Južnič
  • Medtem ko spišGABRIELLA BALLIN: MEDTEM KO SPIŠ
  • Ilustracije: Daniela Volpari
  • Epistola, 2019
  • Ste kdaj razmišljali, kaj se dogaja na drugem koncu Zemlje medtem ko se vi brezskrbno potepate po sanjskih svetovih? Kaj medtem delajo levi v Afriki, otroci na Kitajskem, kenguruji v Avstraliji in ljudje v New Yorku ali Tokiu? Kratka prikupna slikanica je kot nalašč in za radovedne malčke, s katerimi lahko skupaj razmišljamo o nenehnem vrtenju Zemlje in časa, ki se nikdar ne ustavi.
  • »V Kanadi si je medved pravkar privoščil prigrizek. Medtem ko spiš, se svet skupaj s svojimi prebivalci vrti naprej …«
  • Pia Marincelj
  • Sedeti pri miru kot žabaELINE SNEL: Sedeti pri miru kot žaba: vaje čuječnosti za otroke (in njihove starše)
  • Cangura, 2019
  • Ta prikupna knjižica z zabavnim naslovom je čudovit uvod v meditacijo čuječnosti. Svetovna uspešnica je namenjena otrokom in njihovim staršem. Na preprost in dostopen način opisuje, kaj je čuječnost in kako lahko opisane vaje vašemu otroku pomagajo, da se umiri, postane bolj osredotočen, lažje zaspi, se otrese skrbi, obvlada jezo, izboljša koncentracijo, obvladuje težavna čustva in na splošno postane bolj potrpežljiv in pozoren. Enostavne meditacijske vaje za otroke v starosti med 5 in 12 let so dostopne na priloženem CD-ju.
  • Iz knjige: »Žaba je izjemno bitje. Zmožna je visokih skokov, vendar pa lahko po drugi strani sedi izjemno mirno. Čeprav se zaveda vsega okrog sebe, se ne odziva takoj. Žaba mirno sedi, diha in hrani svojo energijo, namesto, da bi takoj naredila, kar ji prvo pade na pamet
  • Pia Marincelj
  • JAY, ALISON: ČEBELA IN JAZ
  • Epistola, 2016
  • Slikanica Čebela in jaz govori o nenavadnem prijateljstvu med čebelo in deklico. Čebela deklico prestraši ko nepričakovano prileti v sobo, a le na kratko. Kmalu spozna, da gre za prijazno čebelo, s katero skupaj odkrivata naravo in okolje. Gre za pravo slikanico, saj angleška avtorica Alison Jay zgodbo pove samo s slikami. Besedilo ni potrebno, saj ilustracije nazorno spremljajo junakinji na njuni zanimivi poti. Slikanica je torej zelo primerna za skupno pregledovanje slik in oblikovanje svojih zgodb med odraslimi in otroci, ki še ne berejo. Na koncu knjige pa je še nekaj nasvetov o tem, zakaj in kako skrbeti za čebele. In seveda tudi pomemben nasvet: čebel se nikoli ne dotikaj, saj te lahko pičijo. Zanimivo jih je opazovati in občudovati, saj vemo, da njihovo letanje pomeni dobro letino pridelkov in seveda medu. In na koncu še: velika pohvala je, če vam kdo reče, da ste pridni kot čebelica!
  • Beti Južnič
  • BERNE, JENNIFER: NA ŽARKU SVETLOBE
  • Celjska Mohorjeva družba, 2017
  • Branje knjig je potovanje, ko beremo, se učimo in izobražujemo. Prav je, da z branjem začnemo čimbolj zgodaj. Sprva nam berejo tisti, ki že znajo, nato začnemo brati samostojno in kasneje beremo drugim, tako se sklene krog branja in poslušanja. Genialni Albert Einstein, se je tega zelo zavedal. Tako je zapisal: »Če želite, da bi bili vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili vaši otroci zelo inteligentni, jim berite še več pravljic.« Biografsko zgodbo o Albertu Einsteinu Na žarku svetlobe je ustvarila ameriška avtorica Jennifer Berne, razgibane ilustracije pa je prispeval ruski ilustrator Vladimir Radunsky. Spremlja Einsteinovo razmišljanje in razvoj od malih nog do odraslosti. Že kot otrok je doumel, da na svetu obstajajo skrivnosti, skrite in tihe, neznane in neopažene. Zato je začel veliko brati se učiti in logično povezovati. Počasi, postopoma in z vztrajnostjo, je začel odkrivati skrivnosti sveta in vesolja. Odkrival je skrivnosti svetlobe, gibanja in časa. Njegova odkritja so omogočila človeštvu nesluten
    napredek in dosežke. Zato ima v zgodovini človeštva posebno mesto in vlogo. Ne moremo vedeti, kakšni bodo naši otroci ko odrastejo, a moramo jim omogočiti, da bodo lahko izkoristili vse dane možnosti. Načinov je veliko, kako bi dosegli zadane cilje, lahko pa verjamemo Albertu Einsteinu, da je branje pomembno in tega ne smemo pozabiti. Namreč, ko so Einsteinu očitali, da branje pravljic vendar ne more pomeniti intelektualnega razvoja,
    jim je pojasnil, da je ravno obratno. Branje domišljijskih zgodbic vzbuja otrokovo ustvarjalnost, kar je pogoj za inteligenco.
  • Beti Južnič
  • DORIA, JULIA: CVETEK, KI SE NI HOTEL ZMOČITI
  • Doria, 2017
  • Slikanico z naslovom Cvetek, ki se ni hotel zmočiti je napisala slovenska avtorica Julia Doria. Pomlad zbudi seme sončnice, ki previdno pokuka iz zemlje. Ta letni čas ima še eno lastnost, pogosto in obilno dežuje kar je všeč rastlinam, nam pa malo manj. Tudi naša rastlinica ni bila preveč vesela dežnih kapelj, kar bala se jih je malo. Toda strah je bil odveč, cvetek je postajal vse večji in močnejši. Seveda, saj raste tudi zaradi dežja, ki zaliva zemljo. Pa še nekaj, saj vemo, da za dežjem vedno posije sonce, ki ga sončnice tako zelo ljubijo, da za njim obračajo glave. Ljudje imamo po navadi rajši sonce, manj nam je všeč vlaga, luže in dežniki, ki jih moramo po takem vremenu nositi s seboj. Vendar vemo, da bo voda, ki jo dež tako radodarno razliva te dni, koristno uporabljena. Sonce pa bo dokončalo delo, ki ga je začel dež in iz pomladi naredilo najlepši letni čas.
  • Beti Južnič
  • CANKAR , IVAN in ŠKERL, PETER: SKODELICA KAVE
    Miš, 2018
    Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti, ki se nam približuje z 11. decembrom, je v letošnjem letu izšlo kar nekaj ponatisov njegovih del. Založba Miš je izdala samostojno slikanico slavne Skodelice kave z izvirnim besedilom iz leta 1974, ki je tokrat prvič v celoti ohranjeno. Slikanica je namenjena vsem generacijam. Mojstrske, temačne in ekspresionistično navdahnjene ilustracije Petra Škerla besedilo ne le krasijo, temveč so mu enakovredne in zgodbo ter njeno ozadje celo dopolnjujejo s pripovedovanjem svoje zgodbe. Ilustrator je letos za Skodelico kave prejel tudi nagrado Kristine Brenkove za najboljšo slovensko slikanico. Ker je slikanica dvojezična (tudi v angleškem jeziku) lahko predstavlja zanimiv spominek za turiste, ki jih zanima izvirna slovenska literatura.
  • Iz knjige: »Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na
    duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce spovednik – dolga in strašna spoved
  • Pia Marincelj
  • PODGORŠEK, MOJICEJA: IVAN IN SKODELICA KAVE
  • Epistola, 2018
  • Eden najpomembnejših slovenskih pisateljev, Ivan Cankar, sicer ni pisal za otroke, zato je razumevanje njegovega dela, predvsem romanov in dram, težko pojasniti otrokom. Mojiceji Podgoršek je to uspelo s priredbo ene najbolj znanih tematik Ivana Cankarja, njegove črtice o Skodelici kave. S pomočjo ilustratorke Daše Simčič, ki je zgodbi dodala ilustracije, oživita Cankarja (z njegovimi prepoznavnimi brki) in vpogled v ta čas. V Cankarjevem času je bila prava kava redko na voljo, samo bogatejši so si jo lahko privoščili. Mama prinese Ivanu skodelico prave, mamljivo
    dišeče kave. Ivan, ki mu pisanje ni šlo najbolj od rok in zaradi tega ni bil ravno najboljše volje, ker ga je pri pisanju zmotila, jo grobo in nevljudno zavrne. Četudi mu je bilo že naslednji hip žal nesramnih besed, je bilo prepozno. Na materino prijaznost je odgovoril z nesramnostjo. Zgodba je prirejena tako, da je razumljiva za otroke, ki se včasih neustrezno odzovejo. Pojasniti jim moramo, da ni prav, če so brez vzroka nesramni in jezikavi. Četudi jim je kasneje žal, morajo vedeti, da takšno vedenje in žaljive besede bolijo, tako kot so bolele tudi Ivanovo mamo.
  • Beti Južnič
  • DONALD, ALISON: KNJIŽNIČAR KOSMATINEC
  • Skrivnost, 2016
  • Slikanica Knjižničar kosmatinec je prvenec kanadske avtorice Alison Donald. Slikanica je nastala na osnovi izkušenj, ki jih ima, ko sodeluje z knjižnicami pri različnih projektih, ki so namenjene spodbujanju branja pri otrocih. Zgodba se začne, ko otroci nestrpno, polni pričakovanja, v knjižnici tiho čakajo, da jim knjižničarka pravljičarka pove zgodbo. Vedo, da knjižničarka nikoli ne zamuja, zato se čez nekaj časa lotijo njenega iskanja. Najdejo čudne sledi, lepljivo mizo in  razmetane knjige. In seveda na koncu tudi novega knjižničarja. Ta jim obljubi, da bo prebral zgodbo takšno: napeto, srhljivo, zanimivo, o medvedih. Zgodba je zelo doživeta, kaj ne bi bila, saj je novi knjižničar – pravi kosmatinec medved. Otroci so navdušeni, take knjige in tako doživetega branja še niso slišali. A nič hudega, slikanica se konča srečno. Na koncu še izvemo, zakaj ni bilo knjižničarke in zakaj je bil medved v knjižnici.
  • Beti Južnič
  • PARKER, DANNY: MONIKA IN MIJA
  • Skrivnost, 2016
  • Današnjo slikanico je napisal angleški avtor Danny Parker, ki pa zadnjih petnajst let živi v Avstraliji. V obeh državah so vlaki sodobni, hitri in udobni, zato ni čudno, da se zgodba, ki jo popestrijo lepe ilustracije, dogaja na vlaku.  Slikanica govori o prijateljstvu dveh deklic, Monike in Mije. Ko se dopoldne vkrcata na vlak, se začne tudi potovanje njunega prijateljstva. Igrata se, skačeta, malce tudi nagajata staršem in sopotnikom. Toda vožnja je dolga in deklici se je naveličata. Iz dolgočasja pride slaba volja in iz malenkosti zraste velik spor. Toda prijateljstvo je močnejše od malih razprtij. Čudovit opis tega, kako se takšen spor zgladi, je avtor doživeto napisal samo tako, da je te spore opazoval pri svojih otrocih.
  • Beti Južnič
  • TRAMPUŽ, LJERKA: MIŠKA, SLONČEK IN MUZEJSKO MORJE
  • Prirodoslovni muzej Slovenije, 2017
  • Muzejska svetnica v Prirodoslovnem muzeju Ljerka Trampuž je ustvarila serijo slikanic z junakoma Miškom in Slončkom in tako otrokom na poljuden način predstavila muzejsko zbirko. Zadnja iz te serije je slikanica z naslovom Miška, slonček in muzejsko morje, ki predstavlja vodnik po morski zbirki muzeja. Vodnica Maja pelje prijatelja skozi morski svet, ki nas v domišljiji spomni ali pa pripravi na poletje in morske dogodivščine. Spoznamo različne živali, ki živijo v morju, od zanimivih školjk, malce neprijetnih morskih ježkov, če nas zbodejo, pa vse do hudih morskih psov. Še posebej zanimiva je predstavitev želve, glavate karete, ki pa jo zelo ogrožajo prav odvržene plastične vrečke, katerih uporabo v zadnjem času poskušamo močno omejiti. Prijetna slikanica, ki jo lahko vzamemo v roke tudi, če ne mislimo takoj obiskati Prirodoslovnega muzeja. Pričara nam poletno vzdušje in počasi se lahko pripravimo na poletje in uživanje v vsem, kar nam ponuja morje.
  • Beti Južnič
  • DAVIES, NICOLA: BELI MEDVED
  • Učila, 2006
  • Beli medved, ki mu rečemo tudi severni ali polarni medved, je največja zver na svetu. Živi na Arktiki in je tudi popolnoma prilagojen življenju v okolju večnega snega in ledu. Tamkajšnji prebivalci Inuiti, ki jim mi rečemo Eskimi, ga spoštljivo imenujejo nanuk. Že res, da je medved, a je zelo različen od vseh drugih medvedov, nas v izjemno poučni slikanici z naslovom Beli medved pouči angleška avtorica Nicola Davies. Avtorica je namreč zoologinja in je slikanico napisala tako, da o belem medvedu piše strokovno, na razumljiv način, da postane zgodba zanimiva tudi manjšim otrokom. Gary Blythe je znan ilustrator slikanic za otroke, svoje izkušnje je prenesel v slikanico, natanko tako, da ilustracije sledijo strokovnemu besedilu. In v čem se beli medved razlikuje od ostalih medvedov? Veliko večji je, odrasli samci lahko tehtajo tudi do 800 kilogramov. Plava v ledeno mrzlem morju, tudi do sto kilometrov brez počitka. Naj se zgodi karkoli, belemu medvedu je vedno toplo, kar je na mrzli Arktiki še kako pomembno. Ima temno kožo, dlake so nekaj posebnega, videti so bele, v resnici pa so votle in polne zraka. To je le drobec zanimivih podatkov, ki jih lahko preberete in vidite v tej strokovni slikanici. Primerna je tudi za branje z mlajšimi otroci, saj nam odstre skrivnostni svet Arktike in predstavi, kako se bivanje živali prilagodi življenju tudi v najbolj negostoljubnih okoljih.
  • Beti Južnič
  • TATARNIKAVA, SVIATLANA: KJE RASTEJO PIŠKOTI?
  • Obzorja, 2017
  • Slikanica, ki jo je napisala in ilustrirala beloruska avtorica Sviatlana Tatarnikava, govori o sladicah, in sicer o piškotkih. Male  sladkosnedne miške bi želele vedeti, kje rastejo piškotki, ki jih imajo tako rade. Razmišljajo o tem, ali mogoče rastejo na travnikih, med cvetlicami, ali pa na drevesih. Mama miš si vzame čas in jim natančno razloži, kako v resnici pridemo do okusnih piškotkov. Od semena, ki ga posadimo v zemljo, do testa, ki ga bo zamesila mama, do dišav iz pečice, dokler niso na mizi okusni piškotki. Imenitna knjiga za otroke, ki radi pomagajo pri pripravi okusne hrane. To so zagotovo prav vsi otroci, samo motivirati jih moramo. Če imate možnost in radi preizkušate nove jedi, pri pripravi uporabite tudi sojo, ob klasični moki. Še posebej se dobro kombinira z dobro, črno moko. Če pa vam ni toliko do novosti, pa naredite navadne piškotke z vašimi otroci. Glavno je, da vsem teknejo.
  • Beti Južnič
  • VANDOT, JOSIP: KEKČEVE ZGODBE
  • Že sto let je minilo, odkar je Kekec postal eden najbolj prepoznavnih knjižnih likov v Sloveniji. Dodatno so mu utrdili prepoznavnost še trije filmi, ki so ime Kekca prenesli po Evropi. Predvsem so bili odlično sprejeti v vseh alpskih deželah, ker je kultura in življenje ljudi podobna in tudi širše. Ne smemo pozabiti na Kekčeve pesmi, ki so postale kar ljudske in seveda del slovenske kulturne zakladnice. Josip Vandot je bil mladinski pisatelj in zaveden Slovenec in like, ki jih je tako živo ustvarjal, je črpal iz slovenskega naroda. Med drugo vojno so ga okupatorji zaradi njegovega pogleda na svet izgnali, tam je tudi je umrl. Kekcu je pripisal lepe lastnosti, ki bi jih želeli tudi od naših otrok. Kekec je bister, iznajdljiv, dober, pogumen, a tudi navihan in razigran. Živi v idilični vasici sredi pravljičnega sveta alpskih gora. Pomaga ljudem, ko le lahko, pogosto tako, da zna povezati in izvabiti vse najboljše iz ljudi, ki tam živijo. Samo spomnimo se zdravilnih kapljic botre Pehte, ki pomagajo slepi Mojci. Ali kako je pomagal prijaznemu Kosobrinu, ko ga je preganjal hudobni Bedanec. Kekčeve zgodbe so doživele veliko ponatisov in različnih izdaj. Verjamem, da imate kakšno tudi doma. Če pa jih nimate, pa lahko vedno pridete v našo knjižnico in si jih izposodite. Kljub časovni oddaljenosti nam je pravljični Kekčev svet, kot ga je ustvaril pisatelj Vandot, še vedno blizu in se lahko otroci in odrasli vanj potopimo, uživamo v prigodah junakov v čudovitem alpskem svetu.
  • Beti Južnič
  • MILNE, TERRY: ČARLI, TI SI CAR
  • Epistola, 2018
  • Glavni junak zgodbice je majhen pes, jazbečar Čarli. Knjigo je napisala južnoafriška avtorica Terry Milne in jo naslovila Charlie Star, kar lahko dobesedno prevedemo kot Čarli Zvezda. Gre za čudovito slikanico, z zanimivo zgodbo in prijetnimi ilustracijami. Čarli je poseben pes, rad ima vse urejeno in pravilno postavljeno, strah ga je vsega novega, drugačnega in nepričakovanega. Vse, do nekega dne, ko se zgodi nekaj nevarnega. Njegov prijatelj Jon se pri igranju zatakne v cev. Vsi poizkusi rešitve so neuspešni, dokler se Čarli ne domisli nekaj enkratnega. Reši prijatelja, a s tem tudi sebe, saj vidi, da se ni potrebno bati nepričakovanih in drugačnih reči. Slikanica je primerna za vse, ki psa že imate in tudi za tiste otroke, ki si psa želijo. Četudi gre za zgodbo, tisti, ki pse imamo in poznamo, vemo, da imajo v resnici radi rutino in red, tako kot jazbečar Čarli. Ljudje pa nismo takšni, nepričakovane in nove reči nas bogatijo.
  • Beti Južnič
  • STARLING, ROBERT: FERI JE JEZEN
  • Epistola, 2018
  • Tema današnje slikanice je jeza, ki ima vedno posledice za posameznika in še posebej na njegov odnos z okolico. Avtor je Anglež Robert Starling, glavni junak pa mali zmajček Feri. Feri je zelo jezljiv zmajček, vsaka malenkost ga ujezi, tako kot tudi marsikaterega otroka njegove starosti. Toda zmaji imajo, kot vsi vemo, lastnost, ki je ljudje nimamo, namreč bruhajo ogenj. Samo predstavljajte si, kaj se zgodi, če se zmajček Feri ujezi med nogometno tekmo. Puf, in nogometnega gola ni več, skuri ga. Seveda, s tako jezljivim in nevarnim nogometašem se nihče noče igrati. To ga užalosti in zateče se k svoji mami ter jo prosi za pomoč. Mama ga poduči, kako lahko zelo enostavno kroti svojo jezo.
  • Beti Južnič
  • BAN, TATJANA: MIŠKINA OZIMNICA
  • Tamaj, 2017
  • Živali si hrane ne morejo kupiti v trgovini ali oditi v gostilno na kosilo. Za domače živali poskrbimo ljudje, divje živali pa morajo skrbeti zase, same čez vso zimo. Današnjo slikanico je napisala in ilustrirala Tatjana Ban in pripoveduje o tem, kako za ozimnico skrbijo živali. Glavna junakinja je miška Pika, ki se odpravi nabrati svojo ozimnico. Na poti sreča medveda, zanj vemo, da si nabira tolščo pred zimskim spanjem. Tudi kravice se pridno pasejo, saj vedo, da jih pozimi čaka le suho seno. Pika je že skoraj obupala, vendar se ji le posreči in nabere svojo ozimnico.  Knjiga je napisana tako, da so besede kombinirane s slikopisi, risbami, ki v besedilu nadomeščajo besede. Torej primerna tudi za mlajše šolarje, ki se branja učijo. Zanimiva je za branje mlajšim otrokom in spodbuja tudi opravila v naravi. Če sami pridelamo vsaj del hrane, smo lahko ponosni.
  • Beti Južnič
  • KRALJIČ, HELENA: MOJ BRAT
  • Morfemplus, 2018
  • Slikanica z naslovom Moj brat govori o odnosu med starejšo sestro in mlajšim bratom. Napisala jo je slovenska pisateljica Helena Kraljič, ki ni samo uspešna pisateljica za otroke, temveč tudi aktivna založnica. Besedila je malo, saj je slikanica namenjena manjšim otrokom, zato so toliko bolj pomembne res bogate in razgibane ilustracije akademske slikarke Polone Lovšin. Vsaka trditev starejše sestrice o mlajšem bratu, ki se začne z pritoževanjem »vedno hodi za mano, ker je majhen in ljubek, mu vedno vsi ustrežejo…« in konča z prisrčnim »ker sem njegova starejša sestra in se imava rada«, je opremljena z ustrezno ilustracijo. Trditev nazorno predstavi v slikani obliki.
  • Beti Južnič
  • SMALLMAN, STEVE: PLAŠNI MEDVED
  • Učila, 2018
  • Medved v slikanici z naslovom Plašni medved, ki jo je ustvaril angleški avtor Steve Smallman, je prav takšen, kot bi za medveda v slikanici pričakovali, velik in prijazen. Nima prijateljev, saj je kljub svoji velikosti in moči izjemno plašen. Zato je toliko bolj vesel, ko dobi prijatelja, majhnega, a zelo pogumnega zajčka. Ta ga pouči: “Čeprav si majhne postave, si lahko od znotraj velik. Samo najti moraš pogum v sebi.” Ko lisica skoraj odnese sicer pogumnega, toda malce neprevidnega zajčka, se v medvedu zbudi skriti pogum, lisica prestrašeno zbeži pred grozovitim  kosmatincem. Kmalu se stemni in nova prijatelja se skupaj odpravita domov. Prijetna slikanica, s posebnim naukom, pogum nosimo v sebi.
  • Beti Južnič
  • MOJICEJA PODGORŠEK: POTOVANJE MALE PLASTIČNE VREČKE
  • Epistola
  • Ko so pred več kot petdesetimi leti izumili plastično vrečko, je bilo to videti, kot zelo koristen izum. Danes ne mislimo več tako in plastične vrečke, kljub njihovi koristnosti, vidimo kot eno največjih groženj okolju, saj so praktično nerazgradljive in v naravi obstanejo več sto let. Knjiga z naslovom Potovanje male plastične vrečkeobravnava problematiko trajnih nakupovalnih vrečk, zgodbo pa predstavi na prijeten in zanimiv način. Ilustracije je prispevala Daša Simčič. Posebej bi želeli opozoriti na uvodne besede znane klimatologinje prof. Lučke Kajfež Bogataj, ki so namenjene odraslim, napisane pa tako, da zlahka prenesemo otrokom širše vedenje ob prebiranju knjige. Spremljamo nastanek plastične vrečke od njenega prvega dne v tovarni. Pripeljejo jo v trgovino, kjer čaka na kupce. Fantek jo vzame ter vanjo naloži jabolka. Saj je plastična vrečka temu tudi namenjena, mar ne? Toda, kaj storiti z vrečko potem, ko je ta svojo nalogo opravila? Ne smemo je zavreči v naravi, sicer jo odnese veter, tako kot se je to zgodilo naši majhni vrečki, ki je po nenavadnem potovanju pristala v morju. Plastična vrečka onesnažuje okolje in zelo grdo jo je videti na tleh. Zato plastične odpadke, ko jih ne potrebujemo več, damo v za to namenjene zabojnike rumene barve. Tako varujemo naravo in omogočamo recikliranje plastične embalaže in njihovo ponovno predelavo. Na potovanje v naravo se rajši odpravimo mi sami, skrbno pospravimo smeti za sabo, da bomo vzgled za ostale, kajti planet na katerem živimo, je samo eden.
  • Beti Južnič
  • PEKLAR, ANDREJA: FERDO, VELIKI PTIČ
  • KUD Sodobnost International, 2016
  • To je slikanica brez besedila, ki ga zamenjajo zgovorne ilustracije. Zanimivo je to, da lahko prav vsak z nekaj domišljije, pove svojo zgodbo. Ferdo je izjemno velik in močan, a tega ne zlorablja. Nasprotno, svojo velikost in moč uporablja za to, da vsem pomaga. Z otroci se igra, odraslim pomaga pri delu, skrbi za različne živali. Kot se to pogosto zgodi, mu za njegovo pomoč in prijaznost niso dovolj hvaležni. Ilustracije so nanizane tako, da nas opozarjajo, da bodimo hvaležni vsem, ki nam pomagajo. Četudi včasih kdo nehote naredi kakšno napako! Ljudje le spoznajo, da je bil Ferdo samo zelo žejen, ko je popil jezero. Ko je začelo obilno deževati, se je jezero spet napolnilo. Ferda pa nagradijo za vsa dobra dela, ki jih je storil za ljudi.
  • Beti Južnič
  • HART, OWEN: RADA TE IMAM IZ VSEGA SRCA
  • Medvedi se znajo imenitno ubraniti mraza, enostavno se zatopijo v zimsko spanje. Slikanica Rada te imam iz vsega srca, ki jo je napisal angleški avtor Owen Hart, opisuje mamico medvedko in njenega sinčka, ki se zbudita iz zimskega spanja v toplo spomlad. Odideta na pot in doživljata različne pustolovščine. Iz hladnih ledenih krajev prideta do toplejših poljan, na kateri najde medvedek svojo prvo rožo. Dnevi so vse toplejši in srečujeta vse več različnih živali. Toda medvedek postane žalosten, pomisli na to, da bo nekoč moral sam na pot, saj bo kmalu odrasel. Seveda toplota ni samo temperaturni pojav, materina toplota je v resnici čustvo, ki povezuje mater s svojim otrokom. Medvedka ga tolaži in mu pove, da bo njena ljubezen, tudi takrat, ko bo odrasel in daleč stran, vedno z njim. Res je ljubezen takšna, da nas vedno greje in ob pomanjkanju ljubezni nas zelo zebe in mrazi, četudi je temperatura okoli nas ravno prava. Lepa slikanica, ob kateri lahko z otroci spregovorimo o toploti in mrazu na drugačen način.
  • Beti Južnič
  • KERMAUNER, AKSINJA: ŽIGA ŠPAGET GRE V ŠIRNI SVET
  • Miš, 2010
  • Okolje dojemamo na različne načine, predvsem z različnimi čutili. Največ, torej 80% vseh podatkov iz okolja sprejemamo z vidom. Vid nam omogoča proces gledanja in videnja, je eden najpomembnejših delov človeka, zaradi katerega dobro in varno delujemo v okolju. Zato sta slabovidnost in slepota, zelo huda težava s katero se človek lahko sreča v svojem življenju, še hujši izziv je za otroke. Toda človeštvo je razvilo v svoji zgodovini tudi orodja s katerimi to težavo omilimo. Predvsem zato, ker se danes zavedamo, da slepi in slabovidni, zaradi svojih telesnih pomanjkljivosti niso nič slabši kot ostali in lahko enakovredno prispevajo k dobrobiti družbe. Branje je izjemno pomembno za ustrezen razvoj vsakega človeka. Zato ga omogočamo tudi slepim in slabovidnim, ki  radi posegajo po knjigi in veljajo za dobre bralce. Običajnega tiska ne morejo brati, lahko pa poslušajo govorečo knjigo, taki rečemo zvočnica, berejo v Braillovi pisavi ali v povečanem tisku. Žal je takšnih knjig premalo in morali bi si prizadevati, da bi jih bilo vse več. Informacijska tehnologija ponuja vedno nove možnosti slepim in slabovidnim, omogočeno jim je poslušanje knjig in uporaba svetovnega spleta. Nikakor ne smemo pozabiti na Braillovo, posebno pisavo, ki je omogočila branje slepim. Slikanico Žiga špaget gre v širni svet je napisala Aksinja Kermauner, ki že več kot trideset let poučuje slepe in slabovidne. Ilustracije Zvonka Čoha lahko gledamo, pa tudi otipamo. Besedilo je napisano poleg običajnega tiska tudi v brajlici. Simpatična slikanica govori o špagetu, ki noče biti skuhan in zato pobegne iz lonca. Na svoji poti sreča jabolko, ki se ga zelo prestraši, saj misli, da je zaradi svoje oblike, posebna zvrst črva. Simpatična slikanica, ki jo lahko beremo kot vsako drugo slikanico, četudi nosi dodatno sporočilo. Ob njej lahko bolje razumemo težave, ki jih imajo slepi in slabovidni in jih tudi razložimo našim otrokom.
  • Beti Južnič
  • MAKAROVIČ, SVETLANA: VEVERIČEK POSEBNE SORTE
  • Miš, 2007
  • Svetlana Makarovič je zagotovo ena najbolj prepoznavnih in branih slovenskih avtoric. Tudi statistika v okviru knjižničnega sistema COBISS+, ki meri število izposoj, jo uvršča v sam vrh izposojenih knjig v slovenskih knjižnicah. Številne slikanice za otroke, ki jih je napisala Svetlana Makarovič so uspešno zaživele tudi kot gledališke ali lutkovne predstave. Knjižni junaki Svetlane Makarovič so največkrat živali. Te so vedno nekaj posebnega, drugačne od drugih. Tudi zgodba z naslovom VEVERIČEK POSEBNE SORTE je takšna. Veverica Puhanka, je nekega aprilskega deževnega dne skotila kar pet majhnih, golih veveric. Te so kot se za veverice spodobi, živahne in poskočne, le najmlajši veveriček Čopko je malce drugačen. Ne more tako skakljati in se oprijemati vej, kot njegovi sorojenci. Čopko je namreč drugačen, ena od tačk ni zrasla pravilno. To je huda pomanjkljivost za vsako veverico in Čopko je zelo nesrečen, ker ne more početi vse tisto, kar si želi in kar počnejo ostali. Toda vedno mu dobro dene podpora njegovih najbližjih. Drugačnost ni omejitev, ima možnosti in priložnosti za nove, drugačne izzive, le najti in prepustiti se jim mora. Tudi naš veveriček je poskušal in našel svoje znanje in veselje, njegova pomanjkljivost mu je omogočila drugačno, še bolj zanimivo in polno življenje. Ves čas je opazoval svet okoli sebe, se učil in spoznaval stvari, ki jih drugi ne zaznajo. Tako postane Čopko najpametnejši in najbolj izkušen veveriček v vsem gozdu.
  • Beti Južnič
  • ŠOLC, IVANA: MAVRIČNI ZAKLAD
  • Mladika, 2017
  • Zanimive, barvno razgibane ilustracije za slikanico Ivane Šolc je prispeval Mark Jordan, ki ga bolj poznamo kot uspešnega ustvarjalca industrijskih logotipov. Slikanica povezuje razumevanje barv s ponazarjanjem čustvene inteligence in je namenjena otrokom in mogoče še bolj njihovim staršem. Glavna junaka sta prijatelja Stella in Mark, ki med igro v gozdu najdeta skrinjico z zlato ključavnico. V skrinjici so barviti kamenčki: rumeni, oranžni, rdeči, rožnati, vijolični, modri in zeleni. Vsak ima svojo zgodbo, posebno čarovno lastnost, ki jo razodene, ko kamenček vzameta v dlan. Zeleni kamen dragulj pravi takole: “Jaz sem štiriperesna deteljica, vsa srčasta, prinašam srečo in veselje na vse štiri konce sveta…” Modri začne s temi besedami: “Jaz sem morje, široko in globoko, segam do konca sveta…” Torej dragi starši, vzemite knjigo in jo preberite skupaj s svojimi otroci. Vsaka dobra knjiga je tako kot v tej slikanici, lep barvit kamenček v mozaiku, s katerim pomagate svojim otrokom, da si izoblikujejo značaj in, če uporabimo strokovni izraz, dvignejo svojo čustveno inteligenco.
  • Beti Južnič
  • PREGL, SANJA: LJUBEZNI JE ZA VSE DOVOLJ
  • Morfem, 2011
  • Slikanico je napisala mlada slovenska pisateljica Sanja Pregl, ki v svojih delih pogosto obravnava družinsko tematiko. Tudi Ljubezni je za vse dovolj je takšna. Ljubezen odkriva tam, kjer je v resnici doma, v družini. Glavna oseba je deklica Zala, ki je srečna zato, ker jo imajo radi in ona ima rada svojo družino. Toda to ni zgodbica o še eni običajni srečni družini. Starša sta namreč ločena. Mala Zala ni prav nič žalostna, postala je ljubljenka maminega novega partnerja in očetove partnerice, z njo so vsi prijazni in jo imajo radi. Tudi babic in dedkov ima več, kar šest, in Zala ima vse enako rada. V začetku marsikdo tega ni razumel, toda Zala ve, da ljubezen nima omejitev, rad imaš lahko vse. Lepe ilustracije prikupne Zale, ki jih je oblikovala ilustratorka Maja Lubi, še poudarijo sporočilo slikanice. Ni nujno, da so otroci talci ali žrtve nerazumevanja ali težav, ki jih lahko imajo med seboj odrasli.
  • Beti Južnič
  • ŠTEGER, ALEŠ: KURENT
  • Mladinska knjiga, 2015
  • Nekaterim je zima mrzla in neprijazna in si želijo tople in prijazne pomladi, ki jo že težko čakajo. V slovenskem ljudskem izročilu je ta prehod zavit v nekaj mističnega, narava pa v tem času dobi pomočnike, ki jim rečemo Kurenti. Kurenti niso samo pustne šeme, so predvsem znanilci pomladi, novega življenja in veselja, ki ga ob tem doživljamo. Izvor kurenta je zavit v skrivnost. Današnja slikanica z enostavnim naslovom Kurent nam prikazuje različico zgodbe o tem, kdo naj bi kurent bil in kako je nastal. Bil je pastir pri bogatem kmetu in se po koncu služenja odpravi po svetu. Na tej poti je srečeval veliko revežev in beračev, ki jim je toliko časa pomagal, da je ostal brez vsega zaslužka. A za svojo dobroto je bil nagrajen s čudežnimi predmeti, goslicami, puško in sodčkom, s katerimi je še naprej pomagal ljudem, dokler se ni vsega naveličal. A tudi po smrti se vsako leto ob istem času vrača v ovčjem kožuhu, opasan s kravjimi zvonci in z ježevko v roki in redno pomaga pregnati zimo.
  • Beti Južnič
  • KUNAVER LIČEN, POLONA: SKRIVNOSTNI GOZD
    Narava, 2017
    V izvirni slikanici tri radovedne prijatelje nenavaden zvok z jase na robu gozda zvabi globoko v mrak visokih dreves. »Ke ke ke skip skip skop ki ke uakouako ke ke,« se oglaša skrivnostno bitje. Le kdo bi lahko to bil? Na poti skozi gozd se prijatelji srečujejo s številnimi prijaznimi živalmi ter občudujejo lepoto narave in tako premagujejo strah pred velikim gozdom. Tudi vas zanima, katera je nenavadna žival, ki jo iščejo Veno, Ruta in Oskar? Ilustracije Anje Kranjc v kombinirani tehniki (kolaž, voščenke, tempera …) slikanico pomembno obogatijo in nas vodijo skozi čarobni svet, kjer je vsak prizor zaznamovan z določeno barvno shemo.
    Iz knjige:
    »Čudni zvoki so za trenutek potihnili, nato pa so otroci spet zaslišali nenavadno oglašanje, ki je bilo malo podobno ptičjemu žvrgolenju, malo opičjim krikom in malo slonjemu trobljenju …«
  • Pia Marincelj
PEROCI, ELA: MED PRAVLJICE
  •  
  • Mladinska knjiga, 2022
  • Letos mineva 100 let od rojstva ene naših najboljših pravljičark, Ele Peroci. Le kdo ne pozna slavne Muce copatarice, ki nas je naučila pospravljati copatke? Njene kratke sodobne pravljice Hišica iz kock, Moj dežnik je lahko balon, Očala tete Bajavaje, Stara hiša številka 3 in mnoge druge so zlezle v srca marsikaterega otroka in odraslega. Perocijeva je za svoja dela med drugim prejela Levstikovo nagrado, leta 1971 pa (kot prva mladinska pisateljica) nagrado Prešernovega sklada. Njene pravljice so našle pot v svet, saj so bile prevedene v številne jezike. »Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam,« je nekoč dejala.
  • Ob častitljivi obletnici je pri Mladinski knjigi izšla zbirka njenih devetih najbolj priljubljenih pravljic z naslovom Med pravljice z originalnimi ilustracijami znanih ilustratorjev kot so Ančka Gošnik Godec, Maja Kastelic, Tanja Komadina, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Marlenka Stupica in Peter Škerl. Ilustracije za zabavno zgodbico Amalija in Amalija je ustvarila Anka Luger Peroci, ena izmed Elinih hčera. Knjigo pospremita topli spremni besedi Eline druge hčerke Jelke Pogačnik in literata Petra Svetine.
  • Eline pravljice so pomirjujoče, iz realnega mestnega življenja nas na krilih domišljije ponesejo v pravljične dežele. Kočevci si lahko štejemo v čast, da je pisateljica določen del svojega življenja preživela tudi v Kočevju. Naj nas ta jubilej spodbudi, da se skupaj z otroki ali sami potopimo v Elin mehak in prijazen svet, kjer je vse mogoče.
  • Iz pravljice Amalija in Amalija: »Bili sta Amalija in Amalija. Živeli sta v cvetličnem vrtu in sta imeli vsaka svojo hišico. Amalija in Amalija sta si bili tako podobni, da je vsakdo obema rekel Amalija. Tudi oblačili sta se enako in njuni hišici sta si bili na las podobni, svetli in prijazni.«
  • Pia Marincelj Bregar
  • LAYTON, NEAL: PLANET V ŽIVLJENJE ODET 
  • Grafenauer založba, 2022
  • Navdih za prisrčno, zabavno okoljevarstveno slikanico, ki najmlajše spodbuja k skrbnemu ravnanju z okoljem, je misel Davida Attenborougha: »Nihče ne bo varoval tistega, za kar mu ni mar in nikomur ne bo mar za tisto, česar sam ni nikoli doživel.«
  • Slikanica izvrstnega britanskega ilustratorja prikazuje medsebojno povezanost vseh živih bitij. Vsak, še tako neznaten delček narave, je ključen za ravnovesje na tem edinem planetu, ki ga imamo. S premišljenimi ilustracijami opozarja na spremembe v okolju, ki jih ustvarjamo ljudje, a so pogosto škodljive. Obenem ponuja tudi rešitve, kaj lahko storimo že danes, da bo svet lepši, čistejši in prijaznejši do vseh. Čisto na koncu pa se skriva povabilo otrokom k razmisleku in oblikovanju rešitev, da ohranimo ta čudovit preplet vsega živega na Zemlji še za prihodnje rodove.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Srečo imamo, da živimo na planetu, na katerem se bohoti življenje. Vse je pomembno, vse je med seboj povezano. Ne smemo pozabiti, da smo del tega tudi mi.«
  • Špela Činkelj
  • WATTS, BERNADETTE: PETROVO DREVO
  • Ilustracije: Bernadette Watts
  • Celjska Mohorjeva družba, 2022
  • Slikanica z naslovom Petrovo drevo je posvečena nakupu za rojstni dan. Napisala jo je znana angleška avtorica Bernadette Watts, ki bo letos praznovala častitljivih osemdeset let in je še vedno aktivna. Glavni junak je deček Peter, ki bi rad mami podaril nekaj posebnega. Sestri sta svoji darili že izbrali, Eliza ji bo naslikala risbico, Klara pa spekla torto. Peter pa tuhta in tuhta in v sanjah se mu prikaže rešitev. Mami bi rad dal najlepše darilo na svetu. Pri izbiri mu pomaga dedek,  ponudi mu v lončku rastočo neugledno vejico, ki ni prav nič podobna najlepšemu drevesu na svetu. »To je samo grda palčka« reče in zajoka. V jezi se znese nad dedkom. »Dedek je vsega kriv,« zahlipa. Toda mama ga potolaži, z besedami: »Počakaj in opazuj.« Ali je imel dedek prav in je Peter mami res podaril najlepše drevo na svetu, pa izveste, ko slikanico preberete.
  • Beti Južnič
  • PEKLAR, ANDREJA: TISOČ PTIC
  • Ilustracije: Andreja Peklar
  • KUD Sodobnost International, 2022
  • Slikanico z naslovom Tisoč ptic je ustvarila Andreja Peklar, slovenska slikarka, ilustratorka in avtorica knjig za otroke. V daljni deželi živi mogočen kralj. Živi v bogastvu in razkošju in je vajen, da dobi vse, kar si zaželi. Nekoč sliši čudovito petje in si pravi »Kako lepo bi bilo imeti to ptico v palači, da bi mi pela noč in dan, dan za dnem.« Dvorjani jo nemudoma ujamejo in dajo v čudovito srebrno kletko. Toda čuden ptič, v kletki noče peti. Ptiče lovijo še naprej, dokler jih ni kar 999 in vse v kletkah. Na kraljevo jezo, nobena od njih noče peti. Edini ptič v kraljestvu, ki poje, je pri revnemu dečku. Ko ta stopi pred kralja,vidi, da je dečkova kletka posebna, nima vrat in ptica lahko kadarkoli zleti ven in zapoje. Kralj tedaj razume, v čem je težava, ujeti ptiči ne pojejo, čeprav so v lepih kletkah. Vse spusti na prostost in ve, da mora ravnati enako tudi s svojimi podaniki.
  • Beti Južnič
  • WOHLLEBEN, PETER: ALI VEŠ, KJE DOMUJEJO ŽIVALI?: ODPRAVA SKOZI GOZD IN PREKO TRAVNIKOV
  • Narava, 2021
  • Gozdar, predavatelj, pisatelj, ustanovitelj gozdne akademije, predvsem pa predan ljubitelj narave, že vrsto let deli svoje bogato znanje o naravi, ki nas obdaja. Pri založbi Narava so poskrbeli za nov odličen prevod njegovega priročnik, ki je v prvi vrsti namenjen otrokom, ki so že prestopili šolski prag.
  • Skupaj s pisateljem se odpravimo na raziskovanje živali, ki jih najdemo na vrtu, ob vodi, v gozdu in hiši. Besedilo je zabavno in otrokom privlačno, popestrijo ga številne fotografije, zabavni poskusi, kvizi in zanimivosti iz živalskega sveta. Med drugim tako izvemo, kje vse domujejo živali, kaj jedo, kako se med seboj sporazumevajo, kako rastejo in odraščajo mladički, ter celo, kaj živali čutijo.
  • Odličen priročnik, ki nas spodbuja, da se skupaj z otroki odpravimo na raziskovanje bližnjega travnika, v gozd ali pa le uživamo v skupnem branju in času, ki ga preživimo skupaj.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Male rovke so najmanjši sesalci na svetu. Tehtajo enako kot majski hrošč! Čeprav so podobne mišim, z njimi niso v sorodu, pač pa z ježi. Najraje imajo žuželke, med lovom jim srček utripne do tisočkrat na minuto. To je desetkrat več kot tebi.«
  • Špela Činkelj
  • YOUSAFZAI, MALALA: MALALA IN ČAROBNI SVINČNIK
  • Ilustracije: Kerascoët
  • Grafenauer, 2021
  • Resnična in navdihujoča pripoved najmlajše prejemnice Nobelove nagrade za mir Malale Jusafzaj nas popelje v dolino Svat na severozahod Pakistana. Predstavi se nam deklica, ki  vsako noč sanjari, da bi dobila svoj čarobni svinčnik, s katerim bi narisala boljši svet, svet miru. Ko dopolni deset let pa se nad njihovo dolino zgrnejo težave – nevarni in vplivni moški se odločijo, da dekletom prepovejo hoditi v šolo. Deklica se začne spraševati, kaj lahko sama stori. Prepričana, da morajo vsi otroci imeti možnost, da se izobražujejo, svoj čarobni svinčnik zamenja za pravega in začne pisati. Piše govore, potuje po celotni državi in deli svojo zgodbo. Govori v imenu vseh deklic, ki ne morejo govoriti zase in ko njen glas postane vpliven, jo talibani brutalno napadejo, da bi jo utišali, a Malala čudežno preživi.
  • Malalo Jusafzaj je javnost prvič spoznala, ko je pod psevdonimom Gul Makai pisala o življenju pod vladavino talibanov. Leta 2011 so Malalin pogum in zavzemanje v Pakistanu počastili z državno mladinsko nagrado za mir, leta 2013 pa je dobila tudi mednarodno mladinsko nagrado za mir in nagrado Amnesty International ambasador vesti. Istega leta je ustanovila Malalin sklad, ki je odprl dekliške šole za sirske begunke v Pakistanu, Libanonu in Jordaniji. Deklica je danes znana po vsem svetu, zaradi svojih prizadevanj za pravice deklic do izobraževanja je od leta 2014 tudi najmlajša dobitnica Nobelove nagrade za mir.
  • To čudovito pripoved je prevedel Boštjan Gorenc, zgodbo pa sta imenitno ilustrirala francoska ilustratorja, ki delujeta pod skupnim imenom Kerascoët. Malalas svojo resnično zgodbo tako otrokom kot tudi odraslim odstira pogled v manj privilegiran svet. Polaga nam na srce, naj nas ne bo strah zagovarjati svojih načel in dokazuje, da je čarovnija povsod v življenju.
  • Odlomek iz knjige: »En otrok, en učitelj, ena knjiga in en svinčnik lahko spremenijo svet.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • YAMADA, KOBI: POSODA Z BOMBONI
  • Ilustracije: Adelina Lirius
  • Založba BP, 2022
  • Slikanica Posoda z bomboni nas pouči da je s sladkarijami potrebno biti previden in jih ne preveč jesti. Napisal jo je ustvarjalec slikanic svetovnega slovesa Kobi Yamada, ki je za svoje delo prejel tudi številne nagrade. V zgodbici deklica prejme za darilo čudovito srebrno, ovalno posodo. Ko jo je odprla, je bil v njej bombon. Bil je čudovit in imenitnega okusa. Seveda, si je kot vsi otroci zaželela še enega, toda posoda se ni več odprla. Vse je poskušala, stresala jo je, vlekla, a brez uspeha. Ko je drugi dan želela posodo v jezi že vreči stran, se je ta spet odprla in v njej je bil, kaj drugega kot bombon. Tudi tokrat le eden. Namesto, da bi bila vesela lepega darila, se je zelo ujezila, saj nikakor ni bila zadovoljna z enim samim bombonom na dan. Še posebej zato, ker je imel bombon vsak dan drugačen, enkraten okus. In kakšnega okusa so bili? Poslušajmo opis enega izmed njih »Bil je kot radostno kotaljenje po travnatem hribu, ko ji veter kuštra lase in svet drvi mimo nje.« Deklica je odraščala in vsak dan je v posodi našla nov bombon. Spoznala je, da bombonov ne potrebuje več in da ima vsak dan življenja poseben okus v katerem uživamo.
  • Beti Južnič
  • HUMAN, JESSY: DANES JE DAN ZA…
  • Ilustracije: Federico Van Lunter
  • Epistola, 2022
  • Slikanica z naslovom Danes je dan za… govori o tem kaj pomeni biti samozavesten in zaupati vase in v svoje sposobnosti. Gre za slikanico, ki jo je napisala mlada ameriška pesnica Jessy Human in ta je njeno prvo delo za otroke. V njej je prav s pesniško prefinjenostjo naštela vse majhne in velike zadeve, ki sestavljajo naš vsak dan in pogojujejo naše življenje. Začne se z opazovanjem dežnih kapelj, ki padajo na zemljo in osrečujejo travo, nadaljuje s prijazno besedo, ki jo namenimo nekomu, ki je potrt, druženju s prijatelji in tako naprej. Vse te izkušnje nas spodbujajo in gradijo. V njej se prepletajo dogodki, ko smo sami in ko se družimo z drugimi.  In zaporedje dogodkov konča z razmišljanjem o jutrišnjem dnevu, ko lahko rečemo: »Prav nič me ne skrbi, saj zaupam vase in verjamem, da bo vse v redu«. Ta opredelitev je bistvo zavesti in je  vodilo do srečnega in zadovoljnega življenja.
  • Gre za zahtevno besedilo, ki je sicer namenjeno otrokom, a zagotovo bi bilo najboljše, da ga beremo skupaj z otroci in se o tem z njimi tudi pogovorimo. K boljšemu razumevanju bodo prispevale tudi posebne ilustracije.
  • Beti Južnič
  • HUDSON, KATY: PREVEČ KORENJA
  • Ilustracije: Katy Hudson
  • Hiša knjig, 2021
  • Slikanico Preveč korenja je ustvarila angleška avtorica in ilustratorka Katy Hudson  in opisuje prijateljstvo na prav poseben način. Opozarja nas, da prijateljstvo ni samo enosmerno in da se je zanj potrebno potruditi in se tudi čemu odreči. Glavni junak je zajec, ki ima, kot vsi zajci, zelo rad korenje. V strahu, da bi ga zmanjkalo, ga kopiči v velikih količinah. Ima ga že toliko, da zanj ni več prostora v njegovem brlogu.  Njegovi prijatelji so želva, ptička, veverica in bober. Prosi jih, da ga sprejmejo skupaj s korenjem v svoja bivališča. Ker je korenja ogromno, uniči prav vse hišice svojim prijateljem. Toda,ali bo le razumel, da prijatelji niso samo zato, da mu pomagajo in kako se jim bo oddolžil, izvemo ko slikanico preberemo…
  • Beti Južnič
  • BRIGHT, RACHEL: VEVERIČJI PREPIR
  • Ilustracije: Jim Field
  • Morfemplus, 2022
  • Slikanico Veveričji prepir sta ustvarila angleška avtorja, pisateljica Rachel Bright in ilustrator Jim Field. Glavna junaka sta veverici z imenoma Ciril in Metod, ki si nabirata hrano. Oba istočasno opazita slastni storž in tekmovanje, čigav bo, se začne. Ta se sprevrže v prepir in ruvanje, pri čemer seveda oba ostaneta brez storža. To še ni vse. Tekmovalnost stopnjujeta v še večje težave, saj padeta v deročo reko. Kako se bosta rešila, izveste, ko boste to zabavno slikanico prebrali. Zaupamo vam lahko samo toliko, da sta sicer ob storž, a bogatejša za pomembno spoznanje.  Če bi sodelovala, bi si lahko storž razdelila. To spoznanje je tudi osnova za njuno prihodnost, ki mu rečemo prijateljstvo in skupaj bi zagotovo imela več storžev, kot če bi delal vsak  zase.
  •  
  • Beti Južnič
  • ZORIČ, LANA: PIRATKA LANA PLUJE PO MORJU
  • Ilustracije: Nina Rojc Dobrin
  • Marten 2021
  • Knjiga z naslovom Piratka Lana pluje po morju  govori o  potovanju, ki je trajalo kar dve leti. Besedilo je napisala deklica Lana Zorič, ki je bila stara osem let, ko so se z mamo Barbaro, očetom Borutom in mlajšim bratcem Žanom vkrcali na 15 metrsko jadrnico in se odpravili na pot okoli sveta.  Začeli so na Sredozemskem morju, prepluli Atlantski ocean, šli skozi Panamo in po Tihem oceanu, obiskali Polinezijo in Avstralijo. Razburljiva pot, polna novih izkušenj za vso družino. Potovanje Lana opisuje, kot ga je doživljala in je v obliki dnevnika. Knjiga je bogato opremljena s fotografijami, ki so jih posneli na ladji in na kopnem. Zanimivi so Lanini zapisi o tem, kako je spoznavala različne ljudi, predvsem otroke, s katerimi se je družila in stkala prijateljske vezi. Prijetno branje za osnovnošolce, pa tudi za tiste, ki imajo radi potopise in jih zanimajo potovanja v daljne kraje.
  • Beti Južnič
  • RADKEVICH, KRISTINA: SKRITI TALENT LISJAKA LOVRA
  • Ilustracije: Kristina Radkevich
  • Epistola, 2021
  • Slikanica Skriti talent lisjaka Lovra govori o tem, kaj je talent in kako ga odkrijemo. Napisala in ilustrirala jo je ruska avtorica Kristina Radkevich. Lisjak Lovro živi v gozdu, je prijazen, za razliko od resničnih lisjakov, ki kmetom pogosto delajo škodo. Lovro ima veliko prijateljev in se z njimi igra in zabava. Nekega dne se prijatelji odločijo, da bodo organizirali tekmovanje talentov. Teh pri gozdnih živalih ne manjka. Veverica peče odlične torte, zajec je dober vrtnar, žolna dela leteče stroje, žaba izvaja akrobacije. Samo Lovro misli, da ne zna nič posebnega in je zaradi tega žalosten. Toda, to sploh ni res! Lovro je mogoče največji talent med vsemi, zna risati in pisati čudovite zgodbe, ob katerih njegovi prijatelji tako zelo uživajo.
  • Beti Južnič
  • MIKLAVČIČ, MILENA: KUHARSKE PRISMODARIJE ZA POBALINČKE IN BABICE
  • Založba Jutri 2052
  • Pisateljica in zbiralka zgodb, ki jo bralci poznajo predvsem po uspešni trilogiji Ogenj, rit in kače niso za igrače, je spisala prav posebno zbirko medgeneracijskih zgodb.
  • Vir navdiha je bila njena babica Francka, ki je v otroštvu pripovedovala mnogo zgodb, jo poučila o svetu in življenju ter z njo predvsem preživljala čas, ki se ji je globoko zasidral v spomin. Podobe iz preteklosti se prepletajo z dogodivščinami in prigodami, ki jih je doživela sama s svojimi vnuki in njihovimi prijatelji. Popestrijo jih preprosti recepti, ki jih lahko otroci pod nadzorom odrasle osebe pripravijo sami.
  • Čas, ki ga vnuki v otroštvu preživijo s starimi starši, je najlepša popotnica v svet odraslih, ali kot pravi pisateljica: »Življenje je takšno, da prej ali slej odrastemo, takrat pa nam nasveti, četudi skriti v zgodbah, še kako prav pridejo.«
  • Odlomek iz besedila:
  • »Že kar nekaj časa vam želim povedati zgodbo o predpasniku. Ja, ja, saj vem, muzate se, a nič zato. Ko si ga nataknem, sem res videti, kot bi ravnokar ušla iz kakšne zgodovinske čitanke, pa kaj?! Zame so kot nekakšni starodobniki, kajti če zaprem oči, se mi zdi, da še zmeraj dišijo po dobri kurji župci, svinjskih parkljih v sladki repi  in smoli, ki se je držala butar, s katerimi smo nekoč kurili peči.«
  • Špela Činkelj
  • GOUGH, JULIAN: ZAJEC IN MEDVEDKA, SLAB VLADAR JE ŽALOSTNA STVAR
  • Ilustracije: Jim Field
  • Morfem, 2022
  • Čez zamrznjeno jezero, v Zajčevo in Medvedkino dolino prilomasti beli medved, ki ni prav nič prijateljsko razpoložen. Postati hoče kralj in od živali zahteva, da mu zgradijo palačo. Medvedka, ki vedno reši vse težave, poskuša s prijaznostjo prepričati belega medveda v sodelovanje, a bolj, ko je razumevajoča in ljubezniva, bolj zloben postaja beli medved. Zajec spozna, da mora tokrat za pomoč prositi nekoga drugega, nekoga bolj strašnega od strašnega belega medveda, nekoga, ki ga je pred časom spodil nazaj v Temačni gozd … Volka! Jim bo priskočil na pomoč ali bodo Zajec, Medvedka in ostale živali rešitev morale poiskati kje drugje?
  • To je že peta knjiga iz serije Zajec in Medvedka nagrajenega pisatelja, dramatika, pesnika, glasbenika in scenarista Juliana Gougha in ilustratorja Jima Fielda in nič manj zabavna od prejšnjih. Je zgodba o prijateljstvu in sovražnikih in o tem, kako premagati sovražnika, še bolj pa, kako premagati samega sebe.
  • Odlomek iz knjige: »Oh!« je rekel Voluhar. »Zdaj pa razumem! Biti pogumen ne pomeni, da ne poznaš strahu! Pomeni, da kljub strahu storiš, kar je treba …«
  • Tanja Mlakar Košir
  • WILLEY, KIRA: DIHAJ KOT MEDVED
  • Ilustracije: Anni Betts
  • Primus, 2021
  • Najverjetneje smo se že vsi kdaj počutili, kot da nam primanjkuje energije, smo bili razdražljivi in nikakor nismo mogli biti pri miru. In potem smo nekajkrat globoko vdihnili in izdihnili in počutje se nam je hitro izboljšalo. Stres in tesnoba sta žal danes pogosta posledica prenatrpanih urnikov tudi pri naših otrocih, a na srečo je Kira Willey, v tej čudoviti zbirki vaj za čuječnost nanizala trideset simpatičnih vaj, ki so preproste in zabavne, predvsem pa pomagajo umiriti um in telo.
  • Raziskovanje čuječnosti in diha, pri čemer nam na pomoč priskoči cela vrsta živali je preprost način, ki pomaga otrokom izboljšati zbranost, sprosti tesnobo in spodbuja domišljijo. Ta živahno ilustrirana zbirka, z izjemnimi ilustracijami Anni Betts, nam ponuja celo vrsto zabavnih vaj za čuječnost, s katerimi lahko odpihnemo stran slabo voljo, pošiljamo dobre misli, se pretegujemo kot zaspan lev ali pa smo samo prijazni.
  • Odlomek iz knjige: »Predstavljaj si, da si drevo. Tvoje korenine segajo globoko v zemljo, tako da je tvoje deblo pokončno in močno. Tvoje veje segajo visoko proti nebu. Katero drevo si? Lahko si natanko takšno drevo, kot si želiš. Odloči se, kakšne barve so tvoji listi, kakšne so tvoje veje in kako visoko drevo si. V mislih si predstavljaj celotno drevo. Zapomni si: tvoje drevo ima močne korenine, s katerimi si varno zasidran v zemlji, in močne veje, ki segajo proti nebu.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • CARDON, LAURENT: ZMEŠANE KURE: KOKOŠJA ZGODBA
  • Ilustracije: Laurent Cardon
  • Pivec, 2020
  • Zakaj je politika za nas pomembna, nam razloži slikanica s pomenljivim naslovom Zmešane kure: kokošja zgodba, v kateri ne nastopajo ljudje, temveč kokoši in petelini. Za te vemo, da ne slovijo ravno po svoji modrosti. Že naslov pove, da se tudi ljudje glede politike pogosto obnašamo enako kot te, drugače prijazne in koristne živali. Zgodba se začne s skrivnostnim izginotjem belega petelina Marcela. Vsi prebivalci kokošnjaka so vznemirjeni in prestrašeni, saj ga je verjetno odnesla lisica ali podlasica. Nato zmanjka še kokoš Gertruda. Potrebno se bo organizirati in sovragu upreti. Toda kaj, ko sta v kokošnjaku dva petelina, črn in rjav. Vsak je zelo pameten in  seveda prepričan, da mora prav on voditi kurjo vojsko. Nastane splošen prepir in zmeda, kot je značilno za politično dogajanje. A na srečo tu nastopi Marcelova vdova kokoška Noemi. Organizira demokratične volitve, razpravo in usklajevanje.  Vsi se združijo v enotno vojsko in sovražniki bodo zagotovo premagani.
  • Beti Južnič
  • DONALDSON, JULIA: ZOG IN LETEČA ZDRAVNIKA
  • Ilustracije: Axel Scheffler
  • Mladinska knjiga, 2021
  • Julio Donaldson poznamo po seriji znamenitih slikanic, predvsem o Zverjascu in Zverjaščku. Gre za besedni kombinaciji zver in merjasec, ki skupaj pomenita nekakšen čuden, grozljiv stvor.
  • Zog je podobno kot Zverjasec izmišljena žival, zmaj. Ima vse lastnosti, ki jih imajo zmaji, je velik, močan, leti in bruha ogenj, v resnici pa je zelo prijazen in rad pomaga ljudem. V današnji slikanici sodeluje z dvema mladima zdravnikoma, deklico Zalo in vitezom. Zog jih prevaža, da lahko pravočasno prideta do vseh, ki so njune pomoči potrebni in če le lahko, s svojimi posebnimi močmi tudi pomaga. Seveda, saj samo pihne in ogenj že gori. Zaplete se, ko Zalin stric, ki je kralj, ugotovi, kaj njegova nečakinja počne. Zdravljenje ji prepove ter jo zapre v grad. Saj je princeska in za princeske se ne spodobi, da bi delale kot zdravnice. Kaj se zgodi, ko kralj resno zboli in mu zdravniki ne morejo pomagati, pa izveste, ko boste slikanico prebrali.
  • Beti Južnič
  • ŽMITEK P., MAŠA: PO SLEDEH VELIKANOV: SESALCI KENOZOIKA
  • Miš, 2021
  • Dinozavri že od nekdaj burijo domišljijo ter v nas vzbujajo radovednost in čudenje. Manj znanega pa je o živalih, ki so Zemljo naseljevale v kasnejših obdobjih. Ilustratorka in grafična oblikovalka Maša P. Žmitek je tako v magistrskem delu, za katerega je prejela tudi univerzitetno Prešernovo nagrado, predstavila sesalce, ki so naseljevali planet po izumrtju teh skrivnostnih, skoraj mitičnih živali iz pradavnine. Temeljito je preučila razpoložljivo literaturo ter gradivo, ki ga je zbirala na terenu. Nastale so statične risbe različnih rédov živali, izpostavila pa je predvsem tiste, ki so nam po velikosti in videzu neznani, nenavadni, nekateri celo groteskni. Med drugim si lahko ogledamo diprotodonta – največjega rastlinojedega vrečarja, orjaškega pasavca ali pa dlakavega mamuta. Posebnost knjige je, da s pomočjo priložene mreže risbe postanejo gibljive, saj je uporabila posebno predkinematografsko tehniko ombro.
  • Nadvse domiselna knjiga, ki starodavni megafavni kenozoika dobesedno vdahne življenje in bo navdušila tako otroke kot odrasle.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Med najbolj številčne predstavnike zadnje ledenodobne megafavne pa pri nas uvrščamo dlakavega mamuta in največje predstavnike jamskih medvedov, ki so kdaj tacali po svetu. Torej je tudi naše ozemlje dajalo zatočišče mnogim fosilnim sesalcem, katerih ostanke si lahko ogledate v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.«
  • Špela Činkelj
  • KERMAUNER, AKSINJA: V VRTINCU ČRK
  • Ilustracije:  Maja Lubi
  • Morfem, 2021
  • Znati brati je res nekaj lepega in učenje branja je eno najpomembnejših obdobij v človekovem življenju. Pri tem ima bistveno vlogo šola, toda ta ni edina, pomembni so tudi starši in drugi odrasli, ki so otroku blizu in mu želijo dobro. Obstaja pa tudi nekaj ovir in motenj, ki onemogočajo tekoče branje. Med njimi je najbolj pomembna in znana disleksija, ki pa ni edina.
  • Današnjo slikanico V vrtincu črk je ustvarila Aksinja Kermauner, ki v svojih delih pogosto opozarja na otroke z drugačnimi potrebami in je še posebej znana po svojem delu s slepimi in slabovidnimi. V tej slikanici opozori na motnjo, ki oteži branje, in sicer na skotopični sindrom. Gre za motnjo vidnega zaznavanja, ki pride do izraza pri branju, ko črke plešejo ali so motne in vijugaste.
  • Lara hodi v tretji razred in še vedno ne zna tekoče brati. Učiteljica ne razume, kaj je narobe in se nanjo jezi. Zagrozi ji celo, da ne bo mogla igrati Sneguljčice v šolski igri. Na srečo ima med sošolci in sošolkami prijatelje, ki se zanjo potegnejo. Tudi babica se spozna na svetovni splet in prebere razlago, kaj bi lahko bila Larina težava. Ko strokovnjak potrdi njeno domnevo in ugotovi skotopični sindrom, je rešitev enostavna. Otroci s tem sindromom potrebujejo samo barvni filter in težav ni več. Lara opravi bralno značko in seveda odlično odigra tudi Sneguljčico.
  • Bodimo pozorni, če se otroci branju izogibajo, imajo lahko prirojene težave. Različne oblike disleksije in tudi posebne težave, kot je skotopični sindrom, so lahko vzrok za to. Ko ugotovimo, da otrok res ne more, ne želi brati, je prav, da smo na to pozorni, le tako mu lahko pomagamo.
  • Beti Južnič
  • VANDAELE, ANNEMIE:STOP
  • Ilustracije:  Emmanuel Volant
  • Kres, 2021
  • Vsi se strinjamo, da je igranje in druženje temeljna osnova za zdrav čustveni in fizični razvoj otrok. To velja še posebej za skupinsko igro, ki pomembno sooblikuje osebnost in omogoča socializacijo, vključevanje v družbo in razumevanje družbenih vrednot. Igrivost, sproščenost in razposajenost so glavne značilnosti igre, se palahko hitro sprevržejo v nagajanje in igra se za katerega od otrok spremeni v nelagodje.
  • Današnjo slikanico je napisala belgijska avtorica Annemie Vandaele in opisuje prav takšen dogodek. Ježek se sprehaja po gozdu in sreča svoje prijatelje zajca, veverico in jazbeca. Zajec opazi, da ima ježek s seboj žogo. Nagajiv kakršen je, mu žogo vzame in jo poda jazbecu, kar naj bi bil začetek prijateljske igre. Toda ježku žoga pomeni nekaj več kot samo igračo in zato prosi prijatelje, da mu jo vrnejo. Prijatelji ga žal ne razumejo in se mu še naprej nagajivo smejejo. Seveda to ne delajo iz hudobije, saj ne morejo vedeti, kaj ježku žoga pomeni, kdo mu jo je podaril in zakaj je žalosten, ker se otroci z njo igrajo brez njegovega dovoljenja.
  • Otroci včasih užalijo ali prizadenejo drug drugega, ne da bi se tega zavedali, kar je v tej slikanici lepo opisano. Vsaka kvalitetna slikanica ima v sebi tudi skrito vzgojno sporočilo, zato v Knjižnici Kočevje priporočamo, da jih otrokom beremo čim bolj zgodaj. Na srečo jih imamo veliko, ki čakajo na vas.
  • Beti Južnič
  • HIRSCHMANN, KRIS: S PACKARIJAMI DO ZNANJA
  • Učila, 2021
  • Tokrat z veseljem predstavljamo odlično poljudno znanstveno knjigo, namenjeno vsem, ki jih zanima znanost in se radi zabavajo. Ameriška avtorica Kris Hirschmann je zbrala 6 packastih in smrdljivih poskusov, ki jih otroci lahko naredijo tudi doma, opremljeni so s fotografijami in ilustracijami ter podrobnimi opisi. Potrebujete le malo opreme, drobec znanja in spretnosti,  predvsem pa dovoljenje staršev ali drugih odraslih oseb. Niso sicer življenjsko nevarni, a posledice so lahko umazanija in smrad. Vsi poskusi so povezani z dogajanji v naravi in v resnici so odličen uvod v razumevanje znanosti, ki presega dolgočasne knjige in šolsko učenje. V njej so predstavljene vse veje naravoslovja in znanosti o živi naravi, od tega, kako naredimo milo, do tega, kako in zakaj nastanejo prdci. Knjigo priporočamo otrokom druge triade, tudi starejšim in njihovim staršem, četudi poskusov ne boste opravili, se boste od srca nasmejali.Upamo, da boste zaradi te knjige znanost boljše razumeli in cenili.
  • Beti Južnič
  • BERGANT, PETRA: BOŽIČNO DARILO ZA JELENČKA RUDIJA
  • Ilustracije: Daša Simčič
  • Biberbav, 2016
  • December je čas, ko na obisk pridejo trije dobri možje. Navadno obiščejo pridne otroke, a tudi živali si lahko zaželijo, da bi jih pod smrečico pričakalo kaj lepega. A kaj je pravo darilo?
  • Šest gozdnih živali – veverica, volk, jazbec, zajec, lisica in jelenček se na jasi greje ob toplem ognju. Pečejo krompir in sanjarijo, s čim jih bo obdaril Božiček. Jelenček Rudi je prepričan, da bo dobil težko pričakovano toplo odejico, saj je bil priden celo leto. A na božično jutro ga pričaka drugačno darilo, kot ga je pričakoval. Božiček mu pošlje tri čarovnije – zaledenelo jezero, bistri potok in mogočen hrast. Prepričan je, da bo jelenček s pomočjo prijateljev že ugotovil, zakaj mu je letos namenil tako darilo.
  • Čudovita slikanica, ki nas predrami in tako otroke kot odrasle spomni, da najboljša darila niso tista, ki jih kupimo z denarjem. Najdragocenejši je čas, ki ga namenimo drug drugemu …
  • Odlomek iz besedila:
  • »Dolgo ni mogel zaspati. Zadovoljno zleknjen pod košato smrekovo vejo je pomežiknil zvezdam in jim prišepnil, da je to njegov najboljši božič. Prav zares. S pomočjo prijateljev je našel Božičkovo darilo. Čarovnije narave.  Darila, ki so tam vsak dan. Za vsakogar. A treba jih je znati videti.«
  • Špela Činkelj
  • KRALJIČ, HELENA: TRIJE DOBRI MOŽJE IN LJUBEZEN
  • Ilustracije: Tina Brinovar
  • Morfem, 2010
  • V tej izvrstni slikanici, ki jo je ilustrirala Tina Brinovar, srečamo prav posebno gospo – Ljubezen. Dan za dnem je obiskovala ljudi po vsem svetu in jih razveseljevala. A nekega mrzlega zimskega dne, morda prav na božični večer, je obupala, saj se je zdelo, da so ljudje povsem pozabili nanjo. Hiteli so po svojih nakupih, tekmovali, kdo bo imel največjo jelko ter kdo najbolj obloženo mizo. Ljubezen se razočarano odpravi stran od ponorelega sveta. Pot jo zanese v gozd, kjer naleti na leseno kočo in v njej tri dobre možje – Miklavža, dedka Mraza in Božička. A kaj, ko se tudi ti prepirajo in tekmujejo, kdo je najboljši. Ljubezen tiho vstopi skozi vrata in zgodi se čarovnija, ki jo lahko prinese samo Ljubezen …
  • Čudovita slikanica, ki nas spomni na pravi smisel obdarovanja in praznovanja, ki je brez ljubezni, srčnosti in človeške topline zares prazno …
  • Odlomek iz besedila:
  • »Ljubezen se je potihoma odplazila iz koče. ‘Pa le nisem še za staro šaro,’ si je ponosno rekla in se nasmehnila. ‘Zdaj pa brž med ljudi.«
  •  Špela Činkelj
  • BOŽIČNA KNJIGA
  • Ilustracije: Indřich Čapek, Zuzana Bočkayová-Bruncková in Jitka Němečková
  • Sanje, 2012
  • V božični knjigi se skriva 13 odličnih zgodb pisateljev iz različnih časovnih obdobij in narodnosti. Vse dopolnjujejo čudovite ilustracije in so namenjene vsem generacijam. Otroci bodo veseli Andersenove pravljice Deklica z vžigalicami ali Gospe zime bratov Grimm. Starejši pa bodo modrost odkrivali v zgodbah Karla Čapka, Jacka Londona, Puškina, Bulgakova, Tolstoja in drugih mojstrov pisane besede. Vsi pa nas opogumljajo z brezčasnim sporočilom o upanju, veri in ljubezni, ki ga prinaša božič …
  • Odlomek iz besedila:
  • »Kristjani obhajajo nekaj praznikov, ki povzdigujejo dušo. In če so binkošti »ljubeznivi« praznik in velika noč »vzvišeni« praznik, je božič praznik srca. To je praznik deteta, večnega, presvetega, vsemogočnega, dobrosrčnega deteta, kralja otrok.«
  • Špela Činkelj
  • SPERRING, MARK: NAJBOLJŠE DARILO NA SVETU
  • Ilustracije: Lucy Fleming
  • Učila, 2019
  • Angleški avtor Mark Sperring je napisal Slikanico Najboljše darilo na svetu v kateri nam pove nekaj o tem, kaj je v resnici smisel obdarovanja in kakšna darila so najboljša. Punčka Ema in Medo na božično jutro pod drevescem odpirata darila. Toda na koncu ju čaka presenečenje. Zadnje darilo sploh ni namenjeno njima, na njem piše: »Za malega Zajčka Dolgouščka, od Božička«. Čudita se, kako neki je prišlo do takšne pomote, zakaj in kako je Božiček lahko napačno dostavil darilo? Odločita se, da bosta popravila Božičkovo napako in darilo sama dostavila naslovniku. Potovanje pa je vse prej kot lahko in ko le prispeta do naslovnika, ugotovita, da v resnici sploh ni šlo za napako. Gre za prav posebno, najboljše možno darilo za Dolgouščka, kakšno, pa izveste, ko preberete to čudovito zgodbico z izjemnimi ilustracijami…
  • Beti Južnič
  • KRALJIČ, HELENA: STRAŠNI KARLO
  • Ilustracije: Tina Dobrajc
  • Morfem, 2021
  • Glavni junak slikanice slovenske pravljičarke Helene Kraljič Strašni Karlo, ki jo je ilustrirala Tina Dobrajc je krokodil, no bolje povedano krokodilček, Karlo. Kot vsi krokodili se skriva v vodi in je najbolj vesel, da lahko straši žejne živali, ki prihajajo k vodi. Karlo je res strašen, saj ima hude zobe, videti je grozeč in neusmiljen. Kar všeč mu je, da se ga vsi bojijo, četudi  je naš Karlo v resnici čisto prijazen in nikomur ne želi prav nič hudega. Krokodili imajo, kot vemo, veliko zob od 64 do 80. To pomeni, da krokodilček zelo pogosto potrebuje zobno miško, mar ne? Toda Karlo jo zaman čaka. Papiga Eva mu pojasni, da ne bo dočakal zobne miške, ker se ga boji. Začne premišljevati, da bi postal boljši. Kmalu spozna, da je veliko bolje, da nisi strašen, grozen in pošasten.
  • Beti Južnič
  • KASPARAVIČIUS, KESTUTIS: MEDVEDOVANJE
  • KUD Sodobnost International, 2021
  • Družina rjavih medvedov se pripravlja na božič. Tako kot vsako leto, se odpravljajo na obisk k sorodnikom. Tudi k tistim, ki živijo v najbolj oddaljenih kotičkih Zemlje. Na pot pa jo ne bodo mahnili peš. Svojo medvedjo kočo so privezali na velik božično okrašen balon, močno zakurili v peči, da se je balon napolnil z vročim dimom in odleteli proti severu. Tam so najprej obiskali bele medvede in nato še rakune v Severni Ameriki. Premraženi kožuščki so nato svoj balon obrnili proti jugu, v vlažni tropski gozd, k medvedom očalarjem. Še hiter hop čez širen ocean, vse do Avstralije, pozdraviti družinico koal in potem naprej proti Indiji…
  • Priznani litovski ilustrator in avtor knjig za otroke Kestutis Kasparavičius, čigar ilustracije poznajo otroci iz vseh kotičkov sveta, nas skozi potovanje družinice rjavih medvedov seznani z različnimi običaji in praznovanji božiča po svetu, obenem pa nam predstavi tudi različne vrste medvedov. Ali ste npr. vedeli, da Božiček iz vlažnega tropskega gozda ob vznožju Andov, odet v vzorčast plašč, za božič prijaha kar na lami? Ob tem zabavnem božičnem potovanju bodo uživali tako najmlajši bralci kot tudi odrasli.
  • Odlomek iz knjige: »Kaj je še prijetnejšega od tega, da se po čudovitem potovanju odpraviš domov in spet srečaš pravega rjavega kosmatega Božička! Pripoveduješ mu o potovanju in mu pokažeš vsa darila, ki si jih prinesel iz daljnih dežel.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • DORIA, JULIA: PRIPOVED O BELI ZIMI
  • Ilustracije: Julia Doria
  • Atelje Doria, 2021
  • Začetek zime je čas, ki živalim, ne samo zaradi mraza, temveč predvsem zaradi pomanjkanje hrane, ni naklonjen. Slikanica, ki jo je ustvarila Julia Doria, govori o ježih. Ježi spadajo med tiste živali, kot so medvedi ali netopirji, ki zimo, enostavno prespijo -hibernirajo. Mali ježek, kot je to običajno pri vseh otrocih, noče še spati. Rad bi že videl tolikokrat omenjeno belo zimo in kar je še bolj pomembno, prav nič ni zaspan. Zato mu mamica pove lepo zgodbo o zimi in o tem, zakaj mora spati. »Če bi se ježek takrat prebudil in sprehodil skozi zimsko pokrajino, bi ga močno zeblo v male nožice.« Pove mu zgodbo o tem, kako se ostale živali prebijejo skozi zimo in kot je navada pri otrocih, ježka zmanjka že pred koncem zgodbe.
  • Beti Južnič
  • MAV HORVAT, NINA: O KRALJEVIČU, KI NI MARAL BRATI
  • Ilustracije: Suzi Bricelj
  • Mladinska knjiga, 2021
  • Slikanica, ki jo je napisala znana slovenska pravljičarka in vzgojiteljica Nina Mav Hrovat, ima za glavnega junaka fanta, ki enostavno ne mara brati. Ta fant  je poleg tega še kraljevič, kar je za njegova starša, kralja in kraljico, še posebej nerodno. Vse poskušata, s prepričevanjem, podkupovanjem, poiščeta pomoč različnih učiteljev, prav nič ne zaleže. Kraljevič se rajši igra in zabava z drugimi stvarmi, knjige nikakor noče vzeti v roke. Vse do tokrat, ko sreča mično deklico, ki sedi pod drevesom in bere – knjigo. Radovedno se začne zanimati, kaj lepa deklica bere.
  • Iz knjige: »Deklica, ki je rada brala, je skoraj vsak dan obiskala kraljeviča. Igrala sta se in brala skupaj.«
  • Beti Južnič
  • MAV HORVAT, NINA: OZIMNICA
  • Ilustracije: Marta Bartolj
  • Zala, 2020
  • Slikanico z naslovom Ozimnica sta ustvarili dve slovenski ustvarjalki, pravljičarka Nina Mav Horvat in ilustratorka Marta Bartolj. Glavna junakinja je veverica, ki pospešeno pripravlja ozimnico, zbira lešnike, da jih bo shranila za zimo. Ko jih je nabrala veliko, je ugotovila, da jih sama ne bo mogla odnesti. Na srečo ima veliko prijateljev miško, ježa, šojo, zajca in podleska, ki ji pomagajo tovoriti lešnike. Kajpa se zgodi, ko veverica svoje prijatelje po napornem delu, zvečer povabi v svoj dom? Prijatelji ji pojedo vso zalogo. Na srečo ji pomaga majhen podlesek.
  • Iz knjige:
  • »Zima bo, jaz pa si nisem pripravil ne doma ne ozimnice,« je tiho zajokal. »Ojej!« je vzkliknila veverica, za hip pomislila in rekla: »Prezimi pri meni! Lešnikov in prostora bo dovolj za oba.«
  • Beti Južnič
  • GROSSMAN, EMILY: SPOZNAJ MIKROBE
  • Ilustracije: Maggie Li
  • Grafenauer, 2021
  • Strokovna slikanica z naslovom Spoznaj mikrobe je odličen primer poučne slikanice. Podnaslov knjige pove bistvo: »Drobcena bitja, ki krojijo naša življenja« je napisala svetovno znana promotorka znanosti dr. Emily Grossman. Predstavi našim očem nevidna živa bitja, mikrobe, ki pa so izjemno pomembni in lahko rečemo, da omogočajo naša življenja. Živijo prav povsod, tudi v nas, »samo v tistem delu trebuščka, ki mu pravimo črevesje,  jih je neverjetnih sto milijonov!« Skoraj vsi so prijazni in naši veliki pomočniki, a nekaj je tudi takih,  ki to niso, predvsem virusi s katerimi se srečujemo. Če se jim uspe prebiti v naše telo, lahko povzročajo bolezni, na žalost že nekaj časa poslušamo in govorimo o Covid-u in se proti njemu borimo, bolj ali manj uspešno. Avtorica natančno in razumljivo opiše, kako se zaščitimo in kako nam koristni mikrobi pomagajo, da premagamo škodljive viruse in krepimo našo obrambo, torej dober imunski sistem.
  • Beti Južnič
  • SIRDESHPANDE, RASHMI: DINI NIKOLI NE POKAŽI KNJIGE
  • Ilustracije: Diane Ewen
  • Morfemplus, 2021
  • Zgodba z naslovom Dini nikoli ne pokaži knjige je nastala izpod peresa britanske avtorice Rashmi Sirdeshpande, ki je v preteklosti delala kot odvetnica, a je kmalu ugotovila, da je veliko srečnejša ob pisanju domišljijskih slikanic za otroke. Glavna junakinja slikanice je Dina, zagotovo ste takoj uganili, da je dinozavrinja. Dinozavri so že leta priljubljene živali pri otrocih, saj se jih drži poseben pridih skrivnosti in ogromnosti, pa tudi zato, ker so tako skrivnostno izginili in še danes ne moremo v celoti pojasniti zakaj. Dinozavri seveda ne znajo brati in če bi videli knjigo, ne bi vedeli, kaj z njo početi. Toda kaj bi se zgodilo, če bi Dino naučili brati? Lahko bi postala karkoli, slikarka, zdravnica, profesorica… Mogoče, se vpraša avtorica, bi postala celo predsednica vlade? In to dobra predsednica, kajti poskrbela bi, da bi se njeni prijatelji naučili brati, hodili bi v šolo in povsod, prav povsod bi zgradila knjižnice.
  • Beti Južnič
  • BRGLEZ TOMEC, MOJCA: KOVANČEK
  • Alba, 2000
  • Slikanica Kovanček, ki jo je napisala slovenska avtorica Mojca Brglez Tomec, otrokom približa pomen denarja na razumen način. Glavna junaka sta dobra prijatelja Tom in Lukec. Četudi sta prijatelja, si po značaju nista prav nič podobna. Tom je bolj površen in nemaren, Lukec pa zelo urejen in natančen. To je bilo opazno tudi v njunem različnem odnosu do dobrin in denarja. Nekega dne se odpravita na izlet. Na poti najde Tom med kamenjem majhen kovanček, ki ga hoče že zavreči, a Lukec ga očisti in spravi v žep. Toda, ko si želita kupiti sladoled, Tomu zmanjka denarja prav za ta kovanček. Ker ga je Lukec modro spravil, Tom ni ostal brez sladoleda. Tako spozna, da je tudi najmanjši kovanec nekaj vreden, še zlasti tedaj, če ga nimaš, ko ga potrebuješ.
  • Beti Južnič
  • BONTE, MOJICEJA: RAZGIBANKA
  • Ilustracije: Anzhelika Enshina
  • Epistola, 2021
  • Razgibanka je živahna, pisana slikanica, ki otroke in starše vabi, da posnemajo predstavljene živali in se še sami odpravijo ven, na zrak, v gozd in naredijo nekaj dobrega za zdravje celega telesa, še posebno možganov. Strokovnjaki namreč priporočajo, naj bodo otroci čim bolj fizično aktivni, saj s tem krepijo kognitivne sposobnosti. Mačka v slikanici nas tako vabi, da se pretegnemo kot mačke in se lovimo s prijatelji. S surikatami stopamo na prste in se raztegujemo, s kolibrijem pa zamahujemo z rokami in tečemo vzvratno.
  • Iskriva in zabavna slikanica, ki nas kar požene v gibanje!
  • »Medved je zver in prehodi velike razdalje. Pri nas živi več kot 900 medvedov, največ jih živi na Kočevskem. Kljub temu da lahko tehta tudi 400 kg, je zelo spreten tekač, plezalec in plavalec. Posnemaj hojo medveda. S prijatelji plezajte po vrvi in plavajte v jezeru, reki ali bazenu.«
  • Špela Činkelj
  • BONTE, MOJICEJA: KRAVA LISKA NA DOPUSTU
  • Ilustracije: Tina Perko
  • Chiara, 2021
  • Znana slovenska ustvarjalka, pisateljica in pravljičarka, Mojiceja Bonte je tudi tokrat ustvarila zabavno in poučno slikanico z zanimivim naslovom Krava Liska na dopustu. Krava Liska se je naveličala življenja na kmetiji. Najbolj jo je bolelo to, da druge živali niso znale ceniti njenega mleka, ampak so se vedno pritoževale. Enim je bilo premastno, drugim prevodeno, tretjim celo škodljivo. Vzela je prtljago, sedla na kolo in se odpeljala, kam drugam kot na morje. Dopust ji je bil zelo všeč, vse se ji je zdelo zabavno, učila se je plavati in se nastavljala sončnim žarkom. Predvsem pa, nad njenim mlekom tukaj ni bilo pritožb. A doma je nastala velika zmeda in panika, živali so šele sedaj razumele, kaj pomeni zanje krava Liska in njeno sveže okusno mleko. Odpravijo se za njo na morje in upajo, da jo lahko prepričajo, da se vrne domov. Kako jim bo uspelo prepričati Lisko, zveste, ko preberete zgodbo.
  • Beti Južnič
  • SOKOLOV, CVETKA: ZOJINI ZAKLADI
  • Ilustracije: Marta Bartolj
  • Zala, 2021
  • Znana mladinska pisateljica Cvetka Sokolov je zgodbo o srakah, nenavadnih pticah, ki rade pobirajo bleščeče stvari in jih nosijo v svoja gnezda, uporabila za slikanico o sraki Zoji in njenih zakladih.  Zoja je hranila vse mogoče dragocenosti, ki jih je nabrala po gozdu in okolici. Odločila se je, da bo odprla zlatarno Zojini zakladi. Toda kaj, ko živali v gozdu niso vajene nositi uhanov, verižic in bleščečih oblačil, zato ni bilo kupcev. Na srečo se pri njej oglasi sračji samček Stanislav, ki ima smisel za trženje in oglaševanje. Z njegovo pomočjo posel steče in kmalu je vse blago razprodano. Ali bo odličen poslovni odnos med Zojo in Stanislavom prerasel v kaj več, izveste, ko boste zgodbico prebrali.
  • Beti Južnič
  • BOONEN, STEFAN: NAJDENKA IZ PUHLJEVEGA GOZDA
  • Ilustracije: Tom Schoonooghem
  • Sodobnost, 2021
  • Znani belgijski pisatelj Stefan Boonen je skupaj z ilustratorjem Tomom Schoonooghem ustvaril knjigo primerno za mlajše bralce, ki želijo brati zabavne in zanimive zgodbe. V manjšem naselju s simpatičnim imenom Puhljev gozd, je reka nekega dne naplavila deklico z njenim rdečim kovčkom.  Zelo je skrivnostna, še svojega imena ne pove in tudi ne od kod prihaja. Toda prebivalcem mlajšim in starejšim se hitro prikupi, saj s svojim malce nenavadnim vedenjem, zvedavostjo in odločnostjo, prinaša nekaj novega. Ob naselju je temen gozd, ki se ga okoliški prebivalci izogibajo, saj v njem bivajo medvedi. Najdenka, kot jo kličejo, ker ne vedo njenega imena, odkrije, da so medvedi v resnici prijazni in ne želijo ljudem nič hudega. Skupaj z novimi prijatelji jih reši pred ujetništvom. In to je šele začetek dogodivščin. Ali jim bo uspelo preprečiti, da bi zgradili ogromen zabaviščni park in tako uničili čudovito naravo? Kdo ve, mogoče jim pri tem lahko pomagajo prav medvedi?
  • Beti Južnič
  • HEINSALU, ELS: AHA!
  • Ilustracije: Kristi Kangilaski
  • KUD Sodobnost International, 2021
  • Ste tudi vi med tistimi, ki so prepričani, da znanstvenik zavpije:«AHA!«, ko najde odgovor na svoje vprašanje? Je bil za to kriv Arhimed, znanstvenik iz antične Grčije, ki je na vsak način moral najti odgovor na vprašanje, ki mu ga je zastavil kralj? Je zavpil »Aha!«, ko je našel rešitev? Ali je bil to Galileo Galilei, ko je ugotovil, da se je Aristotel motil in je imel on prav? Isaac Newton je prišel do pomembnega odkritja, ko mu je na glavo padlo jabolko. Ne, ni zavpil »Hevreka!« ali »Aha!«, ampak »AU!« Verjeli ali ne, veliki znanstveniki so včasih do svojih idej in odkritij prišli zaradi pozabljivosti, raztresenosti ali pa čisto po naključju.
  • Doktorica fizike Els Heinsalu ni načrtovala, da bo postala znanstvenica. Sanjala je, da bo postala pisateljica. Še dobro, da se tu pa tam sanje uresničijo, saj je na razumljiv način napisala sila zabavno knjigo o znanosti za otroke. Branje popestrijo humorne ilustracije Kristi Kangilaski, ki knjigo naredijo samo še bolj zabavno in zanimivo.
  • Odlomek iz knjige: »Pozneje se je Newton vprašal:»Zakaj jabolko nikoli ne pade gor ali postrani? Zakaj vedno pade naravnost navzdol?« Po daljšem premisleku je prišel do zaključka, da Zemlja privlači jabolko in da tudi jabolko privlači Zemljo. To je TEŽNOST!««
  • Tanja Mlakar Košir
  • BEDRAČ, DAVID: IGRAVČKI!
  • Mladinska knjiga, 2021
  • Ilustracije: Maša Kozjek
  • Pesmi Davida Bedrača so bile prvič objavljene v revijah Ciciban in Cicido, na novo pa jih je za knjigo Igravčki ilustrirala Maša Kozjek.
  • Če si dan popestrimo s ščepcem otroške igrivosti, bo ta zagotovo lepši!
  • Odlomek iz knjige: »ZDRAVNIK ZA MEDVEDE
  • Lukec se igra zdravnika
    in medvedu nogo slika,
    ker ima poškodovano,
    padel je in staknil rano.
  • Vzame drugega medveda,
    v grlo mu skrbno pogleda,
    mu pregleda še oči:
    »Zdrav si, medo, nič ti ni!«
  •  Tretji medved pa z vročino,
    glavobolom in angino
    pride k Lukcu po zdravila,
    da bolezen bi minila.
  •  Ko medvede vse pozdravi,
    v škatlo Lukec jih pospravi,
    konec je za danes s službo –
    zdaj pa ven, na zrak in v družbo!«
  • Tanja Mlakar Košir
  • GORENC, BOŠTJAN: BOTROVO DARILO
  • Ilustracije: Ana Razpotnik Donati
  • Mladinska knjiga, 2021
  • Slikanica enega najbolj znanih slovenskih ustvarjalcev mlajše generacije Boštjana Gorenca – Pižame z naslovom Botrovo darilo je izšla ob obletnici delovanja projekta z naslovom Botrstvo v Sloveniji. Projekt je pod okriljem Zveze Prijateljev Mladine Ljubljana, ustanovili so ga leta 2010, namenjen pa je vsem slovenskim otrokom in mladostnikom iz družin v stiski. Botrstvo deluje po vzoru tradicionalnih botrov in botric, ki pomagajo svojim varovancem. V slikanici spoznamo Tino in njeno prijateljico Alenko. Med pogovorom od Alenke izve, da je dobila botra. A to je drugačen boter. Ne pozna ga osebno, vendar ji redno pomaga. Alenki je zaradi tega nerodno, Tina pa začenja razumeti, da obstajajo družine, za katere na videz ne bi rekli, da so revne, se pa zaradi različnih vzrokov znajdejo v stiski. Nikakor si ne želijo, da bi se o tem razvedelo v okolju, v katerem živijo, zato še bolj spoštuje svojo prijateljico.
  • Beti Južnič
  • SMALLMAN, STEVE: OVČKA, KI JE PRIŠLA NA VEČERJO
  • Ilustracije: Joelle Dreidemy
  • Ramos, 2021
  • Anglež Steve Smallman je avtor slikanice Ovčka, ki je prišla na večerjo. Gre za uspešnico, večkrat nagrajeno, prevedeno v mnoge jezike in tudi uprizorjeno v gledališko predstavo. Avtor si je zamislil, da volkovi jedo ovce zato, ker jih ne poznajo. Začetek zgodbe je pričakovan. Ovca pride na obisk k volku, ki jo sprejme z veliko dobrodošlico in pravi, da je prišla ravno prav na večerjo. Seveda, ta večerja bo prav ona. A bolj ko volk spoznava majhno prijazno ovčko, manj si želi, da bi jo res pojedel. Ali si bo volk premislil, kaj okusnega bo v resnici za večerjo in s kom jo bo delil pa izveste šele na koncu zgodbice.
  • Beti Južnič
  • SCHERZ, OLIVER: PRIJATELJ Z OSTRIMI ZOBMI
  • Ilustracije: Barbara Scholz
  • Mohorjeva založba, 2021
  • Tomi je mala radovedna tekunica. Nekega dne mu med iskanjem zaklada za svojo skrivno zbirko zdrsne in prekopicne se pred veliko žival z gostim črnosivim kožuhom. Tomi spozna, da je to volk, ki z ukleščeno taco negibno leži pod kupom kamenja. Očitno je hudo poškodovan in Tomi je odločen, da mu bo pomagal. Vsak dan mu nosi hrano in kmalu se spoprijateljita, vendar je njuno prijateljstvo pred težko preizkušnjo. Volk in tekunica vendar ne moreta biti prijatelja. Ali pač?
  • To sočutno, srčno in ganljivo zgodbo o prijateljstvu je napisal Oliver Scherz, po poklicu filmski igralec, ki je po rojstvu svoje hčerke odkril ljubezen do pisanja knjig. Zgodba se močno dotakne tako odraslih kot otrok in nas spomni, kako pomembno je ostati zvest samemu sebi in kljub razlikam in preprekam drug drugemu stati ob strani. Besedilo dopolnjujejo čudovite ilustracije Barbare Scholz, svobodne ilustratorke, ki je prejela odlikovanje za otroške slikanice, ki ga podeljujejo otroci.
  • Odlomek iz knjige:
  • »Tomi je zaspal zadnji. Stisnjen k bratcem in sestricam in k svoji mami je še enkrat pomislil na prijatelja. V nosu je še čutil Jarov vonj, med tačkami njegovo dlako, videl je, kako z njim leti čez prepad. Morda pa je vse to le sanjal.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • SAUDO, CORALIE: HOBOTNIČEK CENE
  • Ilustracije: Gregoire Mabire
  • Hiša knjig, 2021
  • Francoska avtorica Coralie Saudo je ustvarila prijetno in poučno slikanico z naslovom Hobotniček Cene. Cene je vedno v gibanju in pripravljen pomagati, a kaj, ko ima kar osem rok in je tudi štirikrat hitrejši. Kar pa ni vedno dobro, na primer v šoli je takšna hitrost precej moteča in takšno vedenje preveč zahtevno za učitelje. Ker ima njegov učitelj Sardon rad mir in urejenost, ga Cene s svojim hitrim gibanjem in osmimi rokami strašansko moti. Zato ga pošlje k ravnatelju, naj on uredi zadevo. Ali bo znal ravnatelj, kot izkušen učitelj, urediti težavo in najti pravo rešitev za Ceneta, boste izvedeli, ko preberete to slikanico.
  • Beti Južnič
  • JAVAUX, AMELIE: KO TE JEZA SPREMENI V VOLKA
  • Ilustracije: Annick Masson
  • Družina, 2021
  • Slikanica Ko te jeza spremeni v volka govori o medvrstniškem nasilju na način, ki je blizu tudi najmlajšim otrokom. Ustvarili sta jo dve Belgijki, psihologinja Amélie Javaux in ilustratorka Annick Masson. Glavna junakinja je majhna punčka, ki ima težave v šoli. Tam je trop volkov, ki jih vodi še posebej izurjena in hudobna volkulja. Seveda ne gre za resnične volkove, to so v resnici otroci, ki nadlegujejo in ustrahujejo druge šolarje. Ta poredna volkulja ima še posebno veselje, da se spravlja prav na našo junakinjo. Kako se bo ubranila in kaj bo naredila, da bo močnejša od zlobne volkulje, pa izveste ob koncu te poučne slikanice.
  • Beti Južnič
  • WILSON – SIRKOVSKY, DIANNA: JAKOBOVA BRALNA REŠITEV
  • Ilustracije: Sara Casilda
  • Hart, 2021
  • Slikanico Jakobova bralna rešitev je napisala avtorica iz Kanade Dianna Wilson-Sirkovsky in govori o branju. Seveda ne samo o branju, temveč tudi o domačih živalih. Jakob ima težave z branjem, besede se mu zatikajo, zato mu učiteljica  svetuje,  naj bere naglas. Toda komu naj bere, kdo ga bo poslušal? Ker ima rad živali, ga prešine čudovita ideja, brat bo hodil v mačje zavetišče! Tam ga čaka veliko muck, ki ga zbrano poslušajo in Jakob bere vse boljše in z vse večjim veseljem. Kaj porečejo vsi, ko se začne pouk in ko bo učiteljica opazila, kako tekoče bere? To izveste ob koncu te zanimive in branju prijazne slikanice.
  • Beti Južnič
  • GRUBAR, ANITA: ZMEŠNJAVA NA ŠPORTNIH IGRAH
  • Ilustracije: Zina Džamastagić
  • Založba Primus, 2021
  • Dvojčka Brin in Brina obožujeta tekmovanja. Brini ni pomembna zmaga, važno je, da se potrudi. Njen bratec Brin pa je drugačnega mnenja, vedno in povsod mora biti prvi. Ko se odpravita na ogled največjega športnega tekmovanja, pa se zgodi nekaj nenavadnega … Metalec kladiva se nesrečno zaplete v rožnat gimnastični trak, skakalec troskoka skoči na trampolin namesto v mivko, maratonci pa tečejo zadnji krog v plavutkah. Dvojčka sta nad nastalo zmedo seveda začudena. Povzročanje zmešnjav vendar ni športna disciplina, le kdo bi jo lahko športnikom tako pošteno zagodel?
  • Zmešnjava na športnih igrah je zabavna in poučna zgodba, ki jo je napisala Anita Grubar, ilustrirala pa Zina Džamastagić. V zgodbi spoznavamo posebnosti nekaterih športnih disciplin, hkrati pa nam odpira vprašanja tekmovanja. Ste bolj Brina ali Brin? Vam je bolj pomembna zmaga, ali šteje že to, da se potrudite? Kakorkoli že, zmaga ali ne, važno je, da se ob tem zabavate.
  • Iz slikanice:
  • »»Kriv? Kriv? Prav nič nisem kriv. Raven sem kot smreka, poglej. In močan sem in hiter. Saj sem škrat Švist. Ha! Zamešal pa sem, ja. To pa!««
  • Tanja Mlakar Košir
  • KRALJIČ, HELENA: PREDILNICA NITK
  • Ilustracije: Tina Dobrajc
  • Morfemplus, 2021
  • Ko je mačka zadovoljna in jo božamo, oddaja zvoke, ki zvenijo kot, da prede. To mačjo lastnost je izkoristila tudi znana slovenska avtorica Helena Kraljič in ustvarila slikanico z naslovom Predilnica nitk. Muca Cveta se je preselila v nov dom. Majhne živali,  miške, krti, ptice in ostale, je ne marajo preveč, saj vedo, da jih mačke lovijo. Toda naša Muca Cveta ni nevaren plenilec, kot je to v naravi, temveč je prijazna mucka, ki si želi novih prijateljev. Zato začne presti, kar pomeni, da ima dobre namene. Svoje nove prijatelje nauči presti, celo psa, za katerega  vemo, da ni ravno prijatelj mačk…
  • Beti Južnič
  • BONTE, MOJICEJA: KAKO SE KOTALI SREČA
  • Ilustracije: Nataša Vertelj
  • Epistola, 2021
  • Slovenska avtorica Mojiceja Bonte je eno svojih zadnjih slikanic posvetila vprašanju sreče. V njej je na svoj značilen in otrokom razumljiv način povedala pomembno resnico – srečo nam prinaša to, da osrečujemo druge. Tu gre za načelo, več sreče nudiš drugim, srečnejši si, oziroma sreča je, če lahko pomagamo drugim in če nam drugi lahko pomagajo. Zato v tej zgodbici ni glavnega junaka, v njej enakovredno nastopajo različne živali na kmetiji. Začne se z majhno mravljico, ki najde sladkorček. Ponudi ga lačni miški, ta pohvali mačko, ki pomaga psički… Zgodba se nadaljuje vse do lastnika kmetije, ki svojim pridnim živalim razdeli sladkorčke. A eden mu pade na tla in seveda ga spet najde mravljica. Tako se zgodba spet začne znova.
  • Beti Južnič
  • FINLAY, LIZZIE: STRAŠNI ČOKOLADNI VOLK
  • Sanje, 2021
  • Morda se vam bo zdelo nenavadno, a Strašni je oboževal čokolado. Kaj pa je tukaj nenavadnega, saj vsi obožujemo čokolado, kajne? Bi moral pa res iz lune pasti tisti, ki bi mislil drugače. Že že, a Strašni je bil volk, ki je že od malih nog sanjal, da bi pripravil najboljšo čokolado v deželi. In kjer je vaja, tam je mojster! Strašni je odprl čisto svojo čokoladnico. Ponosno je stopil ven in zapel: »Stopite bližje, stopite bližje! Pridite in pokusite mojo slastno čokolado!« Zgodila pa se je čudna reč – vse živali so se razbežale, razen pogumnega pujska. Vam pred očmi pleše slika pujska, oblitega s čokolado, na krožniku Strašnega volka? Ne, pujska ni pojedel volk, se je pa pujsek res dobro najedel in volku priskočil na pomoč. Kako? Pridite v knjižnico, mi poznamo odgovor.
  • Strašni čokoladni volk, avtorice Lizzie Finlay je sladka čokoladna zgodba o sprejemanju in prijateljstvu. Pokaže nam, kako pomembno je slediti svojim sanjam in ostati zvest samemu sebi. Le ugriznite v slasten košček čokolade, brez slabe vesti.
  • Tanja Mlakar Košir
  • BLAND, NICK: POBEGLI OBJEM
  • Ilustracije: Freya Blackwood
  • Skrivnost, 2011
  • Tema slikanice Pobegli objem je prijetna oblika neverbalnega sporazumevanja med ljudmi, ki ji rečemo objem. Z objemom izrazimo naša najgloblja in najlepša čustva. Slikanico sta ustvarila dva avstralska ustvarjalca, pisatelj Nick Bland in ilustratorka Freya Blackwood. Ilustratorka Freya Blackwood ni znana samo po čudovitih ilustracijah, temveč so njene sposobnosti ustvarjanja posebnih efektov uporabili ustvarjalci znane trilogije, Gospodar prstanov. Glavna junakinja je deklica Lucija. Čas spanja je in kot vsi otroci, bi rada še malo podaljšala igro. Zato si od mame izposodi objem, ga da naprej očku, potem  bratcema in sestrici. Vsi ji objem seveda vrnejo. Toda na koncu se odloči, da bo objem dala še domači ljubljenki, psički Ajki. Toda od psičke dobiti nazaj objem le ni tako lahko. Tako Lucija pridobi še nekaj časa preden bo potrebno v posteljo.
  • Beti Južnič
  • PEKLAR, ANDREJA: LUNA IN JAZ
  • Ilustracije: Andreja Peklar
  • KUD Sodobnost International, 2019
  • Luna je zelo dobra tematika za slikanico. Tega se je zavedala tudi slovenska ilustratorka Andreja Peklar, ki je ustvarila večkrat nagrajeno in v tuje jezike prevedeno slikanico »Luna in jaz«. V Sarži na Otroškem bralnem festivalu je sodelovalo 172 založnikov in prav slikanica »Luna in jaz« je dobila prestižno prvo nagrado za ilustracije.  Zanimive, posebne ilustracije in kratko, a poetično besedilo, razkriva poseben svet, v katerem deklica opazuje Luno v vseh njenih različnih pojavnostih in razmišlja o tem, zakaj se Luna premika, kako ponoči sveti in kot lučka odseva v vodi. Slikanica je primerna tudi za majhne otroke, saj s pomočjo ilustracij spodbuja domišljijo.
  • Beti Južnič
  • BEZINOVIĆ – HAYDON, IVA: MOJA BABICA NE VE, KDO SEM
  • Ilustracije: Hana Tintor
  • KUD Sodobnost International, 2021
  • Hrvaška pisateljica, prevajalka ter profesorica je v sodelovanju z mlado, obetavno ilustratorko ustvarila slikanico za otroke, ki prinaša zgodbo z izjemnim sporočilom. Na otrokom razumljiv način jima je uspelo predstaviti težko in bolečo temo – demenco, poslavljanje in smrt. Majhna deklica Ema pripoveduje, kako se je njena babica nekega dne začela spreminjati. Nenadoma se ne spominja več imen, dogodkov, krajev, celo oseb. A zgodba prinaša tudi sporočilo upanja. Otroke in odrasle spomni na to, da se ljubezni, ki jo čutimo do svojih najbližjih ne pozabi – pa čeprav bolezen izbriše vse druge spomine.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Neke sobote sem prišla na obisk z očkom. Babica ga je z zanimanjem opazovala, potem pa vprašala, kdo je. Ni ga prepoznala. Nikoli nisem videla očka, da bi tako jokal kot takrat na klopci pred domom.«
  • Špela Činkelj
  • SHEEHAN, LISA: ZMAJČEK TAJ
  • Ilustracije: Lisa Sheehan
  • Epistola, 2021
  • Zgodbico o zmajčku Taju je ustvarila angleška avtorica Lisa Sheehan. Taj živi čisto sam v veliki hiši v gozdu. Je ustvarjalen, peče torte, šiva pisane kostume in slika. Ker je družaben, si želi veliko prijateljev, a kaj ko se ga zaradi njegovega groznega videza vsi drugi  zelo bojijo. Ugotovi: »Naj bom še tako prijazen, nihče noče biti moj prijatelj.« Ko vidi oglas za letni medvedji piknik, se mu utrne čudovita ideja. Preobleče se v medveda in se začne obnašati kot medved. Na pikniku se čudovito zabava in spozna veliko novih prijateljev. Vsi se želijo družiti z njim, saj je igriv in zabaven. Toda, slej kot prej bi prišlo do nesreče – kostum se  raztrga, ven pade rep, ob kolcanju dim in groza, ko po nesreči kihne, bruhne ogromen plamen.
  • A brez skrbi, vse se bo dobro končalo, saj so vsi udeleženci piknika že spoznali, da ni pomemben le videz, temveč kakšen je človek, oziroma zmaj v resnici in v srcu. Seveda to velja tudi za nas. Ne smemo soditi drugega le po videzu, temveč po tem, kdo smo, kako se vedemo in kako smo prijazni do naših prijateljev in neznanih ljudi.
  • Beti Južnič
  • LEIGHTON, JONNY: KJE KAKA MEDVED?
  • Ilustracije: Mike Byrne
  • Epistola, 2021
  • Zgodbic o medvedu je ogromno, vedno je prijazen, zabaven in dobrodušen. Tudi v  slikanici Kje kaka medved?, ki jo je napisal angleški avtor Jonny Leighton, je tako. Uporabil je dve resnični lastnosti, prva je, da so medvedi zelo sramežljivi in druga, da je bližnje srečanje z njim precej strašljivo. Slikanica nam odgovori na zanimivo vprašanje: »Kje kaka medved?« Tisti v naravi običajno kakajo povsod in njihovi kakci so raztreseni po gozdu. A medved Ben ni običajen medved – kaka samo tam, kjer ga nihče ne vidi. To pa ni tako enostavno, povsod v gozdu se nahajajo gledalci, gozdne živali in ptice. S tem, da želi pri kakanju mir, je podoben ljudem, saj si tudi mi pri tem opravilu ne želimo gledalcev. Zato tudi ni čudno, da Ben pri iskanju mirnega kotička zaide v bližino človeka, saj ima tam mir.
  • Beti Južnič
  • COLLIER, KELLY: ŠTEF IN ŠTAFETA
  • Ilustracije: Kelly Collier
  • Zala, 2021
  • Slikanico Štef in štafeta je napisala in ilustrirala kanadska avtorica Kelly Collier. Za glavnega junaka si je izbrala žival, ki bolj redko nastopa v zgodbicah, konja. Konj je bil udomačen pred 5000 leti in je bil stoletja med najpomembnejšimi domačimi živalmi, bistven je bil za transport, bojevanje in pri kmečkih opravilih. Danes so konji bolj človeški sopotniki pri tekmovanjih na turnirjih, otroci pa tudi odrasli jih radi jezdijo. Konju iz slikanice je ime Štef in je najboljši tekač. Vsako leto spomladi zmaga na tekatonu. Tudi letos je prepričan v svojo zmago, a kaj, ko so organizatorji spremenili pravila. Ne tekmujejo več posamezno, temveč ekipno, torej skupina štirih tekačev, vsak preteče del proge. A to še ni tako hudo, Štef se zgrozi, ko izve, kdo so člani njegove skupine – polž, raca in želva. Kako se bo tekma za to nenavadno skupino iztekla, pa izveste, ko preberete to lepo slikanico.
  • V njej se Štef nauči, da ni vse v hitrosti in moči, pomembno je sodelovanje, tovariški duh in prijateljstvo. Same pomembne lastnosti za naše otroke in tudi za odrasle.
  • Beti Južnič
  • BLANCO, NOELIA: SANJE V DOLINI MILI 
  • Ilustracije: Valeria Docampo
  • Epistola, 2015
  • Avtorici slikanice Sanje v dolini Mili prihajata iz Argentine, pisateljica Noelia Blanco  in ilustratorka Valeria Docampo. Avtorica v svoji slikanici govori o popolnih strojih, ki so prišli v dolino Milo. V njej so  »stroji izdelovali najrazličnejše  stvari in vse je bilo popolno: spanje, počitnice, prijatelji in celo nasmeh.« Prebivalci so se nanje navadili in ni bilo več potrebe, da bi v zvezdne utrinke pošiljali svoje želje. Saj so jim vse delo opravili popolni stroji! V majhni vasici je živela mlada šivilja Ana. Ni se mogla sprijazniti s tem, da ljudje nimajo nobenih želja in da ne verjamejo več v svoje sanje in ne opravljajo nobenega dela. Kako jih je prebudila, boste izvedeli ob koncu te izjemno poetične in čudovito ilustrirane slikanice.
  • Beti Južnič
  • SWANN, KAREN: ZGODBA O KITU
  • Ilustracije: Padmacandra
  • Hiša knjig, 2021
  • Poetična slikanica z malo besedami in premišljenimi ilustracijami pove tako zapleteno in žalostno zgodbo našega planeta. Droben deček se spoprijatelji z veličastnim kitom. Skupaj preplujeta širne oceane, občudujeta njihove lepote in živalstvo v njih. Potopita se do skritih zakladov in krajev, kjer so nekoč bili. Dolga pot kita zlakotni, odpre svoja velika usta in …
  • Nenadoma deček dojame, kaj je njegov prijatelj v resnici pojedel – smeti!
  • Domisli se, kako bi lahko pomagal …
  • Odlična slikanica, s katero lahko najmlajšim približamo skrb za okolje in živali, ki so nemočne v boju s plastiko, ki jih obdaja.
  • Odlomek iz besedila:
  • »Zakrulil je kitu želodček, je usta odprl na stežaj in pol oceana, kakor za šalo, pogoltnil kot en sam grižljaj.”
  • Špela Činkelj
  • BALDISSEROTTO, ZAK: KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE?
  • Ilustracije: Eleonora De Pieri
  • Epistola, 2021
  • Slikanica Kaj je najpomembnejše? govori o dveh velikih prijateljicah, lisici Eli in štorklji Lini. Ustvarila sta jo italijanski avtor Zak Baldisserotto in ilustratorka Eleonora De Pieri. Kot vsi prijatelji bi tudi Eli in Lina radi počeli vse skupaj. Pa nastane problem, saj sta kljub temu, da sta prijateljici, povsem različni. Eli je odlična kuharica – kot bi mignil, pripravi okusne jedi, še posebej sladice. Lini pa kuharija ne gre od rok, vse se ji prismodi, ali pa ni užitno.  Ker nista obe enako uživali v kuhi, sta se odločili, da bosta poskusili z vezenjem in kvačkanjem. Tu je bilo prav obratno, Lini je šlo odlično od rok, Eli pa nikakor. Ali bosta prijateljici le našli kaj, da bi lahko sodelovali in to počeli skupaj, izveste, ko boste slikanico prebrali.
  • Beti Južnič
  • DEUTSCH. GEORGIANA: BUDNI VOLK
  • Ilustracije: Megan Tadden
  • Učila, 2021
  • Težava s spanjem je osrednja tema slikanice, ki jo je napisala angleška avtorica Georgiana Deutsch. Glavni junak je volk, ki tokrat ni hudoben, temveč simpatičen in prijazen in zato ima veliko prijateljev. Pesti pa ga ena velika težava, ko v gozdu napoči čas za spanje, volk ne more zaspati. Poskuša vsemogoče, da bi zaspal, a neuspešno. Ugotovi, da se je spanec skril in se loti iskanja. Zvesti prijatelji, mu, kljub temu, da so zeeelo zaspani, pomagajo. Na srečo na drevesu opazijo modro sovo. Ta jim pove, da spanca ni potrebno iskati, spanec jih bo našel sam.
  • »Ampak šele ko boste utrujeni in mirni in se boste počutili varne. Kot takrat, kadar poslušate pravljico za lahko noč.«. In jim bere lepo pravljico, ki uspava tudi volka.
  • Beti Južnič
  • AGUILAR, LUISA: UŠESA KOT METULJI
  • Ilustracije: André Neves
  • Epistola, 2021
  • Slikanica španske avtorice Luise Aguilar z naslovom Ušesa kot metulji govori o punčki Megi. Megi ima zelo velika ušesa in zato se ji sošolke in sošolci posmehujejo. Ko vpraša mamo, ali ima res velika ušesa, ji ta odgovori, da ima metuljem podobna ušesa, ki »plapolajo okoli glave in vse grde stvari obarvajo s čudovitimi barvami.«
  • Ta misel ji pomaga, da se ubrani tistih otrok, ki se posmehujejo še njenim lasem in obleki. Takšno vedenje jo naredi močnejšo in odgovornejšo.
  • Zanimive ilustracije Andreja Nevesa samo še poudarijo osnovno misel slikanice – norčevanje iz drugih je grdo in moramo se mu upreti.
  • Beti Južnič
  • CALI, DAVIDE: PRODAJALEC SREČE
  • Ilustracije: Marco Soma
  • Epistola, 2021
  • Slikanico z naslovom Prodajalec sreče sta ustvarila italijanska avtorja – pisec Davide Cali in ilustrator Marco Soma.
  • Prodajalec sreče je prebrisani Golob, ki drugim pticam prodaja srečo v pločevinkah, velikih, majhnih in v družinskih paketih. Občasno se pripelje s svojim starim kombijem in nikoli mu ne manjka kupcev – saj, kdo si pa ne bi želel malo sreče.
  • Motivi za nakup sreče so različni, nekateri pa so pripravljeni plačati zadnji denar za vsaj eno pločevinko. Tako stara gospa Taščica kupi majhno pločevinko sreče za svoje vnuke. Nikoli ne ve, kaj jim naj podari, saj imajo že čisto vse, ubogi otroci. Verjetno ni potrebno napisati, da so pločevinke v resnici prazne, le da kupci tega ne vedo.
  • Beti Južnič
  • MAZI, DARKA: LUKA IZGUBI OČKA
  • Ilustracije: Marta Bartolj
  • Morfemplus, 2021
  • Darka Mazi je ustvarila tenkočutno pripoved, v kateri spremljamo dečka Luka, ki se skupaj z mamico sooča z očkovo boleznijo in smrtjo. Slikanica spregovori o temi, ki v nas vzbuja strah in nelagodje, a je vendar pomembno, da znamo teme poslavljanja, umiranja, smrti in žalovanja na primeren način predstaviti otrokom. Včasih nam lahko pri tem pomagajo tudi zgodbe. Z njimi tako otroci kot odrasli lažje sprejmemo obstoj smrti, se zavemo dragocenosti življenja ter lažje razumemo in spoštujemo proces žalovanja, ki ga izražamo na različne načine.
  • Radmila Pavlovič Blatnik iz Slovenskega društva hospic je za slikanico napisala ganljiv predgovor. V njem nas med drugim spomni tudi na pomen žalovanja, ki je izraz ljubezni. Takole pravi: »Ko delimo žalost, delimo ljubezen in izrazimo hvaležnost za ljubljeno osebo. Otroci to znajo, pogosto bolje kot odrasli.«
  • Odlomek iz besedila:
  • »Kljub temu, da se očka in zdravniki zelo trudijo, je bolezen napredovala. Včasih se zelo težke bolezni ne da pozdraviti in zaradi nje umreš.«
  • »Umreš?« je osuplo vprašal Luka. Nikogar ne pozna, ki bi umrl.
  • »Ali boš umrl, očka?« nejeverno vpraša.
  • »Ja, Luka, kmalu bom umrl. Preostali čas pa bi rad izkoristil za to, da bomo čim več skupaj.«
  • Špela Činkelj
  • FRASER, LU: DROBCENA GERTA
  • Ilustracije: Kate Hindley      
  • Zala, 2020
  • Na vrhu gore, sredi večnega snega, je v tropu jakov živela Gerta. Od rogov do nožic je bila vzoren jakovski mladič. Bila pa je tako drobna, da bolj drobne ni bilo nikjer. In to ji ni bilo niti najmanj všeč. Želela si je postati velika, saj je ni stvari, ki je velik jak ne zmore. In lotila se je načrta. Pojedla je vso zelenjavo, plezala po gorah, poskakovala, frlela, da bi ji zrasle še misli je brala in brala. Vse to je počela, a zrasla ni niti za milimeter. Ko jo je žalost že skoraj vso zajela, je zaslišala topot kopit. Med velikansko čredo jakov je zagledala mamo: «O, Gerta, pomagaj, POHITI!« Na robu ledene ravnice, na najožjem koncu spolzke police je bil ujet jak. Vsi večji jaki so bili preveliki in preveč okorni, da bi lahko nesrečnemu jaku priskočili na pomoč. Bo drobcena Gerta kos nalogi? Se v njeni majhnosti morda skriva »nekaj zelo velikega«?
  • Slikanico v rimah Drobcena Gerta sta ustvarili izkušena ilustratorka Kate Hindley in čisto novi obraz na literarni sceni, Lu Fraser.
  • Prikupna in navihana mladička nas je s svojo pisano pleteno kapico popolnoma očarala in prepričani smo, da bo očarala tudi vas.
  • Odlomek iz slikanice: »In ko se je Gerta zazrla v srebrni soj lune na nebu, se je nasmehnila in rekla: »Biti majhen … je čisto v redu! Za Gerto merim ravno prav v višino in čez pas. Taka sem čisto drobna … in najbolj jaz.««
  • Tanja Mlakar Košir
  • KOŠIR, MANCA in GODINA KOŠIR, LADEJA: SKUŠTRANKE: Srčnice male za otroke različno stare
  • ilustracije: Manca Kovačič
  • Buča, 2020
  • V navdušujoči zbirki poezije Skuštranke so pesmi, ki sta jih v prikupni knjižici zbrali publicistka Manca Košir in njena hči, podjetnica in ustvarjalka Ladeja Godina Košir. Skuštranke po Mancini poetični zbirki Srčnic za odrasle nagovarjajo tudi otroke, a hkrati ne samo njih. Na svež in novodoben, lahkoten, a hkrati nadvse globok način mati in hči v kratkih pesmicah premlevata temeljne človeške vrednote. Prvi sklop pesmi Skuštranke navzven obravnava pojme iz okolja, npr. Mama, Oče, Družine, Letni časi, Sonce, Igrišče, Morje, Svet… medtem ko v drugem delu Skuštranke navznoter avtorici premlevata predvsem človeška čustva, stanja in občutja, kot so Ljubezen, Prijateljstvo, Sreča, Zavist, Smrt, Tišina, Preteklost, Upanje … Mančine in Ladejine pesmice se med sabo prepletajo, glede na avtorico pa jih ločujejo barve naslovov: naslovi Mančinih pesmi so obarvani modro, Ladejinih pa rdeče. Pesmi v zbirki popestrijo nežne in igrive ilustracije Mance Kovačič.
  • Pesem Mance Košir Mama iz knjige:
  • »Mama je ena sama.
  • Dokler živi, si otrok, ko umre, si sirota.
  • Takrat je čas, da se ji vsak dan zahvališ
  • za vse dobro in težko, kar si doživljal z njo.
  • Takrat je čas, da njej in sebi odpustiš,
  • in vzklikneš: »Mama, ti v meni živiš!««
  • Pia Marincelj Bregar
  • KRALJIČ, HELENA: KKKMALU BOM PRAZNOVAL ROJSTNI DAN
  • ilustracije: Maja Lubi
  • Morfem, 2020
  • Za otroke, še posebej v skupini, je značilno, da odklanjajo drugačnost. To pomeni, da lahko izolirajo sovrstnike, ki kakorkoli odstopajo od večine. S takim obnašanjem se srečujejo tudi vzgojiteljice v vrtcu, saj morajo poskrbeti, da zaradi pomanjkljive vzgoje in predsodkov med otroci ne bi prihajalo do odklonilnega odnosa. Poučno, resnično zgodbo je napisala priznana slovenska avtorica Helena Kraljič, odlične ilustracije pa je prispevala Maja Lubi. Glavni junak je Simon, prijazen fant, ki ima veliko težavo. Močno jeclja, kar pri drugih otrocih v vrtcu vzbuja nelagodje in zato se mu izogibajo. Vemo, da je jecljanje govorno-jezikovna motnja, ki se največkrat pojavi pri predšolskih otrocih. Zaradi tega imajo otroci lahko tudi psihološke in socialne posledice. Simon ima srečo, saj ima skrbne starše, ki se trudijo, da bi s pomočjo logopedinje njegovo težavo odpravili. Vzgojiteljica Jelka je strokovna in skrbna, in ve, kako ravnati, predvsem zaradi odziva ostalih v skupini. Kakšno vlogo bo imela psička Pika, ki jo starši podarijo Simonu za rojstni dan, pa boste izvedeli, ko slikanico preberete… Slikanica z naslovom Kkkmalu bom praznoval rojstni dan, je zagotovo odličen primer poučne slikanice in po njej bodo radi segali starši, vzgojitelji in otroci. Še pomembneje je, da jo preberejo tudi starši otrok, ki na srečo nimajo težav z govorom, da bodo lahko otroke pripravili na strpnost do tistih, ki jih žal imajo. Opozorili bi še na spremno besedilo priznane slovenske logopedinje Vlaste Podbrežnik, ki je tudi zaznala kvaliteto in pomen te slikanice.
  • Beti Južnič
  • SCHULZE, BIANCA: NE ZBUDI ZMAJA
  • Hiša knjig, 2021
  • PSST! Ne gre drugače, kot da šepetam. Oprostite mi, ampak … piše: »Bodi zelo, zelo tiho. Pravkar sem uspaval NAJBOLJ nabritega zmaja na svetu.« O, ti šment! Kaj storiti, ko se ti najbolj od vsega mudi zakričati? Seveda si ne želim zbuditi spečega zmaja, a hrupni vitezi zelo glasno praznujejo rojstni dan. In, če te prosijo, da z njimi zapoješ Vse najboljše, zapoješ! Na ves glas! In upihneš svečke! In hitiš preverit, ali zmaj še spi. In, ko nežno zazibaš knjigo z ene strani na drugo … se zmaj … zbudi!!! Kaj storiti? Hitro v Knjižnico Kočevje skočiti. Tam si spečega zmajčka sposoditi. In čisto, čisto tiho govoriti.
  • Ta duhovita zgodba je delo Biance Schulze, čudovite ilustracije pa so nastale izpod rok Samare Hardy.
  • Odlomek iz slikanice: »Odlično! Zmanjkalo ga je. Še ti položi glavo na svojo blazino. Pokrij se z odejo. Bodi čisto pri miru in trikrat reci psst. Zdaj pa nežno zapri knjigo…«
  • Tanja Mlakar Košir
  • MACKESY, CHARLIE: FANT, KRT, LISICA IN KONJ
  • Učila, 2020
  • To je prav posebna knjiga, ki jo težko primerjamo s katerokoli, ki jo poznamo. Avtor je znani britanski ilustrator Charlie Mackesy, knjiga, ki je svojo pot začela na družbenih omrežjih, pa je takoj postala svetovna uspešnica, prevedena je v številne svetovne jezike. Dobila je vsemogoče nagrade in bila prodana v milijon in pol izvodih. Glavni junaki so: radovedni fant in njegovi prijatelji krt, lisica in konj. Vsak udeleženec razmišlja po svoje, z nami deli humorne nasvete in življenjske modrosti. Sicer potujejo, vendar je potovanje pomembnejše od cilja. »Kaj želiš biti, ko boš odrastel?« Vpraša krt fanta, ko se srečata. »Prijazen«, je odvrnil fant. Vsak dialog je zanimiv in globokoumen in vsaka prebrana ali pregledana stran nas navdahne in obogati. Risbe so večinoma črno-bele, le redke so barvne,  besedilo pa je napisano s čopičem v pisanih črkah. Knjiga, za katero lahko resnično rečemo, da je primerna za vse generacije, od otrok, ki so se komaj naučili pisanih črk.
  • Beti Južnič
  • PODGORŠEK – BONTE, MOJICEJA: KAKO SE JE SOVICA ZNEBILA ŽALOSTI
  • ilustracije: Vesna Benedetič
  • Epistola, 2020
  • Slikanica Kako se je sovica znebila žalosti avtorice Mojiceja Podgoršek – Bonte otrokom približa zahtevno tematiko – žalost. Glavna junakinja je sovica, ki je že nekaj dni zelo žalostna. Druge živali jo poskušajo razveseliti, kakor najbolje znajo, a neuspešno. »V smeh je ni spravil niti polh, ki je spuščal takšne vetrove, da je celo gosenice pometalo z dreves.« Na srečo je priletela muha enodnevnica, katere hrana so prav žalostne misli in vse sovičine žalostinke so končale v njenem trebuščku…
  • Žalost je eno najmočnejših čustev pri človeku, običajno jo opredelimo kot nasprotje veselju. Žalostni smo lahko iz različnih razlogov, običajno gre za posledico izgube, lahko pa izvira iz dogodkov, ki se nas močno dotaknejo. Lepo je vedeti, da imamo za to rešitev, saj moramo, ko smo žalostni, samo poiskati muho enodnevnico, in žalosti ne bo več.
  • Beti Južnič
  • STEWART, MELISSA: POD SNEŽNO ODEJO
  • ilustracije: Constance R. Bergum
  • prevod: Mojiceja Bonte
  • Epistola, 2020
  • Knjižico Pod snežno odejo je napisala ameriška avtorica Melissa Stewart. Specializirala se je za otroške poučne knjige. Napisala je že neverjetnih 180 poučnih knjig, ki so prevedene v svetovne jezike. Slikanica Pod snežno odejo opisuje kako različne živali prezimijo in kako živahno je v resnici pod snežno odejo. Zgodbice ne govorijo le o živalih, ki jih vsi poznamo, posebej na Kočevskem, kot so medvedi, ki zimo prespijo. Tu so zgodbe številnih različnih živali, na marsikatero niti ne pomislimo, za nekatere bi želeli, da jih ne bi pogosto srečevali. Pomislimo samo na voluharje, nočno moro vsakega vrtičkarja. »Svoje dneve preživljajo s kopanjem snežnih predorov, ko naletijo na mlado drevo, si postrežejo z njegovim lubjem.« Tudi bobri se zadržujejo znotraj svojega domovanja  v vodi, a ko postanejo lačni, je lubje njihova hrana. To, da so pozimi večkrat lačni, zadnja leta opažamo prebivalci ob Kolpi, saj ljubijo mlada sadna drevesa. Ribe, žabe, želve, močeradi in še mnoge druge vodne živali so bolj mirne. Zakopane v blato ali skrite pod skalami, čakajo na pomlad.
  • Beti Južnič
  • SVETINA, PETER: DEBELA PEKOVKA
  • ilustracije: Peter Škerl
  • KUD Sodobnost International, 2020
  • Glavna tema slikanice Debela pekovka so krofi. Ustvaril jo je priznani slovenski avtor Peter Svetina, humorne ilustracije je prispeval Peter Škerl. Vemo, da imajo junaki slikanic lastnosti, ki niso preslikava resničnosti, ampak njen približek. V tej zgodbi, ki se dogaja na železniški postaji, se je to zgodilo ljudem. Pekovka Margot je delala najboljše krofe v mestu, ocvrla jih je v olju, v njih vbrizgala marelično marmelado in jih posula s sladkorjem. »Ljudje so prihajali k okencu in jih kupovali, sveže in slastne.« Imela pa je eno hudo slabost, oboževala je marelično marmelado. Čudežno. Kot je možno samo v pravljicah, je včasih zlezla v krof in polizala marmelado. Vsake toliko se je kakšen kupec spraševal, kam je izginila marmelada iz njegovega krofa …  Velik ljubitelj krofov je bil tudi slikar Friderik.  Nekega dne si jih je zaželel. Pekovke pa nikjer, čakanja se je naveličal, pustil je denar na polici, vzel nekam težak krof in šel domov. Seveda, vzel je prav tistega, v katerem je bila Margot. Brez strahu, ni je snedel, saj bi bil to žalosten konec, ki ga slikanice ne poznajo. Lahko samo namignemo, da je ta pripetljaj v resnici začetek ljubezenske zgodbe.
  • Beti Južnič
  • VAN DE VENDEL, EDWARD: LISJAČEK
  • ilustracije: Marija Tolman
  • prevod: Stana Anželj
  • Sanje, 2020
  • Slikanica z naslovom Lisjaček je prav posebna, lahko bi ji rekli kar biser med slikanicami, saj vsebuje veliko ilustracij in te so res izjemne. Zgodbico sta ustvarila avtor Edward van de Vendel in ilustratorka Marije Tolman. Za svoje delo sta v svoji domovini Nizozemski prejela dve prestižni nagradi za otroško literaturo, tako za besedilo, kot za ilustracije. Glavni junak je mali Lisjaček na potepanju naokoli po naravi. Na poti, ko skuša uloviti vijoličnega metulja, doživi nenavadno nesrečo, pade in za nekaj časa zaspi. V sanjah se mu prikaže vse njegovo življenje, od časa, ko se je rodil, ko je bil še mladiček, nič večji od jabolka. Spominja se, kako raste, odrašča v krogu ljubeče družine, mame, očeta in sorojencev in kako se z njimi igra. Odkriva svet okoli sebe, uči se, kako živeti in preživeti v njem. »Ati pravi: »Radovednost je smrtna čednost«. Tega Lisjaček ne razume najbolje. Toda ata in mama vesta najbolje. Učita jih, kako deluje svet
  • Res prisrčna slikanica, ki jo boste zaradi čudovitih ilustracij radi vzeli v roke tudi odrasli in ne samo otroci. Vsi se boste ob prebiranju in gledanju ilustracij lahko pogovarjali, kako pomembna je družina in skrb za otroke. Lisjaček to že ve in prav je, da se tega zavedamo tudi mi.
  • Beti Južnič
  • MATTIANGELI, SUSANNA: UČITELJICA
  • Prevedla: Dušanka Zabukovec
  • KUD Sodobnost International, 2018
  • Slikanica italijanske avtorice Susanne Mattiangeli je razposajen in zabaven portret učiteljic, ki ga ilustratorka Chiara Carrer z raznimi podlagami, kot so notno črtovje, karo in črte, nalepke za zvezke, milimetrski papir ipd., izvrstno zaobjame. Izvemo, da so učiteljice velike in majhne, okrogle in vitke, da majhna učiteljica ni polovična učiteljica in velika učiteljica ne šteje za dve, kot bi morda kdo mislil. Včasih pa je učiteljica učitelj.
  • Slikanica je primerna za vse starosti. Otrokom pokaže, da so tudi učitelji in učiteljice samo ljudje, odrasle pa nostalgično odpelje v čas, ko smo še sami gulili šolske klopi in so nam oči zažarele ob naši najljubši učiteljici in so se nam zašibila kolena ob tisti malo manj najljubši.
  • Odlomek iz knjige: »Če je učiteljica odsotna, jo odštejemo. Če pride nova učiteljica, jo prištejemo. Vse učiteljice in vsi učitelji na svetu bi se morali deliti z vsemi otroki sveta. Kadar ni dovolj učiteljic, jih je treba množiti
  • Tanja Mlakar Košir
  • KANJIR, JON: TUDI LUKA NOSI MASKO
  • ilustracije: Maša Črešnik
  • Društvo za povezovanje dijakov, učiteljev in prijateljev Gimnazije Celje – Center, 2020
  • Majhnim otrokom težje razložimo, kaj pomenita epidemija in nalezljiva bolezen. Dva mlada avtorja, dijaka Jon Kanjir in Maša Črešnik sta združila moči in ustvarila prikupno slikanico z naslovom Tudi Luka nosi masko. V njej otrokom na razumljiv in zanimiv način opišeta, zakaj je potrebno, da tudi oni nosijo maske, četudi je to moteče. Glavni junak je Luka, ki ga pazi njegova babica. Babica je zamesila testo, Luka pa z modeli izdeluje piškote različnih oblik, ki jih bosta spekla v pečici. Ko Luka pogleda skozi okno, vidi odrasle in otroke, vsi nosijo maske in tega ne razume najbolj. Babica mu pojasni, kako in zakaj nas maske varujejo pred vdihavanjem škodljivih delcev, zaradi katerih lahko zbolimo. S tem ščitimo sebe in druge in tako mora biti, dokler je prisotna nevarnost nalezljivih bolezni.
  • Beti Južnič
  • MORIC, ANJA: ČEBELARSKE DOMISLICE JURIJA JONKEJA
  • Zavod Putscherle, center za raziskovanje, kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, 2020
  • Knjiga prinaša devet kratkih zgodb, ki prikazujejo utrinke iz življenja Kočevarja, duhovnika in strastnega čebelarja, ki se lahko kosa z najpomembnejšima slovenskima čebelarjema – Antonom Janšo in Petrom Pavlom Glavarjem. Malemu radovednemu fantičku Hanžu tako Jurij Jonke odkriva skrivnostni svet čebel in čebelarstva, bralec pa med drugim izve tudi, kako je v času Ilirskih provnic pred usmrtitvijo rešil ujete francoske vojake, kasneje pa pred isto usodo še rojake Kočevarje. Slovensko čebelarstvo je Jonke zaznamoval s priročnikom Kranjski čebelarček, ki ga je napisal v nemščini ter dal prevesti v slovenščino, da so ga lahko brali vsi.
  • Ilustracije Barbare Kolar lepo zaokrožujejo to izvirno besedilo, knjiga pa je odličen pripomoček, da najmlajšim predstavimo tega pomembnega kočevarskega in slovenskega čebelarja ter dobrotnika.
  • Odlomek iz besedila: “»Kdo ve, kolikšno razdaljo mora opraviti čebela, da nabere eno posodo medu, ko pa lahko naenkrat na nožicah prinese zgolj drobtinico cvetnega prahu,« je razmišljal Jonke.”
  • Špela Činkelj
  • SCHOTHORST, DANIËLLE: NAJSVETLEJŠA ZVEZDA
  • Epistola, 2018
  • Naše počutje ni vedno samo dobro, včasih je slabše, ker smo bolni ali žalostni ali nas je kaj razjezilo. Razpoloženje si poskusimo izboljšati sami, toda to ni lahko. Lažje in lepše je, kadar nam pomagajo naši najbližji ali naši prijatelji. To lahko naredijo z lepimi dejanji in s pravimi besedami. Tudi če se ne počutimo slabo, nam pozitivna misel izboljša že tako dober dan.  Najsvetlejša zvezda je zgodbica o lepih mislih. Ustvarila jo je nizozemska avtorica in ilustratorka Daniëlle Schothorst. Glavna junaka sta prijatelja psiček in lisjaček. Ponoči rada poslušata tihe nočne zvoke in gledata majhne lučke na nebu. Razpredata o tem, zakaj so ene večje in druge manjše. Pomislita, da je mogoče, da bolj rastejo, ker jim z Zemlje pošiljamo več lepih mislih. Odločita se, da bosta to preverila in si izbrala eno od zvezd ter ji pošiljala dobre misli. Zvezda je hitro postajala vse večja in večja in svetlejša kot velikanski sijoči diamant. Kaj se je zgodilo, ko je bilo lepih misli veliko, pa boste izvedeli, ko boste prebrali to lepo zgodbico s čudovitimi ilustracijami.
  •  Beti Južnič
  • MITREVSKI, IVAN: KDO SE BOJI ZOBOZDRAVNIKOV
  • Založba Miš, 2020
  • Redno umivanje zob in skrb za ustno higieno je ena izmed najzgodnejših navad, ki jih privzgojimo otrokom. Starši in odrasli, prav je, da razložimo malčkom, zakaj je ustna higiena tako zelo pomembna. Usta so polna bakterij, ki se, če jih ne ustavimo, lahko širijo tudi po telesu in škodljivo vplivajo na naše zdravje. Žal samo umivanje zob ni dovolj, redno moramo preventivno obiskovati zobozdravnika in ne samo takrat, ko nas zobje že bolijo.
  • Za otroke vemo, da se obiska zobozdravnika, še posebej, če je to povezano z bolečino, ne veselijo prav posebno. Slikanica z naslovom Kdo se boji zobozdravnikov  poskuša otrokom na zabaven način omiliti strah in nejevoljo, ki je vezana z obiskom pri zobozdravniku. Ustvaril jo je Ivan Mitevski, ki je znan po svojih zanimivih in zelo posebnih ilustracijah. Tudi tej slikanici dodajo poseben čar. Glavni junaki knjige so deklica Barbara in različne živali. Vsem je skupno eno, bojijo se zobozdravnikov. Toda, če se Barbara boji zobozdravnika zaradi svojih nekaj zobkov, kako je šele strah krokodila, ki jih ima desetkrat toliko in zato potrebuje tudi deset zobozdravnikov. Pa slona, ki ima dva okla, gromozanska zoba? Da ne omenjamo leva, mroža, kravo in druge živali, ki jim je obisk zobozdravnika še veliko hujša mora kot Barbari, saj imajo veliko število zob ali velike zobe.
  • Izjemno zabavna knjiga, kot nalašč za branje preden bomo morali obiskati zobozdravnika ali zobozdravnico. Seveda ne samo takrat, preberemo jo tudi zvečer, potem, ko smo si umili zobe, kar pa pomeni, da jo lahko preberemo prav vsak večer.
  • Beti Južnič
  • CLAYBOURNE, ANNA: VROČI PLANET
  • Prevedla: Katarina Šoln
  • Grafenauer, 2020
  • Osveščanje otrok in mladostnikov o podnebnih spremembah, ki uničujejo naš svet je izjemno pomembno. Knjiga Vroči planet zelo jasno in nazorno predstavi globalno segrevanje in podnebne spremembe tako našim mlajšim bralcem, kot tudi vsem nam, ki se nam zdi, da bi lahko o poznavanju te tematike zapolnili še nekaj »lukenj v spominu«. Razkriva nam, kaj so podnebne spremembe, kateri dejavniki vplivajo nanje in kako se zaradi njih naš svet vse bolj spreminja. Podaja nam rešitve, kako lahko posamezniki z vsakodnevnimi dejavnostmi  sami preprečimo, da bi se podnebne razmere še poslabšale in znanstvene rešitve, ki bi pripomogle k ohlajanju Zemlje.
  • Odlomek iz knjige: »Kljub vsem dokazom o podnebnih spremembah se nekaterim ljudem te ne zdijo niti najmanj zaskrbljujoče. Še več: nekateri celo trdijo, da so to zgolj strašljive zgodbice. Tudi nekateri politiki nasprotujejo spremembam, saj bi lahko zeleni ukrepi negativno vplivali na gospodarstvo in s tem odvrnili njihove volivce.«
  • Tanja Mlakar Košir
  • DORIA, ŽIVA VIVIANA: KOLIKO SNEŽINK JE NA NEBU?
  • Doria, 2019
  • Sneg tvorijo snežinke, ki padajo iz oblakov in ustvarijo sneženo odejo. Narejene so iz molekul vode in tvorijo šesterokotne ledene kristale različnih vzorcev. Te se kot snežinke spustijo na zemljo. Ker so brezbarvne, se svetloba od njih odbije in ga vidimo kot belega. Nekoč smo mislili, da so vsi vzorci snežink različni, a zadnje raziskave, ki so bile narejene v Ameriki kažejo, da se, vendar redko, tudi ponovijo. To sicer ni pomembno, saj so kljub temu enkratne. Mlada slovenska avtorica Živa Viviana Doria je v svoji slikanici z naslovom Koliko snežink je na nebu?  opisala prav snežinke, ki naletavajo na zemljo in ustvarjajo snežno odejo. Račja družina z otroci se sprehaja med sneženjem. Male račke zelo zanima, koliko snežink je v resnici, saj jih je težko prešteti. Na to ni enostavnega odgovora, saj vemo, da jih ni moč prešteti. Mogoče jih je pa toliko kot iglic na smreki, ali deteljic v travi, ali toliko, kot zvezd na nebu. Kaj menite, bo mami raci uspelo prešteti snežinke za svoje otroke?
  • Beti Južnič
  • MAJHEN, ZVEZDANA: SR(E)ČNA DEŽELA
  • Ilustracije: Mojca Cerjak
  • Ajda, 2018
  • Zvezdana Majhen je slovenska vzgojiteljica in psihologinja ter avtorica številnih pravljic, pesmic in ugank za otroke ter tudi mnogih pesniških zbirk za odrasle. Več kot sto njenih pesmi je uglasbenih in izdanih na CD-ploščah. Sr(e)čna dežela je odlična zbirka otroških pesmic, ki vsebuje pesmi za vsako priložnost v letu. Veliko pesmi iz zbirke je zapisanih prav za določen praznik ali svetovni dan, kot so npr. 5. oktober, Dan učiteljev, 30. september, svetovni dan srca, 4. oktober, dan proti mučenju živali, 12. februar, svetovni dan bolnikov, 23. april, svetovni dan knjige itd. Pesnica otrokom prijazno predstavi in približa takšne in drugačne stiske in lepote tega sveta. Moralno nas opozarja na vse tisto, kar bi bilo dobro spremeniti, da bo svet lahko v prihodnosti še veliko lepši.
  • Kitica iz pesmi Knjige: »V knjigah najdem smeh in radost, nov pogled na marsikaj. Zgodba me lahko ponese tudi tisoč let nazaj
  • Pia Marincelj Bregar
  • KRAMAR, KAJA: KOMU JE MEDVED SPEKEL PECIVO?
  • samozaložba, 2020
  • Potopite se v slastno slikanico, v kateri pečejo pito, takšno najboljšo, iz jabolk, ki so zrasla na domačem vrtu ali sadovnjaku in so jih shranili prav za praznike! V slikanici, ki jo je ilustrirala in v rimah napisala slovenska avtorica Kaja Kramar, se priprave jabolčne pite loti medved. Zamesi testo, pripravi nadev in jo položi v pečico. Toda ne pozabimo, da je zima in kaj medvedi počnejo pozimi? Ker spi, ne sliši prijateljev, ki jih k hiši privabi čudovit vonj tople pite. Sprva mislijo, da jim medved noče odpreti, ker jim ne privošči rezine pite. Na srečo kmalu ugotovijo, da temu ni tako in skupaj preprečijo nesrečo, ki bi se lahko zgodila, če bi medveda pustili spati ob prižgani pečici.
  • Beti Južnič
  • DENNIE, DEVIN: ZAKAJ? ZEMLJA: sijajni odgovori na osupljiva vprašanja
  • Didakta, 2020
  • Privlačno oblikovan in bogato ilustriran priročnik je namenjen mlajšim otrokom in šolarjem prve triade, s katerim jim lahko odrasli približamo planet, na katerem živimo. Vsebinsko je razdeljen na pet poglavij, kjer najdemo osupljive podatke o Zemlji, njenem površju, vodah, ozračju in življenju na njej. Staršem bodo v pomoč razlage za prva vprašanja, ki jih tako radi zastavljajo radovedni malčki, kot je denimo, ali gre zvečer Sonce spat, kako lahko dihamo v vesolju, zakaj so na nebu barve in koliko ljudi sploh živi na Zemlji. Na koncu knjige se skriva tudi zabaven kviz, s katerim lahko bralci preizkusijo svoje novo pridobljeno znanje ter ga posredujejo družini in prijateljem. V dobi, ko so nam informacije tako lahko dostopne in je prva misel, da »vprašamo Google«, je še toliko bolj pomembno, da znamo kritično presojati, kaj je resnično in kaj ne. Morda lahko za začetek najmlajšim spet približamo uporabo že kar malo pozabljenih priročnikov in enciklopedij in jim s tem pokažemo, kako najdejo pot do preverjenih informacij. Pa še zabavno je, ko skupaj listamo in odkrivamo nova znanja.
  • Odlomek iz besedila: »Sončni zahod: Ko Sonce zahaja, mora njegova svetloba skozi ozračje prodirati poševno. Zato se razprši v žareče rdeče, rumene in oranžne odtenke.«
  • Špela Činkelj
  • SILVESTRO, ANNIE: ZAJČKOV BRALNI KROŽEK
  • Ilustracije: Tatjana Mai-Wyss
  • Prevod: Jedrt Lapuh Maležič
  • Grafenauer Založba d.o.o., 2018
  • Zajčkov bralni krožek je prvenec mlade ameriške avtorice Annie Silvestro in je bil kmalu preveden v mnoge jezike. Glavni junak je zajček, ki obožuje knjige. Redno posluša knjižničarko, ki pred knjižnico glasno bere otrokom in ob tem neizmerno uživa. Toda poletja je konec, prihaja zima in branja pred knjižnico ni več. Obupan se odloči, da se bo ponoči vtihotapil v knjižnico in tam bral svoje najljubše knjige. Svojo skrivnost zaupa tudi prijateljem in tako se zajček, medved, ježevec in druge živali podajo na nočno branje v knjižnici. Toda, to ne ostane neopaženo, nek večer jih zaloti knjižničarka. Vsi so prestrašeni, saj vedo, da tega ne bi smeli početi. Ker vemo, da imajo knjižničarke zelo rade tiste, ki veliko berejo, lahko predvidevamo, da se živalicam zagotovo ne bo zgodilo kaj hudega …
  • Beti Južnič
  • HUDSON, KATY: ZIMSKI DREMEŽ
  • Hiša knjig, 2020
  • Mnoge živali se pozimi ubranijo mrazu in pomanjkanju hrane tako, da enostavno zaspijo. Temu pojavu rečemo zimsko spanje ali hibernacija. Tudi v slikanicah velikokrat opisujejo zimsko spanje in nič čudnega ni, da v takšnih najpogosteje nastopajo medvedi. Ameriška avtorica Katy Hudson izbere za glavno junakinjo svoje slikanice dokaj neobičajno žival, želvo. Prišla je zima in želva postaja zaspana, zato išče mirni prostor, kjer bo lahko prespala. Vztrajno zavrača vsa prijazna povabila svojih prijateljev, naj se jim pridruži pri kakšni zimski dejavnosti. Vsem odgovori enako: »Rada bi zaspala, želve ne maramo zime«. Prijatelje zanima zakaj, a ona enostavno odvrne, da tako pač je in se spet odpravi na iskanje ustreznega prostora. Končno le pride na vrh zasneženega hriba, kjer kot naročeno, najde lepo leseno desko, skrito za majhnim drevesom. Kaj se bo zgodilo, ko odkrije, da so njen izbrani prostor za spanje sani, boste izvedeli, ko  slikanico preberete…   Zgodbica nam ne pove samo tega, da želve pozimi spijo. Sporočilo je veliko bolj zapleteno, predvsem pa nam pove, da ne smemo biti sužnji navad in vztrajati pri njih.
  • Beti Južnič
  • YAMADA, KOBI: MOGOČE
  • Ilustracije: Gabriella Barouch
  • Založba BP, 2020
  • Avtor odličnih slikanic Kaj storiš s priložnostjo in Kaj storiš z idejo nas je v letošnjem letu navdušil s prav posebno slikanico, ki sicer ne vsebuje veliko besed, a nam te sporočajo ogromno. Ste se kdaj vprašali, zakaj ste pravzaprav tu, tako enkratni in neponovljivi? Na tem točno določenem mestu, ob točno določenem času, z vsemi svojimi unikatnimi lastnostmi? Knjiga za otroke, ki odpira prva filozofska bivanjska vprašanja in za odrasle, ki jih izziva s svojim sporočilom. Odgovor bralcu odpira meje in ga sooči s čudovitim in hkrati marsikomu tudi zastrašujočim dejstvom, da je vse mogoče. Smo krojači svoje usode in odprte so nam vse poti, če se za to odločimo. Avtor izzivalno odpira naše sanje in nas hkrati postavlja pred odgovornost: kako bom kar najbolje izkoristil izkušnjo, ki mi je dana v tem življenju na Zemlji? Knjiga, za katero si lahko vsak odrasel želi, da bi jo starši v otroštvu prebrali njemu: kakšno bi bilo vaše življenje, če bi vam kot otroku nekdo povedal, da je vse mogoče? Naredite to uslugo svojemu otroku in mu predajte pomembno sporočilo: “Sledi svojemu srcu in sanjam in dosežeš lahko vse, kar si želiš”. Knjigi dodatno čarobnost dodajo še sanjske ilustracije Gabrielle Barouch, ki nas osupnejo na vsaki strani.
  • Iz knjige: »Mogoče si tukaj, da boš prižgal luč v krajih, kjer vlada tema že dolgo, predolgo?«
  • Pia Marincelj Bregar
  • MARTINELLO, JESSICA: TUDI POŠASTI POSPRAVLJAJO
  • Grlica, 2020
  • ilustracije: Grégoire Mabire
  • prevod: Tanja Rojc
  • Slikanica mlade italijanske avtorice Jessice Martinello, ki jo morda že poznate po priljubljeni slikanici Tudi pošasti si umivajo zobe, na izviren način obravnava problematiko pospravljanja igrač. Glavni junak je Filbert, mala kosmata in nagajiva pošast. Ni poreden ali nasilen, je pa izjemno radoveden, rad se zabava z opazovanjem otrok. Nekega dne skozi okno opazuje Anžeta, ki je po igri pospravljal igrače v omaro in slikanice na polico. Filberta je neznansko zanimalo, zakaj to počne, saj še nikoli v življenju ni videl otroka, ki bi tako vneto pospravljal. Anže mu pove, da jih pospravlja zaradi Goltača igrač, pošastne nenasitne vreče, ki nepospravljene igrače pogoltne za vedno. Ne prizanaša celo odraslim, tudi njim pobere vse, kar ni pospravljeno. Filberta stisne pri srcu, tudi sam ima doma vse razmetano! Kaj bo storil, pa boste izvedeli, ko slikanico preberete…
  • Pia Marincelj Bregar
  • PREGL, SLAVKO: O FANTU, KI JE LEPO POZDRAVLJAL
  • ilustriral: Marjan Manček
  • Mladinska knjiga, 2020
  • Zgodba z naslovom O fantu, ki je lepo pozdravljal je prava knjižna poslastica, saj sta zanjo združila moči dva velikana, pisatelj Slavko Pregl in ilustrator in stripar Marjan Manček. Deček po imenu Taras počitnikuje pri dedku v manjšem mestu na slovenski obali. Nekega dne se odpravi na sprehod. Četudi je mesto lepo, se mu zdijo ljudje neprijazni in vse preveč zaposleni s svojim delom. Taras je prijazen fant in to ga zmoti. Na srečo je njegov dedek moder in razumevajoč mož, nauči ga nekaj, česar ga starši in šola niso. Če hočeš, da so ljudje prijaznejši do tebe, se moraš do njih tudi ti lepo obnašati. Osnovno pravilo olike je, da lepo pozdraviš, mar ne? Ko se je Taras naslednjič odpravil v mesto, so ob njegovem prijaznem pozdravu vsi postali čisto drugačni …
  • Beti Južnič
  • YUVAL ZOMMER: MOJA VELIKA KNJIGA O ZVERINAH
  • Založba Grlica, 2020
  • V branje vam predlagamo zares veliko knjigo o zverinah z vsega sveta. Angleški avtor in ilustrator Yuval Zommer je za zbirko, v kateri predstavlja različna področja iz narave in živalskega sveta, prejel številne nagrade, slikanice pa so prevedene v številne jezike. Primerne so tudi za začetniške bralce, saj je besedila malo. Prava paša za oči pa so ilustracije, ki nas kar ponesejo med čudovite in neverjetne zveri tega planeta.
  • Branje nam popestrijo tudi številne zabavne ali nenavadne zanimivosti iz živalskega sveta. Izvemo lahko, da so najglasnejši in obenem najbolj leni v družini mačk prav levi – spijo lahko celo do 20 ur na dan. Včasih celo na hrbtu in z nogami v zrak.
  • Resnično pravi kralji živali!
  • Odlomek iz besedila:                  
  • »Gepard je edina mačka, ki se lahko – obrne v zraku! Pri tem si pomaga tako, da zamahne s svojim dolgim repom.«
  • Špela Činkelj
  • PODGORŠEK, MOJICEJA: BONTON GOSPE MALICE
  • Epistola, 2020
  • Nova slikanica slovenske avtorice Mojiceje Podgoršek (Bonte) v sodelovanju z ilustratorko Nino Naliny Meglič nas uči kako otrokom približati zdrav odnos do hrane in na nevsiljiv način ponuditi polnovredno hrano. Glavna junakinja je gospa Malica, ki vsak dan obišče otroke. Prinese jim kruh, sir, korenček in limonado. Otroci se žal nad takimi obroki spakujejo in s hrano grdo ravnajo. Gospe Malici to ni prav, zato je »razmišljala o tem, kaj naj stori, da bodo otroci veseli hrane, ki jim jo je prinesla.« Na srečo se spomni pravljične vile, ki ji z veseljem priskoči na pomoč. Kako, pa boste izvedeli, ko slikanico preberete. Povemo vam le to, da bodo ukrepi uspešni. Nasvete iz slikanice lahko uporabite tudi doma, saj vemo, da težko prepričamo naše otroke, da bi namesto sladkarij in prigrizkov pojedli tudi kaj zdravega in za telo koristnega, na primer sadje in zelenjavo.
  • Beti Južnič
  • KASPARAVIČIUS, KESTUS: DEŽELA LENUHOV
  • Prevod: Klemen Pisk
  • KUD Sodobnost International, 2018
  • Dežela lenuhov je delo litovskega pisatelja in ilustratorja Kasparavičiusa, ki je mladim bralcem že dobro poznan, saj je v slovenščini izšlo kar šest njegovih knjig, za vse prevode pa je poskrbel Klemen Pisk.
  • Predstavljajte si deželo, ki jo obdaja veliko obzidje riževega pudinga, prepojeno s sladkim malinovim prelivom. Obzidje nima nobenih vrat in tudi najmanjšega okenca ni, skozi katero bi se bilo mogoče skobacati na drugo stran. Vi pa si želite, močno si želite na drugo stran, zato vam ne preostane drugega, da se skozi obzidje pregrizete. Če ste sladkosnedi, bo to za vas mačji kašelj, le hitro vilice v roke in nabodite prvo malino, ki vam prekriža pot. Dobrodošli v Deželi lenuhov! Dobesedno ste si »primljaskali« pot na drugo stran. Tukaj avtomobili vozijo vzvratno, razen tistih, ki imajo kolesa obrnjena navzgor, jasno! S kolesi se vsi vozijo pod vodo, ampak ko postane zelo vroče in bi se radi malce namočili, takrat se je najbolje potopiti na površje, ker je voda tukaj tako suha, da marsikatera riba ni zdržala in je skočila na suho. Glavno mesto Dežele lenuhov se imenuje Tortogradec, in ko odprtih ust stopate mimo hiš sezidanih iz lešnikovega biskvita in občudujete strehe, prekrite z medenimi strešniki, prelite s sladkorno, jagodno in čokoladno glazuro, ste prispeli na Avenijo medenjakov. Vas mika, da bi odlomili strešnik in ga pojedli? Kar izvolite, pazite le, da ne odlomite kos tistih strešnikov, ki so bili pomotoma posipani s soljo namesto s sladkorjem. Turističnih bonov tukaj žal ne sprejemajo, vas bodo pa z veseljem po dogodivščinah, ki jih ni malo, popeljali Mijavko Lenušnik, Bučko Dremelj in Mufek Predušnik, trije mačji lenuhci, ki že komaj čakajo na vašo družbo.
  • Tanja Mlakar Košir
  • DORIA, JULIA: NEZEMLJANČKI NA MLEČNI CESTI
  • Doria, 2020
  • Ali smo v vesolju sami, je vprašanje, ki si ga radi zastavimo, četudi vemo, da nanj nimamo zanesljivega odgovora. Ko se ponoči zazremo v jasno nebo in vidimo množico zvezd, pomislimo, ali je tam zgoraj nekdo, ki mogoče prav ta trenutek gleda v nebo in se sprašuje podobno. Prav je, če se od časa do časa spomnimo, da nismo središče vesolja, in da se morebitni inteligentni prebivalci na oddaljenih planetih tudi sprašujejo o tem, ali so v vesolju sami… Zaenkrat so razdalje za našo civilizacijo prezahtevne. V bodočnosti bo verjetno drugače. Slikanica, ki jo je napisala, ilustrirala ter izdala priznana slovenska avtorica za otroke Julia Doria, nam predstavi pet majhnih radovednih nezemljančkov. Niso od daleč, v kakšnem drugem osončju, temveč kar blizu, živijo na eni od Jupitrovih lun, ki se imenuje Evropa. Radi hodijo na učne izlete in pot jih zanese tudi k nam na Zemljo. Kakšno naključje, prav k nam v Slovenijo, torej v Evropo. Srečajo tudi prebivalce Zemlje, ki pa ne kažejo pretiranega zanimanja za obiskovalce iz vesolja, saj menijo, da gre le za nenavadno oblečene cirkusante. Nič hudega, naši obiskovalci zaradi tega niso prav nič užaljeni. Iz njihovega pogovarjanja pa izvemo veliko o vesolju, planetih in drugih osončjih.
  • Iz knjige: “Mimi, Pipi, Bibi, Kiki in Žiži so skoraj istočasno odvrnili, da prihajajo iz Evrope. »Tudi jaz sem iz Evrope! Ampak vseeno izgledate malo čudno,« je odvrnil Zemljan. Nezemljančki so se močno zabavali: »Dragi Zemljan, tudi ti izgledaš malo čudno. Prihajamo iz Jupitrove Lune Evropa, ne iz tvoje Evrope!«”
  • Beti Južnič
  • WENDT, ALBERT: HENRIKIN STREŠNI VRT
  • Prevedla: Alexandra Natalie Zaleznik
  • Sodobnost International, 2019
  • Poetično in zabavno nas avstrijski pisatelj Albert Wendt popelje v čarobni svet na streho hiše na Zakrivljeni ulici 7, kjer iz kupčka mahu, ki ga čudaški krovec Hene in deklica Henrika poimenujeta Henrikin strešni vrt, čez noč zrasteta dve brezi. Hene in Henrika ne vesta, kako se je to zgodilo in se tudi preveč ne sprašujeta; brezi ju spodbudita, da na strehi »zakrivljene sedmice« iz dneva v dan sejeta, prinašata rastline v lončkih in druge elemente, ki kmalu ustvarijo pravi pravcati strešni vrt, poln veselja in življenja. Pri tem jima kmalu pomagajo tudi drugi, ki izkažejo navdušenje nad strešnim vrtom. Kmalu na vrtu ne domujejo zgolj rastline, ampak celo živali! Seveda pa ne more biti vse čudežno popolno,  v »zakrivljeni sedmici« živi tudi nadležna gospa Ciper, ki ji gre Henrikin strešni vrt strašansko v nos, naokoli se plazi hudobni maček Severin, iz kolena železne cevi starega prezračevalnega jaška pa se vsake toliko oglasi strašanski Rjovec … Zabavno branje za cicibane! Henrikin strešni vrt je leta 2019 prejel avstrijsko nagrado Österreichischer Kinder- und Jugendbuchpreis, radio Deutschlandfunk pa je knjigo uvrstil med sedmerico najboljših knjig za mlade bralce.
  • Iz knjige: »Rjovec je rjovel. Toda rjovenje je bilo nežno in počasi je prešlo v osupljivo petje. Ko je rjovec obmolknil, sta brezi odgovorili z nežnim šumenjem. So bila to vprašanja in odgovori? Graje ali strinjanja? Vse skupaj je bilo zelo slovesno, kot da bi bilo vnaprej pripravljeno, nekakšen pouk. In luna je sijala na to čudovito učno uro
  • Pia Marincelj
  • CICCIO, ADAM: ORANŽNO OGRINJALO
  • Založba Kres, 2020
  • Povezala sta se dva avtorja, ameriški strokovnjak za otroško psihologijo Adam Ciccio in francoski ilustrator Emmanuel Volant in nastala je zanimiva slikanica, ki govori o otrocih, šoli, bolezni in o tem, kakšne odnose vzpostavijo med seboj. Nace prihaja vsak dan v šolo, ogrnjen v oranžno ogrinjalo. To je precej nenavadno in otroci ga začnejo posmehljivo gledati. Bine, največji barabin na šoli, mu ga celo vzame in se ob tem norčuje.  Toda, ko Nace zaupa svojim sošolkam in sošolcem skrivnost, zakaj ga nosi, ga vsi razumejo, ker ima za to dober razlog. Podprejo ga tako, da tudi oni začnejo nositi ogrinjala različnih barv. Kaj bo storil Bine, pa izveste, ko preberete to res poučno slikanico.
  • Iz knjige: »Veš, moja mami je bolna. OGRINJALO nosim zanjo, ORANŽNO pa je, ker je to njena najljubša barva. Tako ve, da vedno mislim nanjo,«  mu razloži Nace.
  • Beti Južnič
  • FULTON, JULIE:  RADOVEDNA MARJANCA MEDVEDNA
  • Lipa, 2020
  • Slikanica, napisana v rimah govori o Marjanci, ki je zelo radovedna. Tako zelo, da je včasih prav nadležna in zaradi tega zaide v težave. Avtorica Julie Fulton prihaja iz angleškega Liverpoola in ima ob otrocih in živalih rada tudi nogomet. V slikanici, ki jo je ilustrirala Jona Jung, spremljamo dogodivščine radovedne Marjance, ki večno sprašuje in ne neha, dokler vsega ne izve ali vidi.  Tako kot vedno se obnaša tudi, ko gre s sošolci v živalski vrt. Vse živali jo zelo zanimajo, pri tem pa pozablja, da so nekatere drugačne in radovednica je povsod preblizu nevarnostim. Dogodivščina se sicer srečno konča, Marjanca je bogatejša in pametnejša za pomembno izkušnjo. Sklene tako: »Obljubim, ne bom več poredna. In res mi je žal. Odslej bom odgovore rajši po knjigah iskala, ne bom kar naprej več nosu povsod zraven tiščala.« Marjanca ima še kako prav, veliko odgovorov na vprašanja najdemo v knjigah. Te sicer res niso edini vir, saj vemo, da  je na svetovnem spletu moč najti številne odgovore. Toda branje knjig ima še vedno veliko prednosti za poglobljene odgovore našim otrokom. Zato vabljeni v knjižnico, kjer čaka naše radovedneže veliko knjig.
  • Beti Južnič
  • EICH, EVA: VODNIK ZA RAZISKOVALCE – ŽIVALI
  • Založba narava, 2020
  • Prijazni jesenski dnevi so kot naročeni za raziskovanje sveta, ki leži pred domačim pragom. V založbi Narava so izdali priročnik, ki je odlična spodbuda, da se otroci in starši skupaj odpravimo v naravo. Predstavljena so različna izhodišča za raziskovanje, in sicer: travnik, mesto, vrt, potok in ribnik, gozd ter živali, ki se skrivajo v zavetju noči. V drobni in barviti knjižici se skrivajo številne zanimivosti, uganke ter zabavne podrobnosti iz živalskega sveta. Tako denimo izvemo, da le čmrljem uspe oprašiti nekatere rastline, ki jih čebele ne morejo, da je sokol selec s strmoglavnim letom, v katerem doseže do 340 km/h, najhitrejša žival na svetu, ter da so najnevarnejše živali na svetu v resnici komarji, njihovi predniki pa so živeli že v času dinozavrov. Avtorica je priročnik popestrila še z mnogimi dodatnimi projektnimi izzivi, kot je denimo izdelava vrtca za male metulje, ali pa poskus, pri katerem bodo otroci preverili, kako hitri ali počasni so polži v resnici, izdelali terarij zanje ali pa past za žuželke. Preverjeno zabaven in zanimiv priročnik za otroke in starše, s katerim lahko naravo še bolj doživeto opazujemo in izkusimo!
  • Iz knjige: »Kako krt pod zemljo pride do zraka? Rovi in shrambe ležijo do 70 cm globoko pod zemljo in nekoliko spominjajo na pajkovo mrežo, le da so namenjeni deževnikom. Da pa mali mojster izkopavanja tam vseeno dobi dovolj zraka, ima čisto posebno kri: vsebuje veliko več hemoglobina kot naša in tako lahko privzame več kisika.«
  • Špela Činkelj
  • MACUROVA, KATARINA: EDI SE UČI LETETI
  • Epistola, 2019
  • Slikanica mednarodno priznane slovaške ilustratorke Katarine Macurove opisuje zaplete, ki nastanejo, ko Erni pomaga svojemu prijatelju Ediju, da bi se naučil leteti. Seveda, uganili ste, Edi je ptica in Erni je prepričan, da vse ptice letijo. Res se trudi, ima nešteto domislic in poskusita različne oblike učenja. Erni ne ve, da Edi ni navaden ptič, temveč noj. Kako je z noji in letenjem, mi vemo, kaj ne? Zato z zanimanjem sledimo njunim poskusom in dogodivščinam ter čakamo, kdaj bo Erni razumel, kakšni ptiči so noji…
  • Beti Južnič
  • GRAFENAUER, NIKO: ŽIVALI, ŽIVALI VSE NAOKROG
  • Grafenauer, 2020
  • Pred skoraj petdesetimi leti je Niko Grafenauer ustvaril Pedenjpeda, navihanega požeruščka, ki nas zabava in poučuje.Osemdesetletni pesnik pa še danes ni prenehal z ustvarjanjem in pred nami je njegova nova pesniška zbirka Živali, živali vse naokrog, za katero je navdihujoče ilustracije prispevala Polona Lovšin.  Nastopa približno petdeset različnih živali, domačih in gozdnih, slovenskih in tujih in vsaka dobi svoj verz. Praviloma se verzi nanašajo na kakšno posebno značilnost živali, po čemer jih otroci prepoznajo in ločijo od drugih. Slikanico lahko beremo od začetka, ali pa preberemo verz o tisti živali, ki nam je najbolj všeč.
  • Konj s kopitom grebe v tla,
  • rad bi bil čimprej doma.
  • A žrebiček lahkih nog,
  • poskakuje naokrog.”
  • Beti Južnič
  • HUDSON, KATY: ZLATI ŽELOD
  • Hiša knjig, 2020
  • Slikanico, v kateri je veverico in želod predstavila malce drugače, kot smo vajeni, je napisala večkrat nagrajena angleška avtorica Katy Hudson. Glavna junakinja slikanice je veverica, ki je še posebej živahna v nabiranju hrane. Veverica je najhitrejša žival v gozdu in zato vsako leto zmaga na tekmovanju »Lov za zlati želod«, saj ga vedno najde prva. Vendar so ob šestdesetletnici tega tradicionalnega tekmovanja organizatorji spremenili pravila. Na tekmovanje se lahko prijavijo samo ekipe. Veverica je jezna in ne razume, zakaj je to potrebno, saj je ona najhitrejša in ne potrebuje pomoči. Toda nima izbire, pravila so pravila in na tekmovanje se prijavi s prijatelji. Prav kmalu jih zapusti in sama najde zlati želod. Toda pravila so organizatorji spremenili namenoma in veverica hitro spozna, da brez prijateljev ne bo mogla zmagati. »Za veverico so bili prijatelji odslej VEDNO na prvem mestu.«
  • Beti Južnič
  • SEAL, JULIA in STEINFELD, LENA: KAM SO ŠLE ČEBELICE?
  • Učila, 2020
  • Slikanico z naslovom Kam so šle čebelice? sta ustvarili avtorici Angležinja in Nemka, Julia Seal in Lena Steinfeld. Deklica Tina rada raziskuje naravo. Na poti sreča čebelico Bino. Sprva se prestraši, saj misli, da jo hoče čebelica pičiti, ko zleti k njej. A kot vemo, čebele ne pičijo kar tako, samo takrat, ko se branijo ali prestrašijo. Bina jo v resnici prosi za pomoč. Med zbiranjem nektarja se je izgubila in sedaj ne najde poti nazaj k svoji ogromni družini, ki šteje kar 8962 čebel. Vrnitev ni lahka naloga, potreben je pogum in iznajdljivost. V klepetu Bina deklici razloži, kako iz nektarja nastane med, pa tudi, zakaj potrebujejo med. »Z medom napolnimo satje in vsako celico zadelamo z voskom. Z medom se prehranjujemo pozimi.«, ji pojasni Bina.
  • Beti Južnič
  • MORONEY, TRACE: RAD IMAM PRIJATALJE
  • Mofremplus, 2020
  • Slikanica Rad imam prijatelje nam na prijeten in razumljiv način razloži, kaj prijatelji pomenijo v življenju. Slikanica je ena izmed mnogih slikanic o čustvih, ki jih je ustvarila  mednarodno priznana avtorica Trace Moroney in so jih prevedli v 22 jezikov. Na vsaki strani slikanice je misel, lastnost ali značilnost prijateljstva. Tako, da si ob branju na lahkoten in razumljiv način zgradimo celovit pogled in razumemo, kaj prijateljstvo sploh je. S prijatelji mi je všeč in mi je zabavno, ob njih se počutim varno in zaželeno. Pomembno je, da se zavedamo: če želimo iskrene prijatelje, moramo biti tudi sami vdani prijatelji. Prijatelje zanimajo enake stvari kot nas, a vendar se razlikujemo – to je prednost prijateljstva in medsebojnega učenja. Avtorica zaključi slikanico z mislijo: »Da imaš dobrega prijatelja, moraš biti sam dober prijatelj«.
  • Beti Južnič
  • LAYTON, NEAL: PLANET, V PLASTIKO UJET
  • Grafenauer, 2020
  • Na našem planetu je plastika že povsod. Povzroča veliko težav ter ogroža živa bitja in naše okolje. Večkrat nagrajeni avtor in ilustrator Neal Layton v slikanici pojasni, kdo je iznašel plastiko, kje vse jo lahko najdemo, zakaj se ne more razgraditi in kakšno nevarnost predstavlja kopičenje plastike v naravi za ljudi in živali. Ponuja tudi kopico idej, kako lahko težave s plastiko rešujemo in tako pripomoremo k čistejšemu planetu.
  • Iz knjige: »Oceanski tokovi ustvarjajo vrtince, ki vase vlečejo večje in manjše kose plastike. Tako so se na nekaterih delih oceanov nabrale ogromne količine plavajočih plastičnih odpadkov, ki jim pravimo cone smeti
  • Pia Marincelj
  • GORENC, BOŠTJAN: SI ŽE KDAJ POKUSIL LUNO?
  • Mladinska knjiga, 2019
  • Slikanico z naslovom Si že kdaj pokusil luno? je napisal priljubljeni stand up komik, prevajalec in eden od letošnjih nominirancev za nagrado večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo Boštjan Gorenc – Pižama, za izjemne ilustracije pa je poskrbel Igor Šinkovec. Gre za toplo, srčno in humorno slikanico, ki odlično ponazarja, kako skozi igro starši pri otroku spodbujamo domišljijo in ustvarjalnost.
  • Pripnite si varnostne pasove, udobno se namestite, odprite vrata v svet domišljije, vzleteli bomo! Na pot se odpravljamo s Svitom in Erikom, ki sta izdelala čisto pravo raketo.  Poimenovala sta jo Frčela prdela, ker bo frčala po vesolju, motorji pa bodo prdeli. A kam se odpravljamo, vas zanima? Na luno gremo. Zanima nas, ali je narejena iz bele čokolade ali iz sira. Ja, prav zares jo bomo pokusili. Ste za kos luninih tal tudi vi? Vstop v Frčelo prdelo je v Knjižnici Kočevje. Lepo vabljeni!
  • Verjetno vas zanima tudi, kdaj se pot konča? Domišljijska potovanja trajajo toliko dolgo, kolikor si jih sami zaželimo, vseeno pa si za na pot le pripravite sendvič ali dva, kdo ve, kakšen okus ima luna.
  • Tanja Mlakar Košir
  • BAUER, JANA: KAKO PRESTRAŠITI POŠAST
  • Sodobnost International, 2020
  • Da pošasti ne obstajajo? O, pa še kako obstajajo, kar vprašajte Filipa Zajca. Pripetila se mu je skrajno neprijetna zadeva. Pod njegovo posteljo se je zavlekla pošast. Obstajajo celo tri vrste pošasti. Robata, zobata in kosmata. O tem vam lahko več pove Oton Kobilica, ki je pregnal kar tri pošasti in štiri ščurke. Vas že malce najeda strah? Ni razloga! Vsaka pošast ima namreč svojo šibko točko. Bo glasna koračnica pregnala pošast izpod postelje? Kaj pa sirup proti kašlju? Morda pesem o strašni punčki Mari? To boste izvedeli v slikanici Kako prestrašiti pošast, avtorice Jane Bauer, letošnje prejemnice nagrade desetnica, ki jo je prejela za knjigo Ding dong zgodbe. Slikanica je obogatena s čudovitimi in izvirnimi ilustracijami poljske ilustratorke Malgosie Zajac. Kako prestrašiti pošast je zabavna in duhovita pustolovščina, v kateri ne manjka nenavadnih in zanimivih domislic iznajdljivih junakov, ki se samozavestno, pogumno in spretno spoprijemajo z otroškimi strahovi.
    Zdaj pa le pogumno pokukajte pod svojo posteljo.
  • Tanja Mlakar Košir
  • DAYNES, KATIE: QUESTIONS AND ANSWERS ABOUT WEATHER 
    Usborne Publishing, 2019
    Uveljavljena angleška avtorica Katie Daynes najraje piše za malčke o temah, ki jih vedno znova privlačijo in burijo njihovo domišljijo. Med njenimi uspešnicami tako najdemo knjige, ki mlade raziskovalce poučijo o Zemlji, vesolju, živalih, človeškem telesu, hrani, svetu, naravi in seveda – o dinozavrih. Najboljše pri tem je, da prav vse omenjene knjige lahko najdete v naši knjižnici. V zbirko smo uvrstili še eno pravo knjižno poslastico za najmlajše – kartonko v angleščini, ki malčkom in otrokom 1. triade razumljivo in zabavno predstavi vreme in pojave, ki so povezani z njim. Knjiga je bogato ilustrirana in vsebuje številne zavihke, pod katerimi se skrivajo razlage posameznih pojavov. Tako med drugim lahko izvemo, kje na svetu je kraj, kjer nikoli ne dežuje, ali res lahko lije kot iz škafa, ali so oblaki res puhasti ter nenazadnje – zakaj je vreme tako zelo pomembno. Na koncu se skriva tudi zanimiva naloga, s pomočjo katere lahko mali raziskovalci ustvarijo vremenski poskus in opazujejo, kako vreme deluje v naravi.
    Zabavna in poučna kartonka, ki nam odkriva vreme in nas obenem uvaja v svet tujega jezika…
    Odlomek iz vsebine (v prevodu):
    »Kje na svetu nikoli ne dežuje?
    V Suhih dolinah Mcmurdo na Antarktiki že približno dva milijona let ni bilo dežja.«
  • Špela Činkelj
  • DOCHERTY, THOMAS, HELEN: VITEZ PLEMENITI, KI NI HOTEL SE BORITI
  • Morfemplus, 2016
  • Vitez iz slikanice Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti rad bere, bojevanje pa mu ni najbolj všeč. Helen in Thomas Docherty sta angleška zakonca, ki skupaj ustvarjata, Helen je avtorica in Thomas je ilustrator. Izdajata čudovite knjige za otroke, v katerih spodbujata branje in bralno kulturo pri otrocih. Lepega dne Lea opremijo z vsem kar vitezi potrebujejo ter ga pošljejo v svet, da bi se dokazal kot hraber vitez. Vzame orožje, ščit in konja, ne pozabi pa vzeti tudi velikega kupa knjig. Ko na poti srečuje hudobne in strašne nasprotnike, krilatega leva, hudobnega trola in seveda, gromozanskega zmaja, mu prav pridejo samo knjige. Namreč vsaka od teh pošasti ima tudi svojo mehko plat, vse rade poslušajo dobre zgodbe, ki so napisane v knjigah. Še bolj so srečni, ko jim Leo knjigo tudi podari. Sedaj postane vitez Leo junak, ker je ugnal vse grozne pošasti, to mu morajo vsi priznati. In sploh mu ni treba več v boj, odslej ga pustijo v miru brati. Da je bralni užitek še večji, je slikanica napisana v verzih. Ko obiskujemo gradove, pomislimo na viteze, ki so tam živeli in se urili za boj. Danes se ne vojskujemo več v oklepih in na konjih. Še boljše, vojn si ne želimo in tudi vojskovanja z orožjem ne! Borimo se z znanjem in delom, da bi nam bilo boljše in lepše. Pri tem so nam, tako kot vitezu Leu, v pomoč prav knjige in branje.
  • Beti Južnič
  • MAV HROVAT, NINA: VPRAŠANJE ZA BABICO
  • Miš, 2019
  • V današnji slikanici z naslovom Vprašanje za babico, vnuček preživlja prijetne in zabavne počitnice pri svoji babici. Napisala jo je priznana slovenska pravljičarka Nina Mav Horvat, ki se zna približati otrokom in s svojimi zgodbami povezati vsakdanje teme z razumevanjem otroškega sveta. Ker dela kot vzgojiteljica v vrtcu, ji znanja in izkušenj ter navdiha ne manjka. Marta Bartolj je z nežnimi ilustracijami okrasila slikanico.
    Vnuček uživa pri babici. Daleč od tega, da bi se samo igrala in lenarila, pomaga ji tudi pri vsakdanjih hišnih opravilih in okuša izvrstne obroke, ki jih pripravlja babica. Veliko se pogovarjata o vsem mogočem, a nekega dne vnuček postavi nenavadno vprašanje, na katerega babica ne zna, vsaj takoj ne, odgovoriti. Odgovor lahko pove le, ko čez nekaj dni tudi razume, zakaj jo to sploh sprašuje. Vprašanja ne bomo izdali, saj potem branje ne bi bilo tako privlačno.
  • Beti Južnič
  • ZURCHER, VIRGINIA: ZVEZDA ŽIVALSKEGA VRTA
  • Alica, 2015
  • Slikanica z naslovom Zvezda živalskega vrta, nas popelje v pravljični svet živalskega vrta, v katerem v slogi in razumevanju živijo različne živali. Gre za prvenec in pravo svetovno uspešnico, avtorice Virginie Zurcher, ki nas res očara s svojo zanimivo, otrokom razumljivo in napeto zgodbo s čudovitimi ilustracijami Daniela Howartha. Neke mirne noči se v živalskem vrtu zgodi nekaj nenavadnega, z neba pade mala zvezdica. Po nesreči seveda, in zato si želi čimprej vrniti na nebo. Toda to mora storiti pred sončnim vzhodom. Vse živali bi ji rade pomagale, vendar niti močni lev, niti okretna opica in celo najvišja med njimi, žirafa, ne zmorejo spraviti zvezde nazaj na nebo. Pomoč pride prav nepričakovano, a kako, boste izvedeli, ko slikanico preberete.
  • Beti Južnič
  • MORAN, JOSE: RIS IN IZNAJDLJIVOST
  • Grahovac, 2019
  • Španski avtor Jose Moran je ob pomoči ilustratorja Simona Mendeza, ustvaril serijo slikanic, pod skupnim imenom Vrline, v katerih je predstavil različne živali in vsaki določil tudi posebno lastnost. Pri risu se je odločil za iznajdljivost, verjetno tudi zaradi načina lova. Glavni junak ris Mino se izkaže tako, da zna ustrezno odgovoriti na izzive in težave v katerih se znajde. Prva je osamljenost: nima prijateljev in nihče se noče družiti z njim. Druga preteča nevarnost: sledi mu divji lovec, ki ga želi ustreliti in iz njega naredil trofejo. S pravo odločitvijo odgovori na oba izziva, pridobi si prijatelje, ki mu pomagajo tudi pri tem, da se izogne divjemu lovcu. Nekaj navad pa bo le moral spremeniti v svojem življenju. Katere, pa izveste, ko preberete slikanico.
  • Beti Južnič
  • KLOPČIČ, ALENKA: ZALJUBLJENI DEŽEVNIK MARTIN
  • Eko knjiga, 2010
    V meglenih mokrih dnevih smo bolj kisle volje in če že moramo, se odpravimo od doma z dežnikom. Tudi večina živali raje poišče suho zavetje pred dežjem in strelami. So pa tudi izjeme. Deževniki med dežjem pridejo na površje, ker jih menda pritegne prav dež in vibracije, ki jih ustvarja, ko pada na zemljo. Zagotovo pa so zaradi tega dobili takšno ime. Ti majhni, na videz neugledni črvi, so v resnici ene najbolj za zemljo koristnih živali na svetu. V današnji knjigi Zaljubljeni deževnik Martin, ki jo je napisala slovenska avtorica Alenka Klopčič, spremljamo zgodbo o deževniku Martinu in o življenju teh skrivnostnih zanimivih živali. Na način, ki je razumljiv otrokom, spoznamo njihove življenjske navade in tudi to, da so obojespolniki. Predvsem pa je poudarjen njihov pomen za naravo, rahljanje prsti in predelavo odpadnega listja v koristno gnojilo, za to smo jim zelo hvaležni! Deževniki pa ne marajo tekoče vode, Martin pravi, da je hladna in nevarna. Zato pa obožujejo lužice, ki nastanejo po obilnem deževju in so prav po njihovem okusu: tople in blatne. Knjiga ni tipična slikanica, je bolj ilustrirana zgodba. Toda deževniki so res zanimiva bitja. Že stari Egipčani in Grki so jih častili, zaradi njihove koristnosti so jih imeli za božji dar. Žal se je to kasneje pozabilo in še pred 150 leti so jih ljudje pobijali, saj so bili prepričani, da škodijo rastlinam na njivah in vrtovih. Danes se zavedamo njihovega izjemnega pomena in prav je, da jih opazujemo in s tem bogatimo svoje vedenje o naravi.
  • Beti Južnič
  • KARST, PATRICE: NEVIDNA NIT
    Grafenauer, 2019
    Nevidna nit je čudovita slikanica o ljubezni, ki nas povezuje. Dvojčka Liza in Jošt se neke nevihtne noči prebudita in prestrašena stečeta k mamici v posteljo. Mamica pa otroka napoti nazaj v njuno sobo in jima pove, da so vedno skupaj, četudi spijo v drugi sobi, saj jih povezuje nevidna nit: »Čeprav je ne vidiš, jo čutiš v srcu in veš, da boš vedno povezan s svojimi najdražjimi.« Svet je prepreden z nitmi ljubezni, ljubezni med otroci in starši, prijatelji, sorodniki … Nit je z nami vedno, ne glede na to, kakšne fizične razdalje so med nami in ne glede na to, ali smo trenutno jezni drug na drugega. Nit ostane z nami celo, ko nekdo umre … Slikanica z nežnimi in prijetnimi ilustracijami lahko staršem, vzgojiteljem, učiteljem in socialnim delavcem nudi veliko oporo pri pogovoru z otroki o premagovanju osamljenosti, nočnih strahov, spopadanju s tesnobo ob ločitvi, izgubi bližnjega ali selitvi.
    Iz knjige: »Kaj pa, če bi bil vesoljec?« »Celo v vesolju bi te dosegla
  • Pia Marincelj
  • BUSH, JACK: TI, PRAV TI
    Ocean, 2020
    Pesem v slikanici, ki na moderen, a nadvse nežen in ljubezniv način prikazuje očetovsko ljubezen; od otrokovega rojstva, do prvega nasmeha, poskusov prvih besed in negotovih korakov do zvedavega raziskovanja sveta z roko v roki. Avtor Zack Bush je navdih za verze dobil pri svojih dveh otrocih, dveletniku in dojenčici. Čudovite, topline polne ilustracije je prispeval priznani italijanski umetnik Gregorio De Lauretis, srčne verze pa v slovenščino mojstrsko prepesnil Milan Dekleva, ki ga zagotovo poznate preko številnih otroških slikanic v verzih. Pomembno je, da otroci vedo, kako radi jih imamo. Ob doživetem branju te slikanice bodo to zagotovo začutili.
    Iz knjige: »Od prav vseh otrok, ki lahko bi bili, zame na svetu si ti, prav ti
  • Pia Marincelj
  • ĐURIĆ, ZALA: SAMOROG SAMO
    Primus, 2020
    Zala Đurić, v prvi vrsti igralka in pevka, hči slavnih staršev, Branka Đurića in Tanje Ribič, je pred leti izdala svoj literarni prvenec, pesniško zbirko Zbrka poezije. Letos se vrača v knjižnice z drobno slikanico o samorogu Samu, ki je bil nekega dne tako osamljen, da si je odločil poiskati sebi primerno družbo. Na poti je preizkusil življenje s kokoškami, konji in kravami, a vsi so ga na koncu zavrnili zaradi njegove drugačnosti. Naposled je prišel do dežele samorogov. A tudi tam se je izkazalo, da ni vse tako rožnato, kot se je zdelo na začetku … Iskriva, zabavna in osvežujoča slikanica o sprejemanju drugačnosti, humornost katere še poudarijo zabavne ilustracije Vaska Vidmarja.
    Iz knjige: »Vse je bilo kot v pravljici, dokler se samorog Samo ni prvič sprehodil do stranišča. Drugi samorogi so nenadoma odložili vse delo, zabavo, zapustili ležišča in se zbrali okrog njegovega kakca
  • Pia Marincelj
  • KLEMENČIČ, LILJANA: KAKO JE EVROPA DOBILA IME
  • Ajda, družba Piano, 2004
    Kaj je lastno ime? Je označba, ki jo uporabimo za ločevanje in določevanje ljudi. Ljudje imamo osebna lastna imena in priimke, ki nam določajo unikatno, enkratno identiteto ali istovetnost. Poznamo tudi zemljepisna lastna imena s katerimi poimenujemo mesta, kraje, naravne pojave, kot so reke, jezera ali morja. Tudi kontinent, na katerem se nahaja Slovenija, ima svoje ime: rečemo mu Evropa. Otroke poimenujejo starši, kako pa nastanejo druga imena, pa gotovo ni enostavno vedeti. Je pa vedno zanimivo, saj je to del naše zgodovine in pomen je pogosto skrit v različnih legendah ali mitih. Tudi ime Evropa je takšno. Evropa je bila prelepa kraljična, ki naj bi živela pred tri tisoč leti v Feniciji, deželi, ki jo danes poznamo kot Sirijo. Grška legenda govori o tem, kako se je vanjo zaljubil vrhovni bog Zevs in jo preobražen v bika, odpeljal čez morje. Tu se ji je razkril in njuni sinovi so postali pomembni vladarji v različnih kraljestvih tedanje Grčije. V njeno čast so stari Grki kontinent poimenovali Evropa in ime se je ohranilo vse do današnjih dni. To zanimivo zgodbo oziroma legendo so prilagodili in oblikovali v slikanico z ilustracijami ugledne slovenske ilustratorke Mojce Cerjak. Slikanica Kako je Evropa dobila ime je lep primer, kako lahko tudi majhnim otrokom razložimo zgodovino, stare legende in kako te vplivajo na današnji čas. Je pa tudi lepo, da vemo, da je Evropa, ki je sedaj združena v veliko družino različnih narodov in kljub vsem težavam deluje, dobila ime po lepi deklici.
  • Beti Južnič
  • ZOMMER, YUVAL: MOJA VELIKA KNJIGA O ŽUŽELKAH
    Založba Grlica, 2020
  • Ste vedeli, da ima pajek osem kosmatih nog in 48 kolen? Da so kačji pastirji hitri in spretni lovci, ki znajo leteti celo vzvratno in delajo lupinge? Ali pa, da termiti kljub vročini v okolici živijo v hladnih stolpih, saj topel zrak iz termitnjaka izhaja skozi visok dimnik na vrhu? Ta velik, pisan in gomazeč priročnik bo odraslim v veliko pomoč pri odgovarjanju na radovedna in včasih težka vprašanja malih otroških glavic. Znali bomo odgovoriti, zakaj mravlje hodijo ena za drugo, zakaj so žuželke tako rade v hiši in celo, ali imajo stonoge res sto nog. Predstavljeni so osnovni pojmi in izrazi, ki jih strokovnjaki uporabljajo pri poimenovanju in opisovanju žuželk. Spoznamo različne leteče, pikajoče in migotajoče žuželke z vsega sveta. Preberemo lahko številne zanimivosti o tem, kaj žuželke v naravi jedo, kaj lovijo, kako se razmnožujejo. Za posebno zabavo poskrbi tudi naloga na začetku knjige, ki male radovedneže vabi, da iščejo točno določene žuželke na barvitih ilustracijah. Priročnik, ki bo razveselil tako odrasle kot mlajše otroke.
    Odlomek iz besedila:
    »Zakaj je paličnjak podoben palici?
    Da večja žival misli, da je palica in ne njena večerja! Telo paličnjaka je podobno vejicam in vejam iz okolice njegovega bivališča
  • Špela Činkelj
  • WILDE, OSCAR: SEBIČNI VELIKAN
  • Sanje, 2016
  • Pravljica Sebični velikan je večna. Prav nič se ji ne pozna, da jo je že pred 130 leti napisal slavni angleški pisatelj Oscar Wilde, lepe ilustracije Petre Preželj pa jo naredijo še kako sodobno. Glavni junak je velikan, ki ima čudoviti vrt in je nanj zelo ponosen. Toda njegove lepote noče deliti z otroci, zabiča jim, naj se igrajo drugje. Posledice so hude, ker v vrtu ni otrok, tudi pomlad ne želi priti v takšno puščobo in v njem se za stalno naselijo mraz, mrzli vetrovi, pa še toča ga redno obiskuje. Ali bo velikan razumel, da pomlad in njene lepote ne okrasijo vrta zaradi njegovega sebičnega vedenja? Zgodba nas pouči, da lepota narave ni nekaj večnega in da lahko s slabim vedenjem prihod pomladi tudi preprečimo.
  • IZ KNJIGE:
    In drevesa so bila vrnitve otrok tako vesela, da so se prekrila s cvetovi in so z vejami nežno plapolala nad njihovimi glavami. Ptice so letale naokrog in žvrgolele od navdušenja, cvetlice pa so pogledovale gor skoz zeleno travo in se smejale.
  • Beti Južnič
  • TUCKER, ZOË: GRETA IN VELIKANI
    Mladinska knjiga, 2020
    Slikanico Greta in velikani je navdihnila zgodba švedske okoljske aktivistke na področju podnebnih sprememb, Grete Thunberg, ki je bila leta 2019, pri rosnih 16 letih nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Greta iz slikanice živi v osrčju čudovitega gozda. Nekega dne ji živali obupane zaupajo, da njihov dom uničujejo pohlepni velikani. Ti so sekali vse več in več dreves in si gradili domove, ki so rasli v vasi in mesta. In mala Greta ne oklevala, čisto sama samcata se postavi na sredo gozda in z napisom »NEHAJTE!« čaka na velikae. Pri protestu se ji kmalu pridružijo tudi drugi otroci in velikani jih končno opazijo ter sprevidijo svoje napake. Slikanico s čudovitim sporočilom: »nihče ni tako majhen, da ne bi mogel česa prispevati« sta ustvarili britanska avtorica Zoë Tucker in ilustratorka Zoe Persico. Zgodba nas sicer razveseli s srečnim koncem, vendar se v resničnem svetu Greta še vedno bori z velikani, zato so na koncu dodana tudi čisto prava navodila, kako se lahko vsak potrudi po svojih najboljših močeh, da Zemljo čim dlje ohranimo v dobri kondiciji.
  • Iz knjige: »Prednjo je stopil volk z mehkim srebrnkasto rjavim kožuhom. Rep je imel poklapano spodvit podse. »Prosim, pomagaj nam,« je zašepetal. »V gozdu je vse narobe in ne vemo, na koga naj se obrnemo. Velikani nam uničujejo dom.««
  • Pia Marincelj
  • ENGLER, MICHAEL: MIDVA SVA PRIJATELJA
  • Kres, 2019
    Jež je lik, ki pogosto nastopa v slikanicah, saj je s svojimi bodicami in plašno naravo zanimiv in malce skrivnosten. Današnjo slikanico Midva sva prijatelja sta ustvarila dva nemška avtorja pisatelj Michael Engler in ilustratorka Joelle Tourlonias. V njej si jež najde prijatelja zajčka. Zajčka so očarale ježeve bodice, ježek pa se ni mogle načuditi zajčkovi mehki dlaki. Lepo sta se igrala in zabavala, tudi jedla sta skupaj. Najbolj sta bila vesela, ko sta našla polža na korenčku. Korenček je bil za zajčka, polž pa za … Toda prišla je zima in to je spremenilo njuno druženje. Kako boste lahko prebrali v knjigi. Izvedeli bomo tudi, ali je bilo njuno prijateljevanje s tem ogroženo. Prijateljstvo je pomembno, še posebej za otroke, in to je sporočilo današnje slikanice.
  • Iz knjige
    »Zajček in ježek sta postala najboljša prijatelja. Njuno prijateljstvo je bilo toplo kot kakav, sladko kot med, in brezmejno, kot je bilo nebo nad njima
  • Beti Južnič
  • PODGORŠEK, MOJICEJA: LEŠNIK JE MOJ!
  • Epistola, 2015
  • Zgodba izpod peresa ene najbolj znanih pisateljic za otroke, Mojiceje Podgoršek, govori o veverici. Ta obožuje lešnike, ki kot vemo, rastejo tudi pri nas in so zelo priljubljeni, še posebej v čokoladi. Eden ji pade na tla in glej – nesreča. Takoj se ga polasti jež, ki živi v duplini ob vznožju drevesa. Spor zaradi lešnika preraste v veliko večji sosedski spor, saj si, kot se to zgodi pogosto med sosedi, očitata veliko stvari, od nočnega hrupa, do različnih stvari, ki so skrivnostno izginile. Kdo bo dobil lešnik boste izvedeli, ko slikanico preberete? Samo namig, ne bo ga dobil nobeden od prepirljivcev!
  • Beti Južnič
  • RAUD, PIRET: PRISMUKNJENE ZGODBE
    KUD Sodobnost International, 2019
    Prva v slovenščino prevedena zbirka kratkih prismuknjenih cukrčkov odlične estonske pisateljice in ilustratorke Piret Raud, bo s svojim toplim humorjem in prisrčno mero čudaškosti nedvomno navdušila bralce vseh starosti. Med očarljivo prismuknjenimi junaki zgodb najdemo povsem navadne ljudi, tukaj pa so tudi kralj s svojo kobilo Rozi, ki je najraje od vsega jedla čips, stričev bojazljivi mobilni telefon, pujsek, ki ni znal kruliti, princesa, ki je oboževala lov na zmaje, kitajski korenček, krava, ki se je zanimala za ikebano, jajce, ki je izvajalo jogo in mnogi drugi. Zgodbe so kot nalašč za skupno družinsko branje, smeh je zagotovljen!
    Iz knjige:
    »Stric Vili je zbiral gumbe. Imel je že najrazličnejše: velike in majhne, okrogle in kvadratne, pikaste in črtaste, barvne in prozorne, eden od gumbov je bil celo zlat. Rad je hodil naokrog s široko odprtimi očmi, in ko je opazil kak fin gumb, je iz žepa potegnil škarjice in ga odrezal za svojo zbirko. To je počel zelo tiho in neopazno, kot kakšen žepar. Lastnik gumba ga nikakor ni smel opaziti, sicer bi se lahko nanj razjezil.«
  • Pia Marincelj
  • HART, OWEN: RADA TE IMAM IZ VSEGA SRCA
  • Učila, 2017
  • Zgodbica Rada te imam iz vsega srca, ki jo je napisal angleški avtor Owen Hart, opisuje mamico medvedko in njenega sinčka, ki se zbudita iz zimskega spanja v toplo pomlad. Odideta na potep in na poti najde medvedek svojo prvo rožo. Dnevi postajajo vse bolj topli in na pohodu srečujeta različne živali. Toda medvedek postane žalosten, pomisli na to, da bo enkrat moral sam na pot, saj bo kmalu odrasel. Toplota ni samo temperaturni pojav, materina toplota je v resnici čustvo, ki povezuje mater s svojim otrokom. Medvedka ga potolaži in mu pove, da tudi ko bo živel sam in daleč stran, bo njena ljubezen vedno z njim. Ljubezen je takšna, vedno nas greje in ob pomanjkanju ljubezni smo žalostni in nesrečni. Lepa slikanica, ob kateri z otroki spregovorimo o ljubezni, ki jo čutimo drug do drugega. Vedeti in razumeti moramo, da ljubezen ni dana vsem na svetu. Bi jo pa morali vsi čutiti.
  • Beti Južnič
  • DODD, EMMA: RADOSTI ŽIVLJENJA
  • Hiša Knjig, KMŠ, 2020
  • Zakaj se veselimo življenja in kaj je tisto, kar nam polepša dneve, jih naredi polne? V resnici življenje sestavljajo majhne reči, drobna vsakdanja opravila, ki nas naredijo zadovoljne. Med najbolj pomembnimi pogoji za srečno in smiselno življenje ljudi je svet okoli nas, ki ga moramo ohranjati čistega in lepega, da bomo zdravi, se dobro počutili in v njem srečno živeli. Slikanica Radosti življenja nas spomni na to, kar že vemo, pa nam vseeno spet pove, kako pomembna sta okolje in narava za naše harmonično življenje. Angleška avtorica Emma Dodd na razumljiv način pojasnjuje pomembna življenjska vprašanja. Da bi bil bralni užitek še večji, slikanico krasijo ilustracije z zlatim poprhom. Vprašajmo se, kaj naredi naše življenje srečno in veselo? Takšno ugibanje si postavita mali rjavi psiček in veliki psiček. Zdi se nam, da gre za očeta in sina, četudi nam avtorica tega ne razkrije in mogoče je njuno razmerje povsem drugačno. Očitno je, da sta si blizu, in da se imata rada. Poskušata se spomniti, kaj je vse tisto, kar nam naredi življenje smiselno, dragoceno in prijetno, a pri deseti številki obupata, ker ugotovita, da je radosti, ki nam jih ponuja življenje, veliko preveč in jih ne bi mogli našteti v enem dnevu. Nič hudega, jutri bo še en dan in ko se bosta zbudila, lahko nadaljujeta z naštevanjem.
  • IZ KNJIGE: “Sedmo radost občutiš, ko prisluhneš škrabljanju dežja. Osma pripada toplim sončnim žarkom.”
  • Beti Južnič
  • MAZZINI, MIHA: ČAS JE VELIKA SMETANOVA TORTA
  • Kres, 1999
  • Teorija relativnosti Alberta Einsteina je ena najbolj revolucionarnih znanstvenih teorij sodobnega časa in je še dandanes težko razumljiva. V svojem bistvu je zelo preprosta, četudi se nam zdi, da se z večino njenih idej in posledic ne srečujemo v vsakdanjem življenju. V resnici to ni čisto res. Relativnost časa lahko razumejo tudi
    otroci, le pojasniti jim je treba na razumljiv način. Tu se odlično izkaže avtor Miha Mazzini v slikanici z naslovom Čas je velika smetanova torta, katerega poznamo najbolj po pisanju za odrasle. Posebne ilustracije je prispevala Mojca Osojnik. Zvečer Lana nestrpno čaka pravljico, ki ji jo bo tokrat prebral očka. A nekaj jo muči in zato ga tudi vpraša »Zakaj si se danes tako malo igral z mano?«. Očka premišlja in potem se domisli odgovora. Lani pove, da čas meri ura, a ura je v resnici torta. Velik del jo pojedo drugi in zato zanjo ostane tako majhen košček. Lana te  primerjave časa s torto ne razume. Zato ji očka obljubi, da ji bo naslednji dan vse pokazal. In res, namesto, da bi šla Lana v vrtec, odide z očkom v njegovo službo, na zadnjem sedežu se z njimi pelje velika slastna, smetanova torta s sladkim marcipanom na vrhu. Lana tako na lastne oči vidi, kdo poje največ torte, očkovega časa, ampak tudi to, komu ostane najlepši in najbolj slasten kos. Res je hudo, da imamo tako malo časa za otroke in ga tudi premikanje ure ne more podaljšati. Zato je toliko bolj pomembno, da prosti čas, ki nam ostane, kvalitetno izrabimo in se  posvetimo otrokom. In ne pozabimo na branje pred spanjem, takrat se čas upočasni in je najboljši del dneva tudi za resne pogovore.
  • Beti Južnič
  • DORIA, JULIA: TAŠČICA
  • Doria, 2018
  • Glavna junakinja slikanica, ki jo je ustvarila slovenska pisateljica, ilustratorka in bibliotekarka Julia Doria, je taščica Tia. Taščice so sicer, kljub svoji majhnosti, zelo prepirljive in se pogosto med seboj zravsajo. V takšnem prepiru si je taščica Taja poškodovala krilo in ni mogla pred zimo odleteti v južne kraje. Tia pa ni takšna kot druge taščice, se ne prepira in ne pretepa, temveč pomaga. Odloči se, da bo poškodovani Taji pomagala. Najde jima prebivališče, potem še zdravnico sovo za poškodovano krilo in ob pomoči prijazne veverice, tudi hrano. Spomladi pa Tia odleti, da si poišče svoje gnezdo, saj so taščice po naravi samotarke in vedno živijo same.
  • Iz slikanice: »Čeprav se taščice pogosto prepirajo, si v stiski vendarle pomagajo. Tako se je taščica Tia odločila, da bo ostala pri nebogljeni ptičici in ji pomagala preživeti v zimskem času
  • Beti Južnič
  • ROBBERECHT, THIERRY: O VOLKU, KI JE PADEL IZ KNJIGE
  • Hiša knjig, Založba KMŠ, 2020
  • Slikanico O volku, ki je padel iz knjige lahko beremo in spremljamo kot igro. Napisal jo je belgijski pisatelj Thierry Robberecht, ki ima bogate izkušnje s pisanjem knjig za otroke in sodelovanjem z različnimi ilustratorji. V Zoeini sobi so police polne različnih družabnih iger in predvsem knjig. Nekega dne ena zleti na tla in iz nje pade glavni junak – volk. Volk se želi vrniti nazaj v svojo knjigo, a mu ne uspe. V brezglavem begu pred mačkom, ki se ga prav nič ne boji, saj je volk iz knjige veliko manjši od njega, poskuša najti pravo knjigo – zgodbo zase. Nikjer ne najde prave knjige, volka nihče ne potrebuje. Po neuspešnih poskusih izbere pravo, vstopi v gozd in zagleda v rdeče oblečeno deklico. Zveni znano, toda konec zna biti drugačen od pričakovanega …
  • Beti Južnič
  • MUCK, DESA: ANICA IN PRVA LJUBEZEN
  • Mladinska knjiga, 2005
  • Fantastična, večno duhovita slovenska igralka, televizijska voditeljica, publicistka in avtorica knjig za otroke in mladino, Desa Muck, v zadnjih desetletjih ostaja najbolj brana in priljubljena slovenska mladinska pisateljica. Anica je v zgodbi Anica in prva ljubezen primorana oditi na počitnice k teti Mici, ki živi na kmetiji. Sprva Anici ta ideja ni prav nič všeč, in na začetku se nad vsem zmrduje. Nič kaj všeč ji ni, da je treba na kmetiji ves čas nekaj delati, ko pa bi se ona raje igrala. Kaj kmalu pa se kmečkega življenja privadi in ugotovi, da so nekatera opravila in običaji celo zelo zabavni in kratkočasni. K temu pa prav gotovo pripomore tudi prijetni sosed Blaž, ki prične v Anici vzbujati nenavadne občutke, ki so ji povsem novi, a zelo prijetni …
  • Iz knjige: »Njihovo kraljestvo je bilo ob potoku. Lovili so potočne rake, delali mlinčke, spuščali ladjice in se valjali po vodi. Nekoč so šli nekoliko dalj ob potoku, kjer je bil majhen jez, pod njim pa velik tolmun, v katerem se je dalo imenitno plavati. Nekoč pa Blaž ni mogel z njimi. Anica je ugotovila, da brez njega čofotanje sploh ni tako zabavno
  • Pia Marincelj
  • HASELHURST, MAUREEN: ZGODBE IZ STOLPA
  • Pomurska založba, 2008
  • Slikanico je napisala angleška avtorica Maureen Haselhurst, ilustrirala pa Barbara Vagnozzi. Glavna junakinja je zgodbarka Zala, ki živi v Zgodbarskem stolpu. Vsa leta je polnila sobe z zgodbami in nekega dne je stolp skorajda razneslo. Zato je začela zgodbe pripovedovati otrokom po mestu in ker je bilo mnogo poslušalcev je imela veliko dela, švigala je od vrat do vrat, da se je kar kadilo. Pa se je domislila, da bi lahko zgodbo prebrala vsem naenkrat! Ampak, kako? Poskusila je z velikim balonom, potem z glasnim ognjemetom; otrokom pokanje ni bilo všeč, poslali so jo proč. Dolgo je ni bilo nazaj. Vrnila se je z lično zavitimi knjigami v darilni papir in jih položila pred vsaka vhodna vrata. Na vsakem zavitku je bilo takšno pisemce: “Prosim, berite to zgodbo otrokom tako dolgo, da jo bodo lahko oni prebrali vam.” Tudi vi se držite Zalinega nasveta. Zato vam iz knjižnice Kočevje želimo čim manj glasnega pokanja in čim več glasnega branja!
  • Beti Južnič
  • BOGART, JO ELLEN: BELI MUC IN MENIH
    Zala, 2017
    Slikanica Beli muc in menih je nastala na podlagi slavne irske pesmi, ki jo je na rob nekega resničnega rokopisa v opatiji Reichenau na jugu Nemčije o svojem belem mucu Pangurju napisal neznani menih v 9. stoletju. V skrivnostni noči malemu belemu mucu sledimo v srednjeveški samostan, kjer učeni menih pozno v noč prepisuje rokopise. Iluminiranje je dolgotrajno opravilo, ki je zahtevalo veliko potrpljenja in koncentracije, zato so si menihi pogosto krajšali čas tako, da so na robove rokopisov risali nenavadne motive iz svoje domišljije. Medtem ko menih pozno v noč prepisuje rokopise in v tišini srka znanje iz zakladov učenosti, muc Pangur zavzeto preganja miške. V sožitju zadovoljno živita, zatopljena vsak v svoje opravilo, kar jima prinaša veselje in svetlobo. Pesem v stari gelščini slišimo tudi v odjavni špici znanega, ročno animiranega filma Skrivnost iz Kellsa, v katerem igra pomembno vlogo beli muc Pangur Bán. Čudovita srčna slikanica, ki razširi poznavanje srednjeveškega življenja menihov.
    Iz knjige: »V najinem skromnem domu Pangur najde miško, jaz pa svetlobo v temi
  • Pia Marincelj
  • DODD, EMMA: KAJ ŠTEJE NAJVEČ?
  • Hiša Knjig, založba KMŠ, 2020
  • Angleška avtorica Emma Dodd je pripravila lepo slikanico s pomenljivim naslovom Kaj šteje največ, v kateri na enostaven način pojasnjuje globoka življenjska vprašanja. Da bi bil bralni užitek še večji, slikanico popestrijo ilustracije s srebrnim poprhom. Vprašajmo se, kaj šteje največ v življenju? Takšno ugibanje si postavita mali rdeči konjiček in veliki sivi konj. Da bi našla pravi odgovor, se odločita, da se bosta sprehodila in ozrla okoli sebe. Kamorkoli prispeta, iščeta odgovor. Ne najdeta pa samo enega, ugotovita namreč, da je odgovorov ogromno. Strinjata se samo z enim in tudi mi jima bi pritrdili: »Na koncu vedno največ šteje ljubezen«.
  • Iz knjige: “Šteje največ pogum ali priznanje, da te je včasih strah? To, da si vedno med ljudmi, ali to, da si vzameš čas samo zase? Morda šteje to, da pohajkuješ naokoli, ali to, da včasih ostaneš doma?”
  • Beti Južnič
  • LOUISE, ZANNI: ADAM IN MEDVED
  • Skrivnost, 2018
  • V zgodbicah za otroke zelo pogosto nastopajo medvedi. V raziskavi, ki je analizirala pravljične urice v ameriških knjižnicah, so izpostavili medveda, kot najbolj pogosto uporabljeno besedo. Medvedi v zgodbah za otroke seveda niso prave živali iz gozda, temveč imajo lastnosti oseb, običajno so veliki, zaščitniški in prijazni. Slikanica, ki jo je napisala avstralska pisateljica Zanni Louise, govori o dveh prijateljih, dečku Adamu in medvedu. Adam ima čudovit medvedji kostum, vendar ga jezi, ker ga ljudje vedno prepoznajo kot dečka. Zato odide v gozd, tam sreča medveda v jopiču, ki želi biti fantek. Odlična osnova za veliko prijateljstvo, ki ga potrdi še ena skupna lastnost: oba rada jesta kruh z medom. Lepa zgodba o prijateljstvu in razumevanju, s sodobnimi, a prijetnimi ilustracijami.
  • Beti Južnič
  • DUNBAR, JOYCE, PETTY, KATE IN SOMERVILLE, LOUISA : NOČNE LUČKE in ŠE VEČ NOČNIH LUČK: Zgodbe, ki jih prebirate otroku kot spodbudo, da razvije umirjenost, samozavest in ustvarjalnost
  • Primus, 2019 in 2020
  • Slikanici sta namenjeni otrokom, starim od štiri do osem let. Ustvarila jih je skupina avtorjev: pisateljica za otroke, psiholog in umetniki iz različnih držav. V vsaki knjigi je dvajset  interaktivno prikazanih pravljic, ki so bile napisane tako, da umirijo in sprostijo otroke pred spanjem, obenem pa spodbudijo njihovo razmišljanje in domišljijo. Poslušajmo: »Zdaj je čas, da uživaš na zabavi. Kaj boš počel? Se boš pridružil igram? Si boš privoščil pojedino s sladkim nektarjem? Boš plapolajoč s krili preplesal vso noč? In, ko pride čas, da odideš domov, smukneš v posteljo, boš sanjal o gosenici, ki te je povabila na najboljšo zabavo doslej – o prijazni zeleni gosenici, ki te je povabila na Metuljčkov ples?«
  • Beti Južnič
  • EMILIANI, LUCIA: NAJBOLJŠI PRIJATELJICI
  • Morfemplus, 2017
  • Gozd je ključnega pomena za naše zdravje in kvalitetno bivanje ter tudi za gospodarjenje. Gozd pa je tudi dobra spodbuda za pisanje zgodb, saj ima pridih skrivnostnosti, torej pravljičnosti, ker v njem prebivajo različne
    živali. Če tem živalim pripišemo človeške lastnosti, se hitro rodi prava zgodba za otroke. Tudi slikanica, ki jo je napisala slovenska avtorica Helena Kraljič, (zadnja leta objavlja pod imenom Lucia Emiliani) je takšna. V našem gozdu živita divja svinja Dora in vidra Vanja, ki sta najboljši prijateljici. Ves čas sta skupaj, se igrata, enkrat plavata v vodi, kar je bolj všeč Vanji, drugič rijeta po blatu, kar je bolj všeč Dori. Ob skupni igri delata tudi druge stvari, ki jih naj bi počeli najboljši prijateljici, pogosto si kaj podarita. Toda nekega deževnega dne, se zgodi nekaj groznega. Vemo, da deževni dnevi slabo vplivajo na naše počutje, smo bolj občutljivi in bolj slabe volje. Tudi v gozdu je tako in naši junakinji se na smrt skregata, ne da bi vedeli zakaj. Tako hudo, da nista več prijateljici. Zanimiva zgodba se še bolj zapleta, saj v gozdu živijo tudi druge živali: medved, volk, veverica… A konca seveda ne bomo izdali, lahko samo namignemo, da je srečen, saj pravo prijateljstvo premaga še tako velike zamere in slabo voljo. Prav je, da se opravičimo in naredimo kaj lepega in dobrega za tistega, ki smo ga prizadeli. Odrasli pa moramo biti vzgled in tako pokazati otrokom dobro sobivanje.
  • Beti Južnič
  • KLAVŽAR, NEŽKA: ŠKRBABOBER
  • Celjska Mohorjeva družba, 2019
  • Današnja slikanica slovenske avtorice Nežke Klavžar z lepimi ilustracijami Evgenije Jarc, nam predstavi bobra Petra. Kaj naj naredi mali bober Peter, ko mu odpade zob? Grozno! Povprašal bo živali, ki se spoznajo na zobe! Najprej zajca, potem veverico, pa spretne bobre. Postane še bolj žalosten, ker mu prav nihče ne zna pomagati. Mimo priplava manjši hlod in Peter ga začne glodati zarezica tu, zarezica tam. Pri tem opravilu mu čas bliskovito mine. Z obiskom ga preseneti bobrovka Vladka, ki je navdušena nad njegovo rezbarijo in Peter ji nameni en široki škrbasti nasmeh. Bobri so tudi v Sloveniji ogrožena živalska vrsta. Zanimivo je, da so se leta 1998 ponovno naselili pri nas, najprej so jih opazili v reki Krki. Nekaj let kasneje so bili videni tudi v Kolpi. Bobri so pomembni za vzdrževanje naravnega okolja rek in mokrišč in upamo, da bodo tudi ostali.
    IZ KNJIGE:
    Zobje drugih bobrov so bili morda res močnejši, a tako prefinjenih okraskov in zarezic, kot jih je lahko naredil bober Peter zgolj z enim sprednjim zobom, ni mogel narediti nihče drug. »Vau, Peter! Ti si pravi mojster!« je še enkrat vzkliknila bobrovka Vladka.”
  • Beti Južnič
  • SEIX, MERCE in NOGUERA, MERITEXELL: VEDNO SEM ČIST
  • Lekarna Ljubljana, 2018
  • Slikanica spodbuja odrasle, da na enostaven način razložijo otrokom, zakaj je tako pomembna osebna higiena, čisti bivalni prostori in naše okolje. Napisali sta jo avtorici iz Katalonije Merce Seix in Meritxell Noguera in govori o otrocih in njihovem razumevanju higiene. Rocio Bonilla je prispeval ilustracije, ki že same zase povedo zgodbo. Zala, Samo in Leon radi rišejo, čisto majhna Lucija pa riše čačke. Smola pa taka, ni samo papir pobarvan, tudi roke so. Najprej bomo pospravili, nato pa gremo umit roke! Zali gre na kihanje, zato si usta pokrije z rokavom, da ne okuži drugih. Starša jih odpeljeta v zabaviščni park. Navdušeni so, tekajo od enega prizorišča do drugega, najboljši je vrtiljak. Tu prodajajo imenitno sladkorno peno, le prsti postanejo lepljivi. Medtem ko si boste vsi umili roke, bo Leon odvrgel vrečko v smeti. Na poti nazaj tekmujejo kdo bo prvi doma! In po tako napornem dnevu se prileže kopel. Temeljito si zdrgnite roke, za ušesi in med prsti na nogah tudi ne pozabite, jih opominja mama. Po večerji je čas za pravljico in mirno spanje. Ta slikanica je ena izmed štirih, ki jih je izdala Lekarna Ljubljana in so namenjene najmlajšim ter seveda njihovim staršem. Z njimi je poskrbela za tako imenovani TOALETNI TRENING, brez solz in kričanja otrok. Na zadnji strani slikanice je vodnik za starše, kako ravnati z otroci: pri osebni higieni, pri higieni oblačenja, spanja, športa in igre, da bi postale in ostale navada za vse življenje.
  • Beti Južnič
  • RIBIČ, BLAŽKA: MARKO IN ZVEZDICA TARA ALI KAKO JE MARKO DOBIL HRTA
    Založba Smar-team, 2015
    Mali Marko v topli poletni noči od pričakovanja kar ne more zatisniti očesa. Čez dva dni bo star 7 let in končno se mu bo uresničila želja; starša sta namreč sklenila, da je dovolj odgovoren, da dobi čisto svojega psa. Ko je skozi okno gledal v temno noč, je na nebu opazil zvezdico, ki je še posebej močno žarela. Prišepnila mu je, da je prav posebna zvezdica, hrtja zvezdica, ki budno pazi na vse zlorabljene hrte na svetu in jih tolaži. Marka zvezdica na svojem kraku popeljale vse do Španije, kjer žalostna opazujeta španske hrte galge, ki morajo za preživetje v nemogočih življenjskih razmerah cele dneve loviti zajčke – nato pa še na Irsko, kjer domujejo veliki irski hrti, žrtve pasjih dirk. Marko se po čudežni noči z zvezdico odloči, da si želi posvojiti hrta iz zavetišča. Slikanica sodi v Hrtjo trilogijo, v kateri sta izšli tudi slikanici Rdeča sekunda in Aura – hrtja princesa sreče. V Sloveniji za problematiko odsluženih in rešenih hrtov skrbita društvo Hrtji svet Slovenije in Slovensko društvo za pomoč hrtom (ki je omenjeno v slikanici Hrti na sprehodu avtorice Nine Novak Kerbler).
    Iz knjige:
    »Še močneje je zasijala in rekla: ˵Jaz sem prav posebna zvezdica – hrtja. Ime mi je Tara. ˶ ˵Hrtja zvezdica?˶ je bil Marko spet radoveden. ˵Kaj pa je hrt? ˶ Zvezdica Tara se je ponovno nasmehnila: ˵Hrti so prečudoviti psi, vitki in izredno hitri, a nadvse nežni. ˶«
  • Pia Marincelj
  • KOVAČ, POLONCA: ZELIŠČA MALE ČAROVNICE
  • Mladinska knjiga, 2009
  • Polonca Kovač je slovenska mladinska pisateljica in prevajalka. V zgodbicah iz slikanice Zelišča male čarovnice nastopa čarovnička Lenčka, čudovite ilustracije pa je prispevala Ančka Gošnik Godec. Na meglen deževen dan Lenčka počiva. Njeno dremanje zmoti le votlo kašljanje sosede miši. Vzame platneno vrečko v kateri so lipovi cvetovi in dobra misel in jo odnese sosedi. “Malo čajčka ne bo škodilo, veliko bolje se boš počutila.” Miška se zahvali tako: “To je prav res dobra misel, hvala.” Ko smo bolni in v tem času so pogosti prehladi in viroze je prav, da naredimo zdravilne poparke iz zelišč, ki smo jih sami nabrali, pa še naše otroke naučimo katere mešanice so najbolj učinkovite.
    Iz knjige: “RECEPT: Vzemi ščepec dobre misli, lipovega cvetja in planinskega mahu, polij s skodelico vrele vode in pusti stati nekaj časa na toplem. Zelo dobro zoper kašelj.
  • Beti Južnič
  • STEPANČIČ, DAMIJAN: SVETILNIK
  • Miš, 2019
  • Pošasti so izmišljena bitja, vedno jih opisujemo kot grozna, zato nam povzročajo strah ali nelagodje. Največkrat domujejo v morju, jezerih, rekah, jamah, gozdovih ali na gorah, celo v omarah in pod posteljo naj bi se skrivale. Seveda, saj so jih ustvarili naši možgani in za domišljijo ni meja, ni ovir. Ker so tako nenavadne in strašljive, so priljubljena tematika pisateljic in pisateljev. Slikanica brez besed z naslovom Svetilnik govori o najbolj znani pošasti, orjaškem lignju, ki naj bi živel v temnih globočinah oceana. Ilustriral ga je mojster Damijan Stepančič in nam na šestnajstih risanih listih pričaral morje, ladje, svetilnik in takšnega orjaškega lignja, ki vse povezuje. Vsak posamezen bralec ali bralka si po ilustracijah ustvari svojo zgodbo. Nič ni boljšega za našo domišljijo kot ilustracije. Vsak pripoveduje zgodbo, ki je enkratna. Otroci pred spanjem lahko vidijo različne pošasti v svoji okolici. Vzrok za to je bujna domišljija, zlasti ker ne želijo spati brez staršev. Zato je branje pred spanjem zdrav način uspavanja naših otrok.
  • Beti Južnič
  • JAN DE KINDER: RDEČA ali zakaj zasmehovanje ni smešno
    KUD Sodobnost International, 2016
    Medvrstniško nasilje je eden izmed perečih problemov sodobne družbe. Začne se z zbadanjem, norčevanjem in se potem samo še stopnjuje. Ničelna strpnost do takšnega vedenja je nujna, toda kako jo doseči? Pomembno vlogo imajo dobre knjige, saj lahko pozitivno vplivajo na zavedanje o nevarnosti tega pojava in na pravilen odziv vseh vpletenih, otrok in odraslih. V vsakem razredu, tako kot v naši slikanici, se najde kak nasilnež, ki zasmehuje druge in se ga vsi bojijo. Ko sošolec Pavle napade Roka in ga zaničljivo zasmehuje zaradi njegovega zardevanja, je to drugim otrokom na začetku smešno. Kmalu se začnejo zavedati, da to ni prav, toda nasilneža se bojijo. Kaj naj storijo?
    Iz knjige: »„Je kdo kaj videl? “ Še enkrat vpraša učiteljica. Tiho smo kot miši. Pavle se reži. Debelo pogoltnem. Moja usta so pri miru, toda roka hoče kvišku
  • Beti Južnič
  • STARK, ULF: KO MI JE OČKA POKAZAL VESOLJE
  • Založba Zala, 2017
  • Slikanico je napisal znani švedski pisatelj Ulf Stark. Zvečer se majhen deček in njegov očka sprehajata. To ni navaden sprehod, temveč izobraževanje na prostem. Očka se je namreč odločil, da je sin že dovolj star, da mu lahko pokaže vesolje. Toplo se oblečeta in se mimo zaprtih trgovin odpravita v noč, do travnikov izven mesta. Deček vidi vesolje povsod okoli sebe: v polžu, roži, travi, toda njegov oče želi, da pogleda v nebo. Zvezde! Očka našteva ozvezdja po imenih in pokaže tudi na izginulo zvezdo in mi lahko vidimo le še njeno svetlobo. Ob tem stopi v nekaj, kar ni tako lepo in tudi precej smrdi. Toda za dečka je tudi to del vesolja, četudi je očka malce slabe volje. Ko se vrneta, mama vpraša, “Kako je bilo v vesolju?” “Bilo je lepo,” odgovori deček, »in zelo zabavno«.  Seveda, saj je bil z očetom na zanimivi dogodivščini in pustolovščini. Nežna knjiga, prijetno zabavna, ki jo krasijo tudi takšne ilustracije, kar kliče po tem, da jo očetje preberejo svojim otrokom in se lotijo podobnega izobraževanja, saj zvezde lahko gledamo tudi od doma.
  • Beti Južnič
  • Stoletna riba AlbaHAWTHORNE, LARA: STOLETNA RIBA ALBA
  • Družina, 2019
  • Navdih za zgodbo o stoletni ribi Albi je resnična riba rdeči okun, ki je doživela častitljivih 205 let in so jo ujeli ob aljaški obali. Poučna slikanica s čudovitimi ilustracijami prikazuje posledice onesnaženosti, a hkrati tudi upanje, da lahko svet še spremenimo na bolje. Alba je oranžna riba, ki živi v stari, pikasti školjki koralnega grebena ob majhnem, tihem mestu. V svojem dolgem življenju je bila priča spremembam, ki so se dogajale v oceanu. V koralnem grebenu, ki je bil nekdaj poln barv in življenja, je vse manj lepih predmetov in živali ter vse več smeti. Končno se Alba za svoj rojstni dan znajde sama sredi neprijaznega okolja. V iskanju prijateljev in lepših krajev zaide stran od doma, kjer se ujame v plastično past … Na srečo ribi pomaga deklica, ki spozna, da je naravi potrebno ponuditi pomoč. Knjiga nas seznani tudi z različnimi, v koralnih grebenih živečimi živalskimi vrstami, ki jih lahko skupaj z malčki poiščete na živobarvnih ilustracijah.
  • Iz knjige: »Nekoč je nad bleščečim oceanom stalo majhno in tiho mesto. In pod toplo, plitvo vodo … je bilo koralno mesto
  • Pia Marincelj
  • BERTINI, ANTHONY: STVARI, O KATERIH MI JE GOVORIL OČE
  • Skrivnost, 2019
  • To je slikanica, ki govori o očetovstvu. Gre za izjemno zanimivega avtorja, uspešnega avstralskega poslovneža Anthonya Bertinija. V svojih zrelih letih se je odločil, da bo napisal slikanico o očetu, ki je v veliki meri zaslužen za njegov uspeh in srečo v življenju. Oče in sin sta vse počela skupaj. Pazil je nanj, takrat ko je bilo fantka še strah, ko je bil preveč pogumen, ko je jokal, ko se je smejal, ko se je jezil, ko je želel hitro odrasti, ali ko se mu je zdelo vse mogoče. Bil je bil vedno prisoten, vedno mu je bil v oporo. Takrat, ko mu je spodletelo, ko je bil razočaran in ko je bil srečen. Poslušal ga je, usmerjal in bil ponosen na svojega odgovornega sina. Nekoč pa bom ostal v tvojem srcu in te vseskozi spremljal. Od njega, do mene, do tebe … Upamo, da boste to čudovito slikanico vzeli v roke očetje in jo prebrali svojim otrokom. Ilustracije so še njena dodatna vrednost, zato je slikanica primerna tudi za manjše otroke.
  • Beti Južnič
  • Donaldson, Julia: VELIKI SKAKAČ
    Morfem, 2018
  • Avtorica priljubljenega Zverjasca in Zverjaščka ter kupa drugih nadvse zabavnih in imenitnih slikanic, kot so Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti, Palčič, Zmajček Zog, Bi se gnetli na tej metli, Poulični maček idr. nam tudi s slikanico Veliki skakač prinaša zabavno branje za celo družino.
  • Zajček ne more v svoj brlog, saj je notri veliki skakač! Nihče ne ve, kdo to pravzaprav je, a bitje zveni nadvse hudo in strašno, zato se zajček, maček ter celo medved in slon ne upajo pogledati v brlog in pregnati skrivnostne nadloge. Dokler ne pride živalca, ki se skakača prav nič ne boji … Julia Donaldson sedaj živi z družino na Škotskem. Doslej je napisala 79 knjig, izšlo pa jih je 67; 29 od teh lahko kupimo v knjigarnah, ostalih 38 pa  uporabljajo samo v šolah. Je tudi avtorica številnih dramskih iger za otroke oz. za šolske dramske skupine.
    Iz knjige: »Maček je tiho stopil k brlogu. Že se je hotel splaziti noter, ko je
    zaslišal močan glas: »Sem VELIKI SKAKAČ, zmečkam te, kot bi bil bolhač!«
  • Pia Marincelj
  • MAKAROVIČ, SVETLANA: PESMI MUCE POTOVKE
    Sanje, 2019
    Otroške pesmi Svetlane Makarovič predstavljajo vrhunec tovrstne poezije tako pri nas kot po svetu, z izbranimi ilustracijami dvaintridesetih odličnih slovenskih ilustratorjev pa v knjigi Pesmi muce potovke na zajetnih 344 straneh nedvomno ponujajo eno najlepših leposlovnih del mladinske literature v slovenskem jeziku. V zbirki se srečamo z znanimi junaki: Sapramiško, Korenčkovim palčkom, vilo Malino, kosovirji, coprnico Zofko, Rdečo kapico, žabo Regico, pekom Mišmašem in mnogimi drugimi domišljijskimi bitji. Pesmi, ki jih je Makarovičeva napisala za otroke, so duhovite, pikre, pretresljive, prismuknjene pa tudi ljubke in izrazito lirične. Tako bo v njih lahko užival tudi marsikateri odrasel, ki bo v njih znal razbrati globlja sporočila. Velik del pesmi iz knjige v preteklosti še ni bil objavljen, to so tudi spremljevalni songi iz scenarijev lutkovnih predstav in radijskih iger. “Pred nami je zagotovo najboljša izvirna slovenska knjiga,” je prepričana literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažić, ki je mladinskemu polu opusa Svetlane Makarovič v preteklosti posvetila že več teoretskih analiz. Našo nenavadno mačjeljubno pravljičarko postavlja ob bok svetovnim velikanom mladinske književnosti, kot so Astrid Lindgren, Tove Jansson, Michael Ende, Christine Nöstlinger in Gianni Rodari.
    Iz knjige:
    »Jaz sem stara mačka potovka, sem iz daljnih krajev k vam prišla, sem preprosta siva muca, nič posebnega na pogled, saj me je le za prgiščes s cekarjem in repom vred. V cekarju so pesmi zate, za vse palčke, za vse škrate – nate jih, mladički, nate
  • Pia Marincelj
  • Alenka Spacal: Fižolčica beži pred fižolovo juho
    Bajalka, 2019
  • Zima je čas, ko si radi privoščimo krožnik vroče, omamno dišeče juhe. Nekateri imajo najraje govejo, drugi kokošjo, spet tretji zelenjavno… Pisateljica, ilustratorka in pravljičarka Alenka Spacal pa obožuje fižolovo juho. Kot majhna deklica je zbirala pisana fižolova zrna, jih posadila k lončnicam in nestrpno pričakovala, da so vzklila. Ljubezen do rastlin in ustvarjanja jo spremlja še danes. Spisala je prav posebno slikanico, že četrto po vrsti. Opremila jo je s čudovitimi ilustracijami, ki radovednim otroškim očem še bolje približajo dogajanje. Zgodba pripoveduje o mali modri fižolčici, ki pobegne iz sklede s fižoli, iz katerih bodo skuhali fižolovo juho. Kotali se po tleh stanovanja in pri tem srečuje različne pare nog. Vsakogar tudi povpraša, če ve, kako pobegniti fižolovi juhi. Njena pustolovščina se ob menjavi letnih časov konča tam, kjer se začenja nova fižolja zgodba. In kako se pobegne fižolovi juhi? Če bi radi izvedeli, obiščite našo knjižnico in si izposodite to zares prisrčno in zabavno slikanico. Otrokom in staršem bo približala svet fižolčkov in njihov življenjski krog.
    Odlomek iz besedila:
    »Fižolčica se je prikotalila do kosmatih nog. »Čigave noge ste ve?« 
    »Pasje tace smo.« 
    »Ali veste, kako se pobegne fižolovi juhi?« 
    »Glasno zalajaš nanjo. Takole: Hov, hov, hov!«
    Fižolčica je poskusila zalajati: »Fov, fov, fov!« Ni ji šlo. Takšno bevskanje ne bi nikogar prestrašilo. Odkotalila se je naprej.«
  • Špela Činkelj
  • Alison Jay: ISKANJE VČERAJŠNJEGA DNE
    Morfemplus, 2018
    prevod: Aleša Koncut
    Pisana slikanica angleške avtorice in ilustratorke nas popelje v čarobni svet svetlobe, zvezd in črnih lukenj. V njej spoznamo dečka, ki je imel včeraj najboljši dan. Zato išče najrazličnejše načine, kako bi se vrnil vanj in ga znova doživel. Ko pa za nasvet vpraša modrega dedka, mu ta pokaže, da je življenje polno najčudovitejših dni in da je še mnogo takšnih, ki na dečka čakajo v prihodnosti. Ustvarimo pa jih lahko le tako, da smo srečni vsak sedanji trenutek.
    Iz knjige: »Naši najlepši dnevi ustvarjajo srečne spomine. A vsak dan prinese priložnost za nove dogodivščine. Zakaj bi iskal včeraj, če si lahko srečen tu … danes!«
  • Pia Marincelj
  • DAVIES, BENJI: KIT V NEVIHTI
  • Zala, 2018
  • Avtor slikanice Kit v nevihti je večkrat nagrajeni angleški pisatelj in ilustrator Benji Davies. Nik je deček, ki živi sam z očetom ob morju. Oče je ribič in zato cele dneve odsoten in Niku je dolgčas in je zelo osamljen. Njegova igralnica je morska obala. Zato nekega dne, po nevihtni noči, najde majhnega kita, ki mu pomaga tako, da ga odpelje domov in ga položi v kad z morsko vodo. Ali se bo očka jezil, ko se vrne domov, ali pa bo le opazil, kako je  osamljen Nik? Odgovor dobimo, ko knjigo preberemo do konca. Prikupna slikanica, ki nas tudi opozori na to, da bi morali posvečati več časa našim otrokom, saj otroštvo hitro mine in časa, ki smo ga zamudili ne bomo mogli vrniti. Zato je skupno branje, tako lepih slikanic, kot je tale, zagotovo pomemben del našega vsakdana in tisto čemur lahko rečemo kvalitetno preživljanje prostega časa.
  • Beti Južnič
  • MLAKAR, IDA: KAKO STA BIBI IN GUŠTI UDOMAČILA KOLO
  • Didakta, 2017
  • Glavna junaka slikanica sta dva prašička, Bibi in Gusti. Slikanico je ustvarila slovenska pisateljica in knjižničarka Ida Mlakar in je le ena v seriji podobnih prijaznih in zanimivih slikanic, v katerih nastopata Bibi in Gusti. Tokrat je Bibi pred zahtevno nalogo. Želela bi nabrati štiriperesne deteljice, toda Gustija nikakor ne more spraviti iz postelje. Prav nikamor se mu ne ljubi, saj bi rad v miru gledal nogometno tekmo. Bibi skuša Gustija pregovoriti, da se ji pridruži, zato se odloči, da se bosta odpeljala s kolesom, ker bo to veliko bolj zanimivo. Toda pred tem je treba kolo še udomačiti. Kako se to naredi, pa boste izvedeli ko preberete slikanico? Ob branju pa uživajte ob likovnih podobah junakov in njihovih dogodivščinah.
  • Beti Južnič
  • Doživljanje naraveJoseph Cornell: Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti
  • Celjska Mohorjeva družba, 2019, prevedel Niki Neubauer
  • Svetovno znan naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj Joseph Cornell je pred več kot štirimi desetletji razvil metodo poučevanja, ki otrokom pomaga prebuditi globok občutek čudenja in prevzetosti nad naravo. Na podlagi svojih knjig in neposrednih izkušenj v naravi je oblikoval dovršen sistem učenja, ki temelji na veselju, gibanju v naravi in uporabi vseh čutil.
  • Priročnik prinaša obilico domiselnih iger o naravi, ki jih lahko igramo skoraj povsod. Posebno pozornost posveča ustvarjanju skrivnostnosti, zbujanju čudenja, tihi pozornosti, opazovanju in možnosti, da otroci sami odkrivajo naravo okoli sebe. Avtor nam ponudi tudi veliko praktičnih nasvetov za pripovedovanje zgodb in organiziranje naravoslovnih izletov. Otroke in odrasle vabi k spoznavanju narave z igrami, osebnimi stiki in nas uči, kako živeti v sožitju. Spomni nas tudi na to, da je življenje, če ga živimo v stiku z naravo, nadvse zabavno. Nenazadnje je lahko prav narava tista, ki lahko prebudi najboljše v nas – prihodnost pa pripada tistim, ki se tega zavedajo.
    Odlomek iz besedila:
    Igro Netopir in vešča otroci obožujejo. Po tej igri bodo razigrani in v željnem pričakovanju, kaj bo sledilo. Netopirji slabo vidijo, zato si pri lovu na žuželke pomagajo z eholokacijo. Igra otroke izkustveno seznani z načinom eholokacije, prilagajanjem živali ter odnosom med plenilcem in plenom. Spodbuja tudi pozorno poslušanje in zbranost.”
  • Špela Činkelj
  • GOMBAČ, BORUT: PSIČEK IZ MEGLE
  • Obzorja, 2016
  • Slikanica z naslovom Psiček iz megle slovenskega pisatelja, pesnika in knjižničarja Boruta Gombača govori o cestnem prometu in o vedenju udeležencev v prometu, ko mesto pokrije megla. Naduti mladenič v imenitnem avtu in sivolasa gospa v majhnem skromnem avtu sta udeleženca nesreče. Jasno je, kdo je kriv, toda krivec tega ne prizna. Tudi priča, voznik tovornjaka, ga ne prepriča. No, na srečo na prizorišče pride tudi policist. Kakšna pa je vloga majhnega puhastega psička v tej kolobociji? Preberite slikanico in boste izvedeli. Knjigo krasijo lepe ilustracije Kristine Krhin, prirejena je bila tudi v uspešno gledališko predstavo Lutkovnega gledališča iz Maribora. Upamo, da si jo bomo lahko kdaj ogledali tudi v Kočevju. Ob slikanici se lahko pogovorimo o varnosti v prometu, saj so tudi otroci udeleženci. Pomembno je vedeti, da megla zmanjša vidljivost za voznike in da morajo biti še dodatno previdnejši in se vesti v skladu z prometnimi pravili.
  • Beti Južnič
  • USTVARJALNO LETO: VEČ KOT 40 PROJEKTOV ZA VSE LETNE ČASE
    Založba Mladinska knjiga, 2017
    Katerikoli čas v letu nam ponuja idealno priložnost za preživljanje kvalitetnega ustvarjalnega časa; samim
    ali v krogu družine in prijateljev. Knjiga Ustvarjalno leto ponuja nabor štiridesetih idej za ustvarjanje, razdeljenih po letnih časih, čeprav se je večine projektov možno lotiti skozi vse leto. Posladkajmo se z makroni, domačo
    marmelado in sebe ali druge razvajajmo z omamnimi mili, raznovrstnim nakitom in modnimi dodatki. Ustvarimo barvite žepe za rastline na svojem balkončku, popestrimo si dom s čudovitim čajnim priborom, spremenjenim v miniaturni vrtiček, s kaktusi v pločevinkah, poslikano keramiko ali s svečami v skodelicah. Za najmlajše lahko izdelamo mehke igralne kocke ali prikupne prevleke za blazine, polsteno ovčko, naprstne lutke in sončno čepico. Čeprav december še ni tu, lahko že pričnemo z izdelovanjem izvirnih doma narejenih daril za tiste, ki jih imamo radi – in v knjigi Ustvarjalno leto jih najdemo cel kup!
  • Iz knjige: »Knjiga Ustvarjalno leto vam omogoča, da se prepustite lastni ustvarjalnosti, odprete vrata domišljiji in uživate v izdelavi izjemne zbirke lepih stvari. S to knjigo pri roki boste lahko svoj prosti čas posvetili sebi. «
  • Pia Marincelj
  • Julien Baer in Simon Bailly: The Book in the Book in the Book
  • Holiday House, 2019
  • V naši knjižnici se za mlade bralce skriva čisto posebna slikanica v angleščini. V njej srečamo dečka Thomasa, ki se s starši odpravi na počitnice. Na sprehodu najde drobno knjižico, ki ga odpelje na prav posebno pustolovščino. Pa ne le eno, ampak tri. Na prvi pogled preprosta zgodba skupaj z nenavadno zunanjo podobo ponuja različne iztočnice za pogovor z otroki. Primerna je tudi za bralce, ki šele vstopajo v svet angleščine, saj je besedišče preprosto, besedila pa malo. Prednost imajo bogate ilustracije in nenavadna oblika, saj se znotraj knjige skrivata še dve, ki prinašata vsaka svojo zgodbo, skupaj pa na poseben način tvorijo povezano celoto. Zares neobičajen biser, ki se skriva v naši knjižni zbirki…
  • Špela Činkelj
  • November v MumindoluTOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
    Mladinska knjiga, 2019
  • Prevedla: Nada Grošelj
  • Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
    Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič
  • Pia Marincelj
  • Miši gredo v nebesaIVA PROCHÁZKOVÁ: MIŠI GREDO V NEBESA
  • MIŠ, 2019
  • Smukica je čisto običajna miška z običajnim mišjim življenjem. Najbolj od vsega na svetu se boji lisjaka Belobušca, ki ji je vedno za petami. Ko je nekega dne spet bežala pred njim, pa je kar na enkrat padla v prepad. Ob njej sta se znašla sestrična in striček. Ampak, kako je to mogoče, ko pa sta že umrla? Smukica spozna, da je tudi sama umrla. S sorodnikoma poleti v nebesa, kjer je življenje povsem varno, nikogar več se ji ni treba bati. Kaj kmalu se ji tam pridruži še Belobušec, s katerim sprva z veliko dvoma in strahu sklene prijateljstvo. A Smukčina in Belobuščeva zgodba se tam še ne konča …
  • Odlična zgodba za otroke, ki se na lahkoten, pozitiven in zabaven način spopade z veliko in marsikomu težko temo smrti. In kljub temu je to predvsem zgodba o prijateljstvu, o iskanju ljubezni in poguma, o premagovanju predsodkov, upanju in celjenju starih ran, ki nas nauči še veliko več od tega, da je smrt samo del cikla, ki ga včasih jemljemo preresno.
  • Iz knjige: »Kamilice so dišale, razdalja med Belobušcem in Smukico se je večala, vse se je zdelo v najlepšem redu. A ni bilo. Smukica je gledala za lisjakom in čutila nenavadno razočaranje. Kot, da je nekaj izgubila. Obrnila se je in skušala ta občutek pregnati, vendar ji ni uspelo. Ravno nasprotno, čedalje manjši je postajal. Ozrla se je za lisjakom. Bil je le še majhen meglen madež v daljavi. Še malo, pa bo izginil za obzorjem. Še malo, pa …«
  • Pia Marincelj
  • PETER SVETINA: SOSED POD STROPOM
    KUD Sodobnost International, 2016
  • Peter Svetina velja za enega najboljših slovenskih mladinskih avtorjev. Sosed pod stropom je zbirka prisrčno prismuknjenih zgodbic iz sveta, v katerem odrasli piščančki odidejo za profesorje in otorinolaringologe, kjer v najožji ulici prebivajo le zelo suhi ljudje in na vodni gladini poplavljene dežele plavajo vesele krste. Tam se zaljubljenci dvigajo pod strop in debela pekovka na skrivaj leze v krofe ter iz njih liže marmelado, babica pa po nesreči pade dedku v srce. Pisatelj je navdih za like, ki nastopajo v zgodbah, dobil z opazovanjem posebnežev iz resničnega življenja. Zgodbe iz knjige so zgodbe našega sveta, projicirane skozi otroške oči, posoljene z merico bogate domišljije in nedolžnega humorja ter opremljene z več kot odličnimi ilustracijami Petra Škerla.
    Iz knjige: »Pravzaprav niti ne vem, kako je gospe ime. Pravijo ji preprosto gospa Grofica. Nima stanovanja. Ima pa dva nakupovalna vozička. V teh ima vse, kar sploh ima …«
  • Pia Marincelj
  • LOUISE SPILSBURY : SVETOVNI SPORI in RASIZEM IN NESTRPNOST
    Morfenplus, 2018
    V zbirki Otroci v našem svetu založbe Morfemplus sta izšli dve poučni slikanici na temo strpnosti. Knjiga Svetovni spori na preprost način razlaga, iz kakšnih razlogov lahko pride do sporov med različnimi ljudmi, kakšne so možne posledice sporov in kako se lahko tem izognemo ali jih razrešimo na lep način. Otrokom so razloženi tudi pojmi kot so: vojna, terorizem, begunec, vlada, dobrodelna organizacija … Knjiga Rasizem in nestrpnost na drugi strani razlaga pojme rasizem, nestrpnost, različnost, predsodek, spoštovanje, vera … Govori o različnostih, ki so pogosto povod za spore, v primerih, ko med ljudmi primanjkuje spoštovanja do drugačnih. Izvemo v kakšnih oblikah ter iz kakšnih razlogov se lahko pojavi nestrpnost ter kako se ji lahko zoperstavimo. Poučno besedilo obeh slikanic spremljajo zanimive ilustracije.
  • Iz knjige Rasizem in nestrpnost: »Vsi smo si veliko bolj podobni, kot smo si različni. Vsi potrebujemo hrano, vodo, oblačila in dom, v katerem lahko živimo. V življenju se moramo vsi naučiti delati in se zabavati. Vsi se smejimo, jokamo in radi preživljamo čas z družino in prijatelji. Vsi moramo biti svobodni in varni
  • Pia Marincelj
  • Drobtine iz mišje dolineANJA ŠTEFAN: DROBTINE IZ MIŠJE DOLINE
  • Mladinska knjiga, 2017
  • Ilustracije: Alenka Sottler
  • »Piši, moja tačka, piši
  • drobne pesmice za miši
  • in ujemi mišji svet
  • v gladko nitko iz besed.«
  • tako nas v uvodni pesmici Pisar Anja Štefan popelje v svet drobnih prizorov iz življenja mišk, ki nam ​ogrejejo srce.
  • Pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline lahko označimo za eno najboljših sodobnih knjig poezije za otroke. Pesnica Anja Štefan pravi, da v svojih pesmih vedno nagovarja tako otroke kot starše. Drobne zabavne in ljubke pesmice so v resnici velike – zazrte so v lepoto sveta, igro besed, a tudi v manj prijetne resnice sodobnega časa, zato je zbirka izjemno aktualna. Odlične prstne ilustracije Alenke Sottler, ene naših najbolj priznanih in nagrajevanih slikark in ilustratork, so še kako primerne za upodabljanje drobnih nagajivih mišk. Anja Štefan je za pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline prejela večernico, nagrado za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo, ki jo podeljuje časnik Večer, knjiga pa je bila nagrajena tudi z oznako zlata hruška.
  • Pia Marincelj
  • MANICA K. MUSIL: SLON STANE
    Grafični atelje Zenit, Žiga Valetič s. p., 2018
    Dandanes slikanica ni več nujno ustvarjena zgolj z ilustracijami na papirju in s spremnim tekstom. Avtorji in ilustratorji se pri ustvarjanju knjig za najmlajše domišljajo novih in inovativnih načinov. Manica K. Musil je s
    prepletanjem niti in obdelavo raznovrstnega tekstila ustvarila prav posebno slikanico, v kateri spoznamo slona Staneta, ki nadvse rad pripoveduje zgodbe. A kaj, ko se njegove zgodbe živalim okoli njega zdijo brez repa in
    glave in povsem nezanimive. V močni želji, da bi našel poslušalca, Stane skoraj spregleda in presliši drobno  mravljico, ki ves čas pozorno posluša vsako njegovo besedo …
  • Pia Marincelj
  • LUCIJA IN DAMIJAN STEPANČIČ: ARSENIJE!
    Miš, 2017
    Damijan in Lucija Stepančič s slikanico Arsenije! nadaljujeta cikel osebnih pripovedi iz prve svetovne vojne, ki je namenjen tako mlajšim kot starejšim bralcem. Pri založbi Miš je že leta 2014, ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne, izšla slikanica Anton!, tokrat pa je isti tandem ustvaril slikanico na podlagi zgodbe Marka Simića o izkušnji njegovega deda, Arsenija Simića. Arsenij se po končani bitki pri Ceru gluh prebudi v vrsti mrtvih vojakov, pripravljenih za pokop. Po vojni naenkrat postane vseeno, kdo je Avstrijec in kdo Srb, in tako ob spoznanju, da je preživel, sovražniki zanj vzorno poskrbijo. Medtem pa je bilo domov že poslano obvestilo o njegovi smrti … Damijan Stepančič je za dramatične, tehnično in vizualno izjemne ilustracije, ki ustvarjajo filmsko občutje in imajo v knjigi skoraj večjo moč pripovedovanja kot besedilo samo, lansko leto prejel osrednjo nagrado Hinka Smrekarja. Slikanica z močnim protivojnim sporočilom nas opominja in sili k razmisleku o grozotah in nesmiselnosti katere koli vojne …
  • Iz knjige: »Arsenije se je prebudil v popolni tišini. Nebo je bilo polno roparskih ptic, a se začuda niti ena ni oglasila. Bitka na Ceru, prva v njegovem življenju srbskega vojaka zadnje obrambe, se je končala, medtem, ko je bil sam v
    globoki nezavesti. Narava je molčala o zmagovalcu
  • Pia Marincelj
  • PODGORŠEK, MOJICEJA: O GOSENICI, KI JE ŽELELA POSTATI PLESALKA
  • Epistola
  • Slikanica izpod peresa ene najbolj branih in uspešnih slovenskih avtoric Mojiceje Podgoršek govori o baletu. Glavna junakinja je gosenica Tia, ki jo glasba, ki prihaja iz baletne hiše tako prevzeme, da si goreče želi postati baletna plesalka. Toda v baletni šoli jo zavrnejo, saj so gosenice počasne in okorne in nimajo kril, da bi lahkotno poplesavale ob prelepih melodijah. Tia je zelo žalostna in poskusi na vsak način priti do kril, a ji ne uspe. Toda na pomoč ji priskoči narava in iz počasne in okorne gosenice se razvije prečudovita metuljčica. Ni samo lepa, temveč tudi zelo primerna za vpis v baletno šolo. Slikanica nam pove, da smo tisto, kar imamo v srcu in ne samo tisto, kar se vidi na prvi pogled.
  • Beti Južnič
  • EMILIANI, LUCIA: IZGUBLJENO JAJCE
  • Morfemplus, 2018
  • Slikanica govori o izgubljenem jajcu, jajcu v katerem je majhen ptiček, a nima staršev, ki bi skrbeli zanj.  Napisala jo je slovenska avtorica Helena Kraljič (pod psevdonimom Lucia Emiliani). Najdeta ga prijateljici, divja svinja Dora in vidra Vanja. Zaskrbljeni iščeta ptičje starše, ki so jajce izgubili. Žolni, fazanki, kukavici in prepelici sta ga pokazali, vendar ga nobena ne prepozna, saj ni prave barve. Seveda, vsaka ptica ima drugačno jajce, zanimive so predvsem različne velikosti in odtenki. Kot v vsaki dobri zgodbi se vse srečno konča, na koncu le izvemo katera ptica pokuka na svet.
  • Beti Južnič
  • Pogumni LukaCARL-JOHAN FORSSEN: Pogumni Luka: Narobe Teden
  • Mladinska knjiga, 2019
  • Švedski psiholog in vedenjski strokovnjak, avtor slikanice O zajčku, ki bi rad zaspal (MK, 2015), ki je doživela izjemen uspeh pri neprespanih starših, se vrača z zgodbo o dečku z imenom Luka, ki prvič prestopa prag male šole in to za nameček v novem kraju, kamor se je pred kratkim preselil s staršema in starejšo sestro Emo. Čeprav se radovedni Luka novih dogodivščin in poznanstev veseli, se mu ob tem porajajo tudi različni strahovi in skrbi. Niti slučajno si ni predstavljal, da bo prvi teden v novem okolju povsem narobe teden!
  • Avtor preko zgodbic, ki opisujejo vsakdanje otrokom neprijetne situacije (prvi dan v mali šoli, strah pred temo, okušanje novih jedi, padci na igrišču) mlade bralce na razumljiv način poduči o tem, kako premagati strah in tesnobo, kako se soočiti z novimi izzivi in kako premagati bolečino. Hkrati je knjiga zelo poučna tudi za starše, saj jim predstavi različne miselne tehnike, s katerimi lahko učinkovito in ustrezno potolažimo otroka. Avtor poudarja, da je pri vzgoji ključnega pomena zgled staršev, ki morajo biti odprtega duha in tudi sami pripravljeni na spremembe.
  • Iz knjige:
  • »Luka radovedno pogleda brokoli na krožniku. Opogumi se in ga poskusi. Počasi ga pregrizne in začne žvečiti. Umiri se in premišljuje: Kakšen okus ima pravzaprav brokoli? Po gobah? Po rakcih? Mogoče po obojem – ali pa bolj po banani? Nasmehne se vzgojiteljici in vzame še en grižljaj.«
  • Pia Marincelj
  • PAYNE, LIANE: CVETKO IN VETROVNI DAN
  • DZS, 2015
  • Slikanica angleške avtorice Liane Payne govori o zajčku Srečku in vetru. Cvetko ima čudovit vrt v katerem prebije veliko časa. Sadi, ureja gredice in puli plevel, tako, da je vrt vedno brezhiben. Pogrešal je samo prijatelje, s katerimi bi lahko užival na svojem vrtu. Nepričakovano je začelo pihati in gredice so bile polne listja. Cvetko se sprva jezi na veter, potem pa ugotovi, da le ni vse tako hudo. Veter mu prinese tudi prijatelje, ki jih je tako zelo pogrešal. Katere, boste izvedeli, ko preberete slikanico? Razsuto listje bo pospravil, z novo pridobljenimi prijatelji pa užival in se igral.
  • Beti Južnič
  • JOGAN, DUNJA: SREČKOV KOVČEK
    Založba Zala, 2017
    Srečko je bil neznansko nesrečen fant, ki je s sabo nosil gromozanski kovček, v katerega je spravil vse, kar ga žalostilo, prestrašilo in tako ali drugače prizadelo. Kovček je bil poln temnih stvari in je postajal vse težji in težji. Nekoč, ko je Srečko zaspal na travniku, pa se je radovedni deček priplazil do kovčka in ga odprl …
    Slikanica s čudovitimi ilustracijami Dunje Jogan, Tržačanke in svetovljanke, ki razstavlja v Italiji in drugod po svetu in je bila leta 2015 za slikanico Slon na drevesu nominirana za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, nas opominja, da temnih stvari ni dobro potiskati v kovčke, ampak jih spustiti, da odletijo stran in na ta način dopustiti, da nas praznih rok objame sreča.
    Iz knjige: »Babica je Srečku govorila, da za dežjem vedno posije sonce in da se za vsakim hribom odpre dolina.«
  • Pia Marincelj
  • UROŠ GRILC: O PASTIRJIH IN ŠKRATIH S KRVAVCA
  • Škrateljc, 2017
  • V prvencu nekdanjega ministra za kulturo z naslovom Mali plac škratje povzročijo razdejanje na Ljubljanskem barju, v naslednji knjigi za otroke O pastirjih in škratih s Krvavca pa nadloge zavzamejo čaroben planinski svet Krvavca. Mali hudobneži se poigrajo z Lučko in Ažbetom, ki prav tega dne prvič sama za tri mesece ženeta živino v gore in jima povzročajo nevšečnosti. Ko mlada pastirca spoznata, kdo jima jo je zagodel, planino zajame strašna nevihta – kadar škratje zaslišijo svoje ime, privrejo na planino z vseh koncev in uganjajo najhujše hudobije. Še dobro, da obstaja predmet, s katerim jih je moč ugnati! Slikanica, ki oživlja slovenske legende in krepi nacionalni ponos ter nas vrača v čas Kekca in Pastircev, je opremljena z zemljevidom in škratjo abecedo ter je kot nalašč za burjenje otroške domišljije in odlična spremljevalka ob izletu v gore, še najbolje po Poteh pastirskih škratov na Krvavcu, kjer nudijo pravljična doživetja za vso družino.
  • Iz knjige:
  • »Nekoč, ko ajdovskih deklic ni bilo več, so se na Krvavec pripodili ….« Ažbe malo počaka, kot da bi preverjal, ali nemara kdo prisluškuje, nato šepetaje nadaljuje: »… škrati. In to tisti najzlovolnejši med vsemi škrati – pastirski škrati.«
  • Pia Marincelj
  • Slonom vstop prepovedanLISA MANTCHEV: SLONOM VSTOP PREPOVEDAN
  • Grafenauer, 2018
  • Ilustracije: Taeeun Yoo
  • Dan hišnih ljubljenčkov je. Na srečanje v klub pridejo otroci s svojimi mačkami, psi in ribami. Na srečanje želi priti tudi deček, ki ima zelo nenavadnega hišnega ljubljenčka: slončka. Ko prispeta na dogodek, pa ju na vratih preseneti napis: “Slonom vstop prepovedan”. Razočarana in z žalostjo v srcu odideta. Na poti srečata deklico s hišnim ljubljenčkom, ki na srečanju ravno tako ni bil zaželen in z dečkom se skupaj domislita, da bosta ustanovila svoj klub hišnih ljubljenčkov, v katerem bodo dobrodošli prav vsi. Nežna, ljubka slikanica, ki govori o čarobnosti pravega prijateljstva, lepoti sprejemanja drugačnosti in spoštovanja vsakogar, ne glede na barvo, velikost in obliko.
  • Iz knjige: »Če imaš za ljubljenčka slončka, je težava v tem, da zelo izstopaš. Nihče drug nima slona
  • Pia Marincelj
  • STEPHENS, HELEN: KAM SKRITI LEVA ZA BOŽIČ
  • Morfemplus, 2018
  • Slikanico z naslovom Kam skriti leva za božič je ustvarila angleška avtorica Helen Stephens, v njej pa spoznamo punčko Iris, ki ima nenavadno domačo žival – leva. Lev je prijazen in prav vsi v njenem mestu, ju poznajo. Za božič mora s starši na obisk k teti Sari. Obiska se veseli, a kaj ko mora svojega ljubljenega levčka pustiti doma, saj ga v mestu, kjer živi teta Sara, ne poznajo in bi se ga zelo prestrašili. Žalostna sta oba, tako Iris, kot levček. In tu se naša zgodba začne. Kaj se zgodi, preberite, zaupno vam lahko namignemo samo to, da bodo Iris in njena družina ostali brez božične večerje. Slikanica je prava uspešnica in po njej so že naredili gledališko predstavo, ki jo bomo, upamo, videli tudi pri nas.
  • Beti Južnič
  • JARMAN, JULIA: DVE SRAMEŽLJIVI PANDI
  • Epistola
  • Vsi jih imamo radi, ker so tako ljubke, prijazne in zabavne. Pande imajo še eno zanimivo lastnost, so namreč zelo sramežljive.  Angleški avtorici, Julia Jarman, ki je napisala zgodbo in Susan Varley, ki jo je tudi ilustrirala, sta opisali, kako sta pandi Pandora in Pando premagali svojo sramežljivost in postali prijateljici. To ni bilo nič kaj enostavno, kljub temu, da sta se dolgočasili in vedeli, da bi se bilo lepše igrati v družbi. Vendar nobena ni premogla toliko poguma, da bi drugo povabila: “pridi k meni, se bova igrala”. Ko sta sramežljivost premagali, sta veliko lepše živeli. Bili sta srečni in vse misli sta si lahko zaupali, skupnih iger in zabave jima ni nikoli zmanjkalo. Slikanica je namenjena otrokom starim od 4 do 8 let in sporočilo je jasno: sledi svojemu srcu in izrazi svoja čustva tistemu, ki ti je všeč. Prijatelje ni tako težko najti, če jih iščeš s srcem in odkritostjo.
  • Beti Južnič
  • Medtem ko spišGABRIELLA BALLIN: MEDTEM KO SPIŠ
  • Ilustracije: Daniela Volpari
  • Epistola, 2019
  • Ste kdaj razmišljali, kaj se dogaja na drugem koncu Zemlje medtem ko se vi brezskrbno potepate po sanjskih svetovih? Kaj medtem delajo levi v Afriki, otroci na Kitajskem, kenguruji v Avstraliji in ljudje v New Yorku ali Tokiu? Kratka prikupna slikanica je kot nalašč in za radovedne malčke, s katerimi lahko skupaj razmišljamo o nenehnem vrtenju Zemlje in časa, ki se nikdar ne ustavi.
  • »V Kanadi si je medved pravkar privoščil prigrizek. Medtem ko spiš, se svet skupaj s svojimi prebivalci vrti naprej …«
  • Pia Marincelj
  • Sedeti pri miru kot žabaELINE SNEL: Sedeti pri miru kot žaba: vaje čuječnosti za otroke (in njihove starše)
  • Cangura, 2019
  • Ta prikupna knjižica z zabavnim naslovom je čudovit uvod v meditacijo čuječnosti. Svetovna uspešnica je namenjena otrokom in njihovim staršem. Na preprost in dostopen način opisuje, kaj je čuječnost in kako lahko opisane vaje vašemu otroku pomagajo, da se umiri, postane bolj osredotočen, lažje zaspi, se otrese skrbi, obvlada jezo, izboljša koncentracijo, obvladuje težavna čustva in na splošno postane bolj potrpežljiv in pozoren. Enostavne meditacijske vaje za otroke v starosti med 5 in 12 let so dostopne na priloženem CD-ju.
  • Iz knjige: »Žaba je izjemno bitje. Zmožna je visokih skokov, vendar pa lahko po drugi strani sedi izjemno mirno. Čeprav se zaveda vsega okrog sebe, se ne odziva takoj. Žaba mirno sedi, diha in hrani svojo energijo, namesto, da bi takoj naredila, kar ji prvo pade na pamet
  • Pia Marincelj
  • JAY, ALISON: ČEBELA IN JAZ
  • Epistola, 2016
  • Slikanica Čebela in jaz govori o nenavadnem prijateljstvu med čebelo in deklico. Čebela deklico prestraši ko nepričakovano prileti v sobo, a le na kratko. Kmalu spozna, da gre za prijazno čebelo, s katero skupaj odkrivata naravo in okolje. Gre za pravo slikanico, saj angleška avtorica Alison Jay zgodbo pove samo s slikami. Besedilo ni potrebno, saj ilustracije nazorno spremljajo junakinji na njuni zanimivi poti. Slikanica je torej zelo primerna za skupno pregledovanje slik in oblikovanje svojih zgodb med odraslimi in otroci, ki še ne berejo. Na koncu knjige pa je še nekaj nasvetov o tem, zakaj in kako skrbeti za čebele. In seveda tudi pomemben nasvet: čebel se nikoli ne dotikaj, saj te lahko pičijo. Zanimivo jih je opazovati in občudovati, saj vemo, da njihovo letanje pomeni dobro letino pridelkov in seveda medu. In na koncu še: velika pohvala je, če vam kdo reče, da ste pridni kot čebelica!
  • Beti Južnič
  • BERNE, JENNIFER: NA ŽARKU SVETLOBE
  • Celjska Mohorjeva družba, 2017
  • Branje knjig je potovanje, ko beremo, se učimo in izobražujemo. Prav je, da z branjem začnemo čimbolj zgodaj. Sprva nam berejo tisti, ki že znajo, nato začnemo brati samostojno in kasneje beremo drugim, tako se sklene krog branja in poslušanja. Genialni Albert Einstein, se je tega zelo zavedal. Tako je zapisal: »Če želite, da bi bili vaši otroci inteligentni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili vaši otroci zelo inteligentni, jim berite še več pravljic.« Biografsko zgodbo o Albertu Einsteinu Na žarku svetlobe je ustvarila ameriška avtorica Jennifer Berne, razgibane ilustracije pa je prispeval ruski ilustrator Vladimir Radunsky. Spremlja Einsteinovo razmišljanje in razvoj od malih nog do odraslosti. Že kot otrok je doumel, da na svetu obstajajo skrivnosti, skrite in tihe, neznane in neopažene. Zato je začel veliko brati se učiti in logično povezovati. Počasi, postopoma in z vztrajnostjo, je začel odkrivati skrivnosti sveta in vesolja. Odkrival je skrivnosti svetlobe, gibanja in časa. Njegova odkritja so omogočila človeštvu nesluten
    napredek in dosežke. Zato ima v zgodovini človeštva posebno mesto in vlogo. Ne moremo vedeti, kakšni bodo naši otroci ko odrastejo, a moramo jim omogočiti, da bodo lahko izkoristili vse dane možnosti. Načinov je veliko, kako bi dosegli zadane cilje, lahko pa verjamemo Albertu Einsteinu, da je branje pomembno in tega ne smemo pozabiti. Namreč, ko so Einsteinu očitali, da branje pravljic vendar ne more pomeniti intelektualnega razvoja,
    jim je pojasnil, da je ravno obratno. Branje domišljijskih zgodbic vzbuja otrokovo ustvarjalnost, kar je pogoj za inteligenco.
  • Beti Južnič
  • DORIA, JULIA: CVETEK, KI SE NI HOTEL ZMOČITI
  • Doria, 2017
  • Slikanico z naslovom Cvetek, ki se ni hotel zmočiti je napisala slovenska avtorica Julia Doria. Pomlad zbudi seme sončnice, ki previdno pokuka iz zemlje. Ta letni čas ima še eno lastnost, pogosto in obilno dežuje kar je všeč rastlinam, nam pa malo manj. Tudi naša rastlinica ni bila preveč vesela dežnih kapelj, kar bala se jih je malo. Toda strah je bil odveč, cvetek je postajal vse večji in močnejši. Seveda, saj raste tudi zaradi dežja, ki zaliva zemljo. Pa še nekaj, saj vemo, da za dežjem vedno posije sonce, ki ga sončnice tako zelo ljubijo, da za njim obračajo glave. Ljudje imamo po navadi rajši sonce, manj nam je všeč vlaga, luže in dežniki, ki jih moramo po takem vremenu nositi s seboj. Vendar vemo, da bo voda, ki jo dež tako radodarno razliva te dni, koristno uporabljena. Sonce pa bo dokončalo delo, ki ga je začel dež in iz pomladi naredilo najlepši letni čas.
  • Beti Južnič
  • CANKAR , IVAN in ŠKERL, PETER: SKODELICA KAVE
    Miš, 2018
    Ob stoti obletnici Cankarjeve smrti, ki se nam približuje z 11. decembrom, je v letošnjem letu izšlo kar nekaj ponatisov njegovih del. Založba Miš je izdala samostojno slikanico slavne Skodelice kave z izvirnim besedilom iz leta 1974, ki je tokrat prvič v celoti ohranjeno. Slikanica je namenjena vsem generacijam. Mojstrske, temačne in ekspresionistično navdahnjene ilustracije Petra Škerla besedilo ne le krasijo, temveč so mu enakovredne in zgodbo ter njeno ozadje celo dopolnjujejo s pripovedovanjem svoje zgodbe. Ilustrator je letos za Skodelico kave prejel tudi nagrado Kristine Brenkove za najboljšo slovensko slikanico. Ker je slikanica dvojezična (tudi v angleškem jeziku) lahko predstavlja zanimiv spominek za turiste, ki jih zanima izvirna slovenska literatura.
  • Iz knjige: »Srce je pravičen in nezmotljiv sodnik. Sodi in obsodi grešnika po skriti, komaj zavedni kretnji, po hipnem pogledu, ki ga nihče ni opazil, po neizgovorjeni, komaj na čelu zapisani misli; celo po koraku, po trkanju na
    duri, po srebanju čaja. Le malo grehov je napisanih v katekizmu in še tisti niso poglavitni. Če bi bilo srce spovednik – dolga in strašna spoved
  • Pia Marincelj
  • PODGORŠEK, MOJICEJA: IVAN IN SKODELICA KAVE
  • Epistola, 2018
  • Eden najpomembnejših slovenskih pisateljev, Ivan Cankar, sicer ni pisal za otroke, zato je razumevanje njegovega dela, predvsem romanov in dram, težko pojasniti otrokom. Mojiceji Podgoršek je to uspelo s priredbo ene najbolj znanih tematik Ivana Cankarja, njegove črtice o Skodelici kave. S pomočjo ilustratorke Daše Simčič, ki je zgodbi dodala ilustracije, oživita Cankarja (z njegovimi prepoznavnimi brki) in vpogled v ta čas. V Cankarjevem času je bila prava kava redko na voljo, samo bogatejši so si jo lahko privoščili. Mama prinese Ivanu skodelico prave, mamljivo
    dišeče kave. Ivan, ki mu pisanje ni šlo najbolj od rok in zaradi tega ni bil ravno najboljše volje, ker ga je pri pisanju zmotila, jo grobo in nevljudno zavrne. Četudi mu je bilo že naslednji hip žal nesramnih besed, je bilo prepozno. Na materino prijaznost je odgovoril z nesramnostjo. Zgodba je prirejena tako, da je razumljiva za otroke, ki se včasih neustrezno odzovejo. Pojasniti jim moramo, da ni prav, če so brez vzroka nesramni in jezikavi. Četudi jim je kasneje žal, morajo vedeti, da takšno vedenje in žaljive besede bolijo, tako kot so bolele tudi Ivanovo mamo.
  • Beti Južnič
  • DONALD, ALISON: KNJIŽNIČAR KOSMATINEC
  • Skrivnost, 2016
  • Slikanica Knjižničar kosmatinec je prvenec kanadske avtorice Alison Donald. Slikanica je nastala na osnovi izkušenj, ki jih ima, ko sodeluje z knjižnicami pri različnih projektih, ki so namenjene spodbujanju branja pri otrocih. Zgodba se začne, ko otroci nestrpno, polni pričakovanja, v knjižnici tiho čakajo, da jim knjižničarka pravljičarka pove zgodbo. Vedo, da knjižničarka nikoli ne zamuja, zato se čez nekaj časa lotijo njenega iskanja. Najdejo čudne sledi, lepljivo mizo in  razmetane knjige. In seveda na koncu tudi novega knjižničarja. Ta jim obljubi, da bo prebral zgodbo takšno: napeto, srhljivo, zanimivo, o medvedih. Zgodba je zelo doživeta, kaj ne bi bila, saj je novi knjižničar – pravi kosmatinec medved. Otroci so navdušeni, take knjige in tako doživetega branja še niso slišali. A nič hudega, slikanica se konča srečno. Na koncu še izvemo, zakaj ni bilo knjižničarke in zakaj je bil medved v knjižnici.
  • Beti Južnič
  • PARKER, DANNY: MONIKA IN MIJA
  • Skrivnost, 2016
  • Današnjo slikanico je napisal angleški avtor Danny Parker, ki pa zadnjih petnajst let živi v Avstraliji. V obeh državah so vlaki sodobni, hitri in udobni, zato ni čudno, da se zgodba, ki jo popestrijo lepe ilustracije, dogaja na vlaku.  Slikanica govori o prijateljstvu dveh deklic, Monike in Mije. Ko se dopoldne vkrcata na vlak, se začne tudi potovanje njunega prijateljstva. Igrata se, skačeta, malce tudi nagajata staršem in sopotnikom. Toda vožnja je dolga in deklici se je naveličata. Iz dolgočasja pride slaba volja in iz malenkosti zraste velik spor. Toda prijateljstvo je močnejše od malih razprtij. Čudovit opis tega, kako se takšen spor zgladi, je avtor doživeto napisal samo tako, da je te spore opazoval pri svojih otrocih.
  • Beti Južnič
  • TRAMPUŽ, LJERKA: MIŠKA, SLONČEK IN MUZEJSKO MORJE
  • Prirodoslovni muzej Slovenije, 2017
  • Muzejska svetnica v Prirodoslovnem muzeju Ljerka Trampuž je ustvarila serijo slikanic z junakoma Miškom in Slončkom in tako otrokom na poljuden način predstavila muzejsko zbirko. Zadnja iz te serije je slikanica z naslovom Miška, slonček in muzejsko morje, ki predstavlja vodnik po morski zbirki muzeja. Vodnica Maja pelje prijatelja skozi morski svet, ki nas v domišljiji spomni ali pa pripravi na poletje in morske dogodivščine. Spoznamo različne živali, ki živijo v morju, od zanimivih školjk, malce neprijetnih morskih ježkov, če nas zbodejo, pa vse do hudih morskih psov. Še posebej zanimiva je predstavitev želve, glavate karete, ki pa jo zelo ogrožajo prav odvržene plastične vrečke, katerih uporabo v zadnjem času poskušamo močno omejiti. Prijetna slikanica, ki jo lahko vzamemo v roke tudi, če ne mislimo takoj obiskati Prirodoslovnega muzeja. Pričara nam poletno vzdušje in počasi se lahko pripravimo na poletje in uživanje v vsem, kar nam ponuja morje.
  • Beti Južnič
  • DAVIES, NICOLA: BELI MEDVED
  • Učila, 2006
  • Beli medved, ki mu rečemo tudi severni ali polarni medved, je največja zver na svetu. Živi na Arktiki in je tudi popolnoma prilagojen življenju v okolju večnega snega in ledu. Tamkajšnji prebivalci Inuiti, ki jim mi rečemo Eskimi, ga spoštljivo imenujejo nanuk. Že res, da je medved, a je zelo različen od vseh drugih medvedov, nas v izjemno poučni slikanici z naslovom Beli medved pouči angleška avtorica Nicola Davies. Avtorica je namreč zoologinja in je slikanico napisala tako, da o belem medvedu piše strokovno, na razumljiv način, da postane zgodba zanimiva tudi manjšim otrokom. Gary Blythe je znan ilustrator slikanic za otroke, svoje izkušnje je prenesel v slikanico, natanko tako, da ilustracije sledijo strokovnemu besedilu. In v čem se beli medved razlikuje od ostalih medvedov? Veliko večji je, odrasli samci lahko tehtajo tudi do 800 kilogramov. Plava v ledeno mrzlem morju, tudi do sto kilometrov brez počitka. Naj se zgodi karkoli, belemu medvedu je vedno toplo, kar je na mrzli Arktiki še kako pomembno. Ima temno kožo, dlake so nekaj posebnega, videti so bele, v resnici pa so votle in polne zraka. To je le drobec zanimivih podatkov, ki jih lahko preberete in vidite v tej strokovni slikanici. Primerna je tudi za branje z mlajšimi otroci, saj nam odstre skrivnostni svet Arktike in predstavi, kako se bivanje živali prilagodi življenju tudi v najbolj negostoljubnih okoljih.
  • Beti Južnič
  • TATARNIKAVA, SVIATLANA: KJE RASTEJO PIŠKOTI?
  • Obzorja, 2017
  • Slikanica, ki jo je napisala in ilustrirala beloruska avtorica Sviatlana Tatarnikava, govori o sladicah, in sicer o piškotkih. Male  sladkosnedne miške bi želele vedeti, kje rastejo piškotki, ki jih imajo tako rade. Razmišljajo o tem, ali mogoče rastejo na travnikih, med cvetlicami, ali pa na drevesih. Mama miš si vzame čas in jim natančno razloži, kako v resnici pridemo do okusnih piškotkov. Od semena, ki ga posadimo v zemljo, do testa, ki ga bo zamesila mama, do dišav iz pečice, dokler niso na mizi okusni piškotki. Imenitna knjiga za otroke, ki radi pomagajo pri pripravi okusne hrane. To so zagotovo prav vsi otroci, samo motivirati jih moramo. Če imate možnost in radi preizkušate nove jedi, pri pripravi uporabite tudi sojo, ob klasični moki. Še posebej se dobro kombinira z dobro, črno moko. Če pa vam ni toliko do novosti, pa naredite navadne piškotke z vašimi otroci. Glavno je, da vsem teknejo.
  • Beti Južnič
  • VANDOT, JOSIP: KEKČEVE ZGODBE
  • Že sto let je minilo, odkar je Kekec postal eden najbolj prepoznavnih knjižnih likov v Sloveniji. Dodatno so mu utrdili prepoznavnost še trije filmi, ki so ime Kekca prenesli po Evropi. Predvsem so bili odlično sprejeti v vseh alpskih deželah, ker je kultura in življenje ljudi podobna in tudi širše. Ne smemo pozabiti na Kekčeve pesmi, ki so postale kar ljudske in seveda del slovenske kulturne zakladnice. Josip Vandot je bil mladinski pisatelj in zaveden Slovenec in like, ki jih je tako živo ustvarjal, je črpal iz slovenskega naroda. Med drugo vojno so ga okupatorji zaradi njegovega pogleda na svet izgnali, tam je tudi je umrl. Kekcu je pripisal lepe lastnosti, ki bi jih želeli tudi od naših otrok. Kekec je bister, iznajdljiv, dober, pogumen, a tudi navihan in razigran. Živi v idilični vasici sredi pravljičnega sveta alpskih gora. Pomaga ljudem, ko le lahko, pogosto tako, da zna povezati in izvabiti vse najboljše iz ljudi, ki tam živijo. Samo spomnimo se zdravilnih kapljic botre Pehte, ki pomagajo slepi Mojci. Ali kako je pomagal prijaznemu Kosobrinu, ko ga je preganjal hudobni Bedanec. Kekčeve zgodbe so doživele veliko ponatisov in različnih izdaj. Verjamem, da imate kakšno tudi doma. Če pa jih nimate, pa lahko vedno pridete v našo knjižnico in si jih izposodite. Kljub časovni oddaljenosti nam je pravljični Kekčev svet, kot ga je ustvaril pisatelj Vandot, še vedno blizu in se lahko otroci in odrasli vanj potopimo, uživamo v prigodah junakov v čudovitem alpskem svetu.
  • Beti Južnič
  • MILNE, TERRY: ČARLI, TI SI CAR
  • Epistola, 2018
  • Glavni junak zgodbice je majhen pes, jazbečar Čarli. Knjigo je napisala južnoafriška avtorica Terry Milne in jo naslovila Charlie Star, kar lahko dobesedno prevedemo kot Čarli Zvezda. Gre za čudovito slikanico, z zanimivo zgodbo in prijetnimi ilustracijami. Čarli je poseben pes, rad ima vse urejeno in pravilno postavljeno, strah ga je vsega novega, drugačnega in nepričakovanega. Vse, do nekega dne, ko se zgodi nekaj nevarnega. Njegov prijatelj Jon se pri igranju zatakne v cev. Vsi poizkusi rešitve so neuspešni, dokler se Čarli ne domisli nekaj enkratnega. Reši prijatelja, a s tem tudi sebe, saj vidi, da se ni potrebno bati nepričakovanih in drugačnih reči. Slikanica je primerna za vse, ki psa že imate in tudi za tiste otroke, ki si psa želijo. Četudi gre za zgodbo, tisti, ki pse imamo in poznamo, vemo, da imajo v resnici radi rutino in red, tako kot jazbečar Čarli. Ljudje pa nismo takšni, nepričakovane in nove reči nas bogatijo.
  • Beti Južnič
  • STARLING, ROBERT: FERI JE JEZEN
  • Epistola, 2018
  • Tema današnje slikanice je jeza, ki ima vedno posledice za posameznika in še posebej na njegov odnos z okolico. Avtor je Anglež Robert Starling, glavni junak pa mali zmajček Feri. Feri je zelo jezljiv zmajček, vsaka malenkost ga ujezi, tako kot tudi marsikaterega otroka njegove starosti. Toda zmaji imajo, kot vsi vemo, lastnost, ki je ljudje nimamo, namreč bruhajo ogenj. Samo predstavljajte si, kaj se zgodi, če se zmajček Feri ujezi med nogometno tekmo. Puf, in nogometnega gola ni več, skuri ga. Seveda, s tako jezljivim in nevarnim nogometašem se nihče noče igrati. To ga užalosti in zateče se k svoji mami ter jo prosi za pomoč. Mama ga poduči, kako lahko zelo enostavno kroti svojo jezo.
  • Beti Južnič
  • BAN, TATJANA: MIŠKINA OZIMNICA
  • Tamaj, 2017
  • Živali si hrane ne morejo kupiti v trgovini ali oditi v gostilno na kosilo. Za domače živali poskrbimo ljudje, divje živali pa morajo skrbeti zase, same čez vso zimo. Današnjo slikanico je napisala in ilustrirala Tatjana Ban in pripoveduje o tem, kako za ozimnico skrbijo živali. Glavna junakinja je miška Pika, ki se odpravi nabrati svojo ozimnico. Na poti sreča medveda, zanj vemo, da si nabira tolščo pred zimskim spanjem. Tudi kravice se pridno pasejo, saj vedo, da jih pozimi čaka le suho seno. Pika je že skoraj obupala, vendar se ji le posreči in nabere svojo ozimnico.  Knjiga je napisana tako, da so besede kombinirane s slikopisi, risbami, ki v besedilu nadomeščajo besede. Torej primerna tudi za mlajše šolarje, ki se branja učijo. Zanimiva je za branje mlajšim otrokom in spodbuja tudi opravila v naravi. Če sami pridelamo vsaj del hrane, smo lahko ponosni.
  • Beti Južnič
  • KRALJIČ, HELENA: MOJ BRAT
  • Morfemplus, 2018
  • Slikanica z naslovom Moj brat govori o odnosu med starejšo sestro in mlajšim bratom. Napisala jo je slovenska pisateljica Helena Kraljič, ki ni samo uspešna pisateljica za otroke, temveč tudi aktivna založnica. Besedila je malo, saj je slikanica namenjena manjšim otrokom, zato so toliko bolj pomembne res bogate in razgibane ilustracije akademske slikarke Polone Lovšin. Vsaka trditev starejše sestrice o mlajšem bratu, ki se začne z pritoževanjem »vedno hodi za mano, ker je majhen in ljubek, mu vedno vsi ustrežejo…« in konča z prisrčnim »ker sem njegova starejša sestra in se imava rada«, je opremljena z ustrezno ilustracijo. Trditev nazorno predstavi v slikani obliki.
  • Beti Južnič
  • SMALLMAN, STEVE: PLAŠNI MEDVED
  • Učila, 2018
  • Medved v slikanici z naslovom Plašni medved, ki jo je ustvaril angleški avtor Steve Smallman, je prav takšen, kot bi za medveda v slikanici pričakovali, velik in prijazen. Nima prijateljev, saj je kljub svoji velikosti in moči izjemno plašen. Zato je toliko bolj vesel, ko dobi prijatelja, majhnega, a zelo pogumnega zajčka. Ta ga pouči: “Čeprav si majhne postave, si lahko od znotraj velik. Samo najti moraš pogum v sebi.” Ko lisica skoraj odnese sicer pogumnega, toda malce neprevidnega zajčka, se v medvedu zbudi skriti pogum, lisica prestrašeno zbeži pred grozovitim  kosmatincem. Kmalu se stemni in nova prijatelja se skupaj odpravita domov. Prijetna slikanica, s posebnim naukom, pogum nosimo v sebi.
  • Beti Južnič
  • MOJICEJA PODGORŠEK: POTOVANJE MALE PLASTIČNE VREČKE
  • Epistola
  • Ko so pred več kot petdesetimi leti izumili plastično vrečko, je bilo to videti, kot zelo koristen izum. Danes ne mislimo več tako in plastične vrečke, kljub njihovi koristnosti, vidimo kot eno največjih groženj okolju, saj so praktično nerazgradljive in v naravi obstanejo več sto let. Knjiga z naslovom Potovanje male plastične vrečke obravnava problematiko trajnih nakupovalnih vrečk, zgodbo pa predstavi na prijeten in zanimiv način. Ilustracije je prispevala Daša Simčič. Posebej bi želeli opozoriti na uvodne besede znane klimatologinje prof. Lučke Kajfež Bogataj, ki so namenjene odraslim, napisane pa tako, da zlahka prenesemo otrokom širše vedenje ob prebiranju knjige. Spremljamo nastanek plastične vrečke od njenega prvega dne v tovarni. Pripeljejo jo v trgovino, kjer čaka na kupce. Fantek jo vzame ter vanjo naloži jabolka. Saj je plastična vrečka temu tudi namenjena, mar ne? Toda, kaj storiti z vrečko potem, ko je ta svojo nalogo opravila? Ne smemo je zavreči v naravi, sicer jo odnese veter, tako kot se je to zgodilo naši majhni vrečki, ki je po nenavadnem potovanju pristala v morju. Plastična vrečka onesnažuje okolje in zelo grdo jo je videti na tleh. Zato plastične odpadke, ko jih ne potrebujemo več, damo v za to namenjene zabojnike rumene barve. Tako varujemo naravo in omogočamo recikliranje plastične embalaže in njihovo ponovno predelavo. Na potovanje v naravo se rajši odpravimo mi sami, skrbno pospravimo smeti za sabo, da bomo vzgled za ostale, kajti planet na katerem živimo, je samo eden.
  • Beti Južnič
  • PEKLAR, ANDREJA: FERDO, VELIKI PTIČ
  • KUD Sodobnost International, 2016
  • To je slikanica brez besedila, ki ga zamenjajo zgovorne ilustracije. Zanimivo je to, da lahko prav vsak z nekaj domišljije, pove svojo zgodbo. Ferdo je izjemno velik in močan, a tega ne zlorablja. Nasprotno, svojo velikost in moč uporablja za to, da vsem pomaga. Z otroci se igra, odraslim pomaga pri delu, skrbi za različne živali. Kot se to pogosto zgodi, mu za njegovo pomoč in prijaznost niso dovolj hvaležni. Ilustracije so nanizane tako, da nas opozarjajo, da bodimo hvaležni vsem, ki nam pomagajo. Četudi včasih kdo nehote naredi kakšno napako! Ljudje le spoznajo, da je bil Ferdo samo zelo žejen, ko je popil jezero. Ko je začelo obilno deževati, se je jezero spet napolnilo. Ferda pa nagradijo za vsa dobra dela, ki jih je storil za ljudi.
  • Beti Južnič
  • HART, OWEN: RADA TE IMAM IZ VSEGA SRCA
  • Medvedi se znajo imenitno ubraniti mraza, enostavno se zatopijo v zimsko spanje. Slikanica Rada te imam iz vsega srca, ki jo je napisal angleški avtor Owen Hart, opisuje mamico medvedko in njenega sinčka, ki se zbudita iz zimskega spanja v toplo spomlad. Odideta na pot in doživljata različne pustolovščine. Iz hladnih ledenih krajev prideta do toplejših poljan, na kateri najde medvedek svojo prvo rožo. Dnevi so vse toplejši in srečujeta vse več različnih živali. Toda medvedek postane žalosten, pomisli na to, da bo nekoč moral sam na pot, saj bo kmalu odrasel. Seveda toplota ni samo temperaturni pojav, materina toplota je v resnici čustvo, ki povezuje mater s svojim otrokom. Medvedka ga tolaži in mu pove, da bo njena ljubezen, tudi takrat, ko bo odrasel in daleč stran, vedno z njim. Res je ljubezen takšna, da nas vedno greje in ob pomanjkanju ljubezni nas zelo zebe in mrazi, četudi je temperatura okoli nas ravno prava. Lepa slikanica, ob kateri lahko z otroci spregovorimo o toploti in mrazu na drugačen način.
  • Beti Južnič
  • KERMAUNER, AKSINJA: ŽIGA ŠPAGET GRE V ŠIRNI SVET
  • Miš, 2010
  • Okolje dojemamo na različne načine, predvsem z različnimi čutili. Največ, torej 80% vseh podatkov iz okolja sprejemamo z vidom. Vid nam omogoča proces gledanja in videnja, je eden najpomembnejših delov človeka, zaradi katerega dobro in varno delujemo v okolju. Zato sta slabovidnost in slepota, zelo huda težava s katero se človek lahko sreča v svojem življenju, še hujši izziv je za otroke. Toda človeštvo je razvilo v svoji zgodovini tudi orodja s katerimi to težavo omilimo. Predvsem zato, ker se danes zavedamo, da slepi in slabovidni, zaradi svojih telesnih pomanjkljivosti niso nič slabši kot ostali in lahko enakovredno prispevajo k dobrobiti družbe. Branje je izjemno pomembno za ustrezen razvoj vsakega človeka. Zato ga omogočamo tudi slepim in slabovidnim, ki  radi posegajo po knjigi in veljajo za dobre bralce. Običajnega tiska ne morejo brati, lahko pa poslušajo govorečo knjigo, taki rečemo zvočnica, berejo v Braillovi pisavi ali v povečanem tisku. Žal je takšnih knjig premalo in morali bi si prizadevati, da bi jih bilo vse več. Informacijska tehnologija ponuja vedno nove možnosti slepim in slabovidnim, omogočeno jim je poslušanje knjig in uporaba svetovnega spleta. Nikakor ne smemo pozabiti na Braillovo, posebno pisavo, ki je omogočila branje slepim. Slikanico Žiga špaget gre v širni svet je napisala Aksinja Kermauner, ki že več kot trideset let poučuje slepe in slabovidne. Ilustracije Zvonka Čoha lahko gledamo, pa tudi otipamo. Besedilo je napisano poleg običajnega tiska tudi v brajlici. Simpatična slikanica govori o špagetu, ki noče biti skuhan in zato pobegne iz lonca. Na svoji poti sreča jabolko, ki se ga zelo prestraši, saj misli, da je zaradi svoje oblike, posebna zvrst črva. Simpatična slikanica, ki jo lahko beremo kot vsako drugo slikanico, četudi nosi dodatno sporočilo. Ob njej lahko bolje razumemo težave, ki jih imajo slepi in slabovidni in jih tudi razložimo našim otrokom.
  • Beti Južnič
  • MAKAROVIČ, SVETLANA: VEVERIČEK POSEBNE SORTE
  • Miš, 2007
  • Svetlana Makarovič je zagotovo ena najbolj prepoznavnih in branih slovenskih avtoric. Tudi statistika v okviru knjižničnega sistema COBISS+, ki meri število izposoj, jo uvršča v sam vrh izposojenih knjig v slovenskih knjižnicah. Številne slikanice za otroke, ki jih je napisala Svetlana Makarovič so uspešno zaživele tudi kot gledališke ali lutkovne predstave. Knjižni junaki Svetlane Makarovič so največkrat živali. Te so vedno nekaj posebnega, drugačne od drugih. Tudi zgodba z naslovom VEVERIČEK POSEBNE SORTE je takšna. Veverica Puhanka, je nekega aprilskega deževnega dne skotila kar pet majhnih, golih veveric. Te so kot se za veverice spodobi, živahne in poskočne, le najmlajši veveriček Čopko je malce drugačen. Ne more tako skakljati in se oprijemati vej, kot njegovi sorojenci. Čopko je namreč drugačen, ena od tačk ni zrasla pravilno. To je huda pomanjkljivost za vsako veverico in Čopko je zelo nesrečen, ker ne more početi vse tisto, kar si želi in kar počnejo ostali. Toda vedno mu dobro dene podpora njegovih najbližjih. Drugačnost ni omejitev, ima možnosti in priložnosti za nove, drugačne izzive, le najti in prepustiti se jim mora. Tudi naš veveriček je poskušal in našel svoje znanje in veselje, njegova pomanjkljivost mu je omogočila drugačno, še bolj zanimivo in polno življenje. Ves čas je opazoval svet okoli sebe, se učil in spoznaval stvari, ki jih drugi ne zaznajo. Tako postane Čopko najpametnejši in najbolj izkušen veveriček v vsem gozdu.
  • Beti Južnič
  • ŠOLC, IVANA: MAVRIČNI ZAKLAD
  • Mladika, 2017
  • Zanimive, barvno razgibane ilustracije za slikanico Ivane Šolc je prispeval Mark Jordan, ki ga bolj poznamo kot uspešnega ustvarjalca industrijskih logotipov. Slikanica povezuje razumevanje barv s ponazarjanjem čustvene inteligence in je namenjena otrokom in mogoče še bolj njihovim staršem. Glavna junaka sta prijatelja Stella in Mark, ki med igro v gozdu najdeta skrinjico z zlato ključavnico. V skrinjici so barviti kamenčki: rumeni, oranžni, rdeči, rožnati, vijolični, modri in zeleni. Vsak ima svojo zgodbo, posebno čarovno lastnost, ki jo razodene, ko kamenček vzameta v dlan. Zeleni kamen dragulj pravi takole: “Jaz sem štiriperesna deteljica, vsa srčasta, prinašam srečo in veselje na vse štiri konce sveta…” Modri začne s temi besedami: “Jaz sem morje, široko in globoko, segam do konca sveta…” Torej dragi starši, vzemite knjigo in jo preberite skupaj s svojimi otroci. Vsaka dobra knjiga je tako kot v tej slikanici, lep barvit kamenček v mozaiku, s katerim pomagate svojim otrokom, da si izoblikujejo značaj in, če uporabimo strokovni izraz, dvignejo svojo čustveno inteligenco.
  • Beti Južnič
  • PREGL, SANJA: LJUBEZNI JE ZA VSE DOVOLJ
  • Morfem, 2011
  • Slikanico je napisala mlada slovenska pisateljica Sanja Pregl, ki v svojih delih pogosto obravnava družinsko tematiko. Tudi Ljubezni je za vse dovolj je takšna. Ljubezen odkriva tam, kjer je v resnici doma, v družini. Glavna oseba je deklica Zala, ki je srečna zato, ker jo imajo radi in ona ima rada svojo družino. Toda to ni zgodbica o še eni običajni srečni družini. Starša sta namreč ločena. Mala Zala ni prav nič žalostna, postala je ljubljenka maminega novega partnerja in očetove partnerice, z njo so vsi prijazni in jo imajo radi. Tudi babic in dedkov ima več, kar šest, in Zala ima vse enako rada. V začetku marsikdo tega ni razumel, toda Zala ve, da ljubezen nima omejitev, rad imaš lahko vse. Lepe ilustracije prikupne Zale, ki jih je oblikovala ilustratorka Maja Lubi, še poudarijo sporočilo slikanice. Ni nujno, da so otroci talci ali žrtve nerazumevanja ali težav, ki jih lahko imajo med seboj odrasli.
  • Beti Južnič
  • ŠTEGER, ALEŠ: KURENT
  • Mladinska knjiga, 2015
  • Nekaterim je zima mrzla in neprijazna in si želijo tople in prijazne pomladi, ki jo že težko čakajo. V slovenskem ljudskem izročilu je ta prehod zavit v nekaj mističnega, narava pa v tem času dobi pomočnike, ki jim rečemo Kurenti. Kurenti niso samo pustne šeme, so predvsem znanilci pomladi, novega življenja in veselja, ki ga ob tem doživljamo. Izvor kurenta je zavit v skrivnost. Današnja slikanica z enostavnim naslovom Kurent nam prikazuje različico zgodbe o tem, kdo naj bi kurent bil in kako je nastal. Bil je pastir pri bogatem kmetu in se po koncu služenja odpravi po svetu. Na tej poti je srečeval veliko revežev in beračev, ki jim je toliko časa pomagal, da je ostal brez vsega zaslužka. A za svojo dobroto je bil nagrajen s čudežnimi predmeti, goslicami, puško in sodčkom, s katerimi je še naprej pomagal ljudem, dokler se ni vsega naveličal. A tudi po smrti se vsako leto ob istem času vrača v ovčjem kožuhu, opasan s kravjimi zvonci in z ježevko v roki in redno pomaga pregnati zimo.
  • Beti Južnič
  • KUNAVER LIČEN, POLONA: SKRIVNOSTNI GOZD
    Narava, 2017
    V izvirni slikanici tri radovedne prijatelje nenavaden zvok z jase na robu gozda zvabi globoko v mrak visokih dreves. »Ke ke ke skip skip skop ki ke uakouako ke ke,« se oglaša skrivnostno bitje. Le kdo bi lahko to bil? Na poti skozi gozd se prijatelji srečujejo s številnimi prijaznimi živalmi ter občudujejo lepoto narave in tako premagujejo strah pred velikim gozdom. Tudi vas zanima, katera je nenavadna žival, ki jo iščejo Veno, Ruta in Oskar? Ilustracije Anje Kranjc v kombinirani tehniki (kolaž, voščenke, tempera …) slikanico pomembno obogatijo in nas vodijo skozi čarobni svet, kjer je vsak prizor zaznamovan z določeno barvno shemo.
    Iz knjige:
    »Čudni zvoki so za trenutek potihnili, nato pa so otroci spet zaslišali nenavadno oglašanje, ki je bilo malo podobno ptičjemu žvrgolenju, malo opičjim krikom in malo slonjemu trobljenju …«
  • Pia Marincelj
  •