BALDINI, LAURA: MARIA MONTESSORI: UČITELJICA, KI JE ŽIVLJENJE POSVETILA OTROKOM

Učila, 2021

Biografija nam odstre pogled v neznano zasebno življenje izjemne ženske, ki ji je uspelo biti slišana v svetu, ki so mu vladali moški in zaradi katere so šole postopoma postale kraji veselja in naravnega učenja. Bila je prva ženska v Italiji, ki je šla na univerzo, študirala medicino ter postala zdravnica in kirurginja. Že med študijem je spoznala, kakšne so razmere v psihiatričnih klinikah. Pogled na otroke v teh ustanovah jo je pretresel in s še večjo vnemo se je borila za pravice žensk ter otrok. Trudila se je, da bi z novimi pristopi ter uporabo različnih materialov izostrila čute otrok. Postopoma ji je uspelo, da jih je prebudila iz otopelosti ter jim vrnila otroštvo brez nepotrebne strogosti ali pretirane discipline. V Mariino življenje pa je usodno zarezalo tudi razmerje, ki ga je imela s svojim sodelavcem. Na koncu je morala izbrati med družino ali kariero. Cena za to odločitev pa je bila grozljivo visoka …

Odlomek iz besedila:

»Kako zanimivo, da si moški lastijo pravico soditi o tem, kaj je primerno za mlade ženske in kaj ne. Verjemite mi, v zadnjih letih sem videla in doživela stvari, ob katerih bi marsikateri moški kriče zbežal stran. In spoznala sem ženske, ki so bile tako pogumne, da bi se marsikateri moški lahko zgledoval po njih.«

  • Špela Činkelj

 OSMAN, RICHARD: ČETRTKOV KLUB ZA UMORE

Mladinska knjiga, 2020

Britanski televizijski voditelj, režiser, producent in komik je zamisel za svoj knjižni prvenec dobil ob obisku doma za starejše. Tam je, kot sam pravi, odkril veliko izjemnih ljudi z izjemnimi zgodbami. V romanu spoznamo štiri upokojence Elizabeth, Joyce, Ibrahima in Rona – zelo različne karakterje, ki pa jim je skupno nekaj prav posebnega. Jesen življenja preživljajo v naselju oskrbovanih stanovanj Sončni gaj, a časa si ne krajšajo z družabnimi igrami, vrtičkanjem ali izleti. Pod krinko Pogovori o japonski operi se zabavajo z reševanjem nerešenih umorov, ki so se zgodili že pred desetletji. Tokrat pa so postavljeni pred čisto nov izziv, saj se skoraj pred njihovimi očmi zgodi umor gradbinca Tonyja, ki je pomagal zgraditi njihovo naselje.

Prijatelji se zavzeto in z veliko mero humorja spopadejo z uganko, a na dan privrejo tudi druge, dolgo zakopane skrivnosti…

Zabavna kriminalka, začinjena z malo posebnim, britanskim humorjem, ki bo všeč vsem ljubiteljem detektivskih zgodb.

Odlomek iz besedila:

»Četrtkov klub za umore sta ustanovili Elizabeth in Penny. Penny je bila dolgo inšpektorica pri kentski policiji, zato je s sabo prinašala dosjeje nerešenih umorov. V resnici jih ne bi smela imeti, a saj ni nihče vedel. Ko človek doseže določeno starost, lahko počne skoraj vse, kar se mu zljubi. Oštevajo ga samo zdravniki, sinovi in hčere.«

  • Špela Činkelj

MASON, CAROL: KO SI ODŠEL

Meander, 2020

Umetnostna zgodovinarka Alice z možem Justinom ne Havajih preživlja medene tedne. Po petih dneh sreče pa njen vedno razumni in odgovori mož nenadoma izgine. Pusti ji le drobno sporočilce. Alice se sesuje svet, vrne se nazaj v Anglijo, kjer rešitev išče v svojem delu v galeriji. Umetnost ji je vedno pomagala prebroditi težke trenutke. Spoprijatelji se z ostarelo Evelyn, ki prihaja v galerijo. Zdi se, da gre zgolj za naključje. Počasi se pred bralcem razpira Evelynina življenjska in ljubezenska zgodba, ki jo je doživela z Eddyjem – nesojenim možem, za katerega sedaj skrbi. Izkaže se, da je ta ostareli, osamljeni mož, izgubljen v svetu demence, z Alice povezan bolj, kot je videti na prvi pogled.

Počasna, z umetnostjo prežeta pripoved o zapletenih in usodnih življenjskih odločitvah, ki jih ne moremo več spremeniti. In nenazadnje osrednje sporočilo, da »če želiš ljubiti, moraš biti pripravljen na to, da ti bo nekdo zlomil srce na tak način, da ga skoraj ne bo mogoče več zakrpati.«

Odlomek iz besedila:

»Ampak mavrični mehurček moje sreče ne traja prav dolgo. Namesto Justinovega toplega, prebujajočega se telesa božam hladne rjuhe. Potem se pojavi hitra, tiha senca dvoma. Neskončno sem presenečena, kako me lahko tako nepričakovano zadene nekaj, kar že vem.

Naredil sem grozno napako. Ne morem nadaljevati, zavoljo vseh. Žal mi je.«

  • Špela Činkelj

 DENTON, LAUREN K.: VRNITEV V PERRY

Meander, 2020

Pisateljica nam pričara pravi ameriški jug – dogajanje je postavljeno v malo mestece Perry v zvezni državi Alabama. Malce spominja na filme, ki smo jih včasih, pred poplavo serij na spletu, lahko spremljali na televiziji – vroče poletje, prostrana pokrajina, obarvana z rdečo prstjo, prah, ki ga dviguje vroč zrak ter ljudje, ki so vsak zase nekaj posebnega.

Glavna junakinja Jessie McBride si je v času odraščanja najbolj želela, da bi lahko zapustila mali, zakotni Perry in odšla v širni svet. Želja se ji uresniči, a izkaže se, da ni vse zlato, kar se sveti. Po neuspelem zakonu se skupaj s hčerko Evan vrne nazaj domov. Odpre svojo vrtnarijo Vejica ter je povsem zadovoljna in srečna, da ima ob sebi najstnico in malce izstopajočo mamo, ki ji pomagata pri delu.

Njihov ustaljen ritem pa zmotita dva čedna prišleka, ki poskrbita za dramatičen zaplet. Prisrčno, sproščujoče branje, ko bi se radi pocrkljali z ljubezenskim romanom, ki ima ravno pravšnji konec…

Odlomek iz besedila:

»Prestara. Seveda, v očeh štirinajstletnice se zdi osemintridesetletnica prastara, a jaz se nisem počutila prastaro. Včasih se nisem počutila niti dneva čez osemnajst. Leta, ko se mi je zdelo, da vse poka od obetov in priložnosti. Leta, ko sem se počutila, da ni nobenega razloga, da se ne bi vse izšlo po načrtih.«

  • Špela Činkelj

MORRIS, HEATHER: ZGODBA UPANJA

Hiša knjig, 2021

Avstralska pisateljica, ki so jo toplo sprejeli bralci po vsem svetu, je zaslovela z zgodbama, ki opisujeta dogodke iz časa holokavsta – Tetovator iz Auschwitza ter Cilkina pot. Odraščala je na odročni novozelandski kmetiji, ob poslušanju pradedkovih zgodb, v katerih je z njo delil svoje spomine na vojna leta. Že v zgodnjem otroštvu se je urila v umetnosti aktivnega poslušanja. Pozneje je bila poklicno del socialne službe v bolnišnici v Melbournu, kjer je svoje veščine uporabljala, da je tenkočutno prisluhnila ljudem v najtežjih trenutkih. Usoda ji je namenila, da je spoznala Laleta Sokolova – tetovatorja v taborišču, ki je bil zadolžen, da je vsak, ki je prišel v Auschwitz, dobil številko. V Zgodbah upanja pisateljica pripoveduje, kako je pravzaprav srečala Laleta in kako sta postopoma gradila medsebojno zaupanje in prijateljstvo, da ji je lahko zaupal svoje pričevanje in opisal del zgodovine z željo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi.

Z bralcem deli spomine, drobce iz življenjskih zgodb in usod drugih ljudi, predvsem pa uči, kako pomembno je, da znamo zares prisluhniti ljudem, ki jih srečujemo. Ali kot pravi pisateljica: »Poslušajte nasvete svojih prednikov, a ne zato, ker imajo vselej prav, pač pa zato, ker imajo več izkušenj s tem, da so se motili.«

Odlomek iz besedila:

»Zgodbe upanja ohranjajo človeštvo od začetka časa, se prenašajo iz generacije v generacijo, prenašamo jih prijateljem, jih delimo s tujci. Zgodbe upanja so zadnje, kar bo umrlo v vsakem od nas.«

  • Špela Činkelj

ŠEGA CRNIČ, SAŠA: SPET NA OTOKU

LYNX, 2021

Saša Crnič Šega je pisateljica, slovenistka, lektorica in knjižničarka. Napisala je pet slikanic in dva romana za odrasle. Roman Spet na otoku je knjižna poslastica, začinjena z vonjem borovcev, petjem škržatov, vinogradi, oljčnimi nasadi in smaragdnimi odtenki morja. Saša nas odpelje na otok sredi Jadrana, na kraj romantičnih spominov, v družinsko kamnito hišico. In ko ji sledimo po stopnicah na teraso, kjer občudujemo dih jemajoči razgled, lahko začutimo, kako se poslavlja maestral, in popušča vročina, hkrati pa se skupaj z njo, ob paradižnikovi solati s sirom, z neverjetno lahkotnostjo prepustimo mirnemu utripu otoške vasice in uživamo v neskončnem miru. Raj za bralce.

Odlomek iz knjige:

»»Za zalivom se vse do Korčule, ki se v daljavi sramežljivo skriva za meglicami, širi temnejše morje. Škržati ponorelo godejo, zanimivo, njihov zvok me že od nekdaj pomirja, vejice pod nogami pokljajo in nekaj belih oblakov leno visi na nebu. Nikjer ni žive duše. S Hano sva popolnoma sami sredi ničesar in sredi vsega. Nekaj časa samo stojim in nemo zrem, vase žejno vpijam neskončen mir in podobe neokrnjene narave. »Pa tega ni nikjer drugje na svetu,« dahnem.««

  • Tanja Mlakar Košir

KAŠTRUN, DORA: ŽABCI

Zavod VigeVageKnjige, 2021

Dora Kaštrun, diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij, ki se z likovnostjo ukvarja že vse življenje, je ustvarila serijo kratkih komičnih stripov, z naslovom Žabci. Serija je začela nastajati že leta 2019 in je sprva nosila naslov Rega Grega, povod za nastanek pa je bil trenutek avtoričine cinične naveličanosti sveta. V kratkih komičnih stripih gre za dialoge in modrovanja dveh žab, ki se jima pridružijo tudi druge živali, od katerih pa je najbolj opazen, če ne celo najpomembnejši, pingvin. Stripovska junaka na prikupen in humoren način razmišljata o vsakdanjih situacijah, ob tem pa spoznavata, da življenja ni treba jemati preresno.

Iz stripa:

»»Tebe kaj skrbi beg možganov?«

»Vse bolj, moji so že dva meseca na Tenerifih, pa niti kartice nisem dobil.««

  • Tanja Mlakar Košir

MAURER, NEŽA: V PESMIH JE MOJE ŽIVLJENJE

Pivec, 2021

Pesniški biser V pesmih je moje življenje je izšel ob devetdesetletnici vrhunske pesnice Neže Maurer. Prebiramo lahko utrinke iz njenega življenja, ki se prepletajo z njeno čudovito poezijo. Branje, ki poboža dušo…

Daleč sredi oceana,

daleč sredi življenja

leži otok:

lep in vabljiv.

Srečna sem,

ker je lep in vabljiv –

in ker je daleč.

Skoraj na meji življenja.

  • Špela Činkelj

ŠVIGELJ MERAT, BRINA: NE ŽELI SI LAHKE POTI

Goga, 2021

Uveljavljena in svetovno priznana pisateljica, ki živi in ustvarja v mestu luči in ljubezni, nam v branje ponuja resnično pripoved iz svojega življenja. Začne se v začetku marca 2020, ko se je odpravila v ajurvedski center Ajurmana Dharma v Kerali na skrajnem jugu Indije. Pozabiti želi na neuspešen izid knjige, bolečo založnikovo zavrnitev (prvo v pisateljski karieri!), ter si s pomočjo ajurvedske medicine ozdraviti bolečine v hrbtu. Prvič se odpravi na tako dolgo potovanje, v deželo kokosa, kar pomeni beseda za glavno mesto Kerala. Na pot jo pospremijo prijateljičine besede: »Ne želi si lahke poti. Želi si lahkega koraka.« Znajde se v neokrnjeni naravi, džungli pravzaprav, in niti sanja se ji ne, kakšna pustolovščina jo čaka. Čedalje več je novic o nenavadnem virusu, ki se neobvladano širi po severni Italiji. Po nekaj brezskrbnih dneh se zaprejo železna vrata centra, nebo se stemni in obiskovalci se spremenijo v ujetnike, ko se pandemija nezadržno širi kot požar po vsem svetu. In pisateljica se lahko poda na nepričakovano notranje potovanje…

Odlomek iz besedila:

»Virus napada predvsem starejše, pravi. Na nas je, da umremo in pustimo mladim, da ta svet naredijo drugačen. Saj ne moremo tako naprej. Saj vidite, da drvimo v prepad. Delati od jutra do večera, služiti veliko denarja, ga trošiti za stvari, ki jih ne rabimo… Vse bi bilo treba obrniti na glavo: delati manj, zaslužiti manj, trošiti manj, imeti več časa zase in za druge in poskušati živeti čimbolj srečno …«

  • Špela Činkelj

GABRIEL, AGNES: HVALA, GOSPOD DIOR

Učila, 2021

Nemška pisateljica in novinarka, ki pod različnimi psevdonimi ustvarja zgodovinske in ženske romane, nas popelje v čas po drugi svetovni vojni. Navdih za roman ji je dal kostim, ki ga je zagledala v pariški izložbi. Izžareval je nekaj posebnega, čarobnega. Bil je iz prve kolekcije svetovno znanega modnega oblikovalca Christiana Diorja. Ženskam je s svojimi kreacijami želel povrniti naravno lepoto in jo poudariti v vsej polnosti. Ponudil jim je eleganco, ki so si jo po letih medvojnega odrekanja tako želele. Privoščile pa so si jo lahko le redke…

V zgodbi je glavna junakinja Celestine – mlada Normandijka, ki je odšla s podeželja v srce Pariza, da bi pozabila na svojo preteklost. Zaposli jo modni oblikovalec, ki pripravlja predstavitev svoje prve kolekcije. Postane njegova gospodinja in bralec počasi odkriva, kakšen je bil Dior zasebno – energičen, tankočuten perfekcionist, a tudi plah in skromen deloholik, ki je živel za svoje delo in modni imperij, ki ga je ustvaril. Uspelo mu je, da je obleko spremenil v umetnost. Njegove kreacije so predstavljale novi videz oz. modo, ki je odražala duh novega začetka po kruti vojni.

V zgodbi seveda ne manjka niti zaplet, za katerega poskrbi kar Celestine ter seveda ščepec ljubezni, ki začini dogajanje. Preprost, berljiv roman, v katerem pokukamo v svet in življenje velikega umetnika, ki mu je moda predstavljala vse.

Odlomek iz besedila:

»Lahkotno ji je pripovedoval o tem, vendar je v njegovem glasu zaznala resnost,  s katero je opravljal svoj poklic. Cenil je delo svojih šivilj in krojačev ter trud manekenk in prodajalk. V skoraj vsakem stavku se je odražala njegova skromnost pa tudi ponižnost, ki jo je gojil do usode. Svoj uspeh je bolj pripisoval spletu srečnih okoliščin kot pa svojemu znanju.«

  • Špela Činkelj

KAWAGUCHI, TOSHIKAZU: PREDEN SE KAVA OHLADI

Iz angleščine prevedla: Sonja Benčina

Založba Vida, 2021

Si predstavljate, da bi lahko potovali skozi čas, vendar pa bi se morali držati zelo pomembnih pravil, ki jih ne bi smeli prekršiti, ker bi drugače tavali v večnosti?

V Tokiu se na vogalu odmaknjene ulice skriva kavarna Funiculi Funicula, kjer že stoletja strežejo mojstrsko kavo. V njej pa se dogajajo nenavadne stvari.

Toshikazu Kawaguchi nas v romanu Preden se kava ohladi povabi v poseben svet, v katerem spoznamo štiri osebe, ki si želijo potovati skozi čas, vsaka s svojimi razlogi. Vendar pa obstaja nekaj pravil, ki jih je treba upoštevati pri potovanju v preteklost. V preteklosti lahko srečate le ljudi, ki so že kdaj obiskali kavarno. Sedanjost se z vrnitvijo v preteklost ne bo spremenila, ne glede na to, kako se trudite. Če se želite vrniti v preteklost morate sedeti na točno določenem stolu in s tistega stola ne smete vstati ali se premakniti. Tukaj pa je še zadnje pravilo, in sicer gre za časovno omejitev – vrniti se morate, preden se kava ohladi.

Odlomek iz knjige:

»Iz ozkega grla srebrnega vrčka je pritekel tanek potoček čisto črne kave. V nasprotju s klokotanjem, ki je nastalo, kadar je kavo nalivala iz karafe s širokim lijem, je kava tokrat tekla tiho. Bela kavna skodelica se je v tišini pričela polniti neskončno počasi.« »Kohtake je zaprla oči – ne od strahu, bolj v poskusu, da bi se osredotočila. Če je zdaj res potovala nazaj v času, se je želela psihično pripraviti.«

  • Tanja Mlakar Košir

ITURBE, ANTONIO: KNJIŽNIČARKA IZ AUSCHWITZA

Učila International, 2020

 »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki« so bile besede španskega pisatelja Antonia Iturbe glavni junakinji te zgodbe, Diti Kraus, ko ga je popeljala po krajih svojega otroštva.

V romanu, se sredi »družinskega taborišča« skupaj s svojo materjo in očetom znajde 14-letna deklica Edita Adler. Blok 31, ki je deloval kot šola za mlajše otroke, je imel tudi tajno otroško knjižnico. Sestavljalo jo je osem knjig iz papirja in šest »živih« knjig. Seveda knjige niso bile zares žive, šlo je za zgodbe, ki so krožile od ust do ust, kar pomeni, da so tisti, ki so zares dobro poznali kakšno knjigo, otrokom pripovedovali zgodbe, ki so jih znali skoraj na pamet, pri tem pa so se izmenjevali tako, da je vsaki skupini otrok vsakič »bral« nekdo drug, temu pa so rekli izmenjava knjig v knjižnici.

Deklico Dito, ki je zelo dobro brala in je tekoče govorila češko in nemško je opazil mladi in karizmatični Fredy Hirsch, ki je v njej prepoznal pogum in ljubezen do knjig in ji v bloku 31 ponudil delo knjižničarke. Pogumna in vztrajna Dita, trdno odločena, da bo knjige varovala s svojim življenjem, je knjige skrivala pod svojo haljo in jih vsak dopoldan nosila učiteljem, ki so jih na skrivaj uporabljali, zvečer pa vračala v skrivališče. Tudi, ko  je pritegnila pozornost doktorja Josefa Mengeleja, poznanega pod vzdevkom  »angel smrti« se je odločila, da se ne bo predala in se bo pogumno borila za preživetje. Knjižničarka iz Auschwitza je zgodba o neverjetni moči, vztrajnosti in volji do življenja.

Odlomek iz knjige:

»Prostor nenadoma oživi, vsi začnejo vstajati, kar je trenutek zmešnjave, ki ga potrebuje Dita. Sprosti roke, knjige, ki jih ima pod obleko, ji zdrsnejo v naročje, potem pa jo nenadoma prešine nekaj, da spet stisne roke k telesu. Njeno življenje je vse bolj ogroženo. Dlje kot so knjige pri njej, toliko nevarnejše je. Šteje vsaka sekunda.«

  • Tanja Mlakar Košir

TRŠINAR, IRENA: NAŠIH STO NAKLJUČIJ

Didakta, 2020

Besedo naključje razumemo na različne načine – za nekatere je to sreča, za druge usoda, intuicija, ali pa Božja roka… V založbi Didakta so izdali na prvi pogled nekoliko nenavadno knjigo, ki pa vendar govori o tistem, kar smo že vsi doživeli – o naključjih, ki včasih odigrajo neverjetno pomembno vlogo v življenju posameznika. Irena Tršinar je knjigo zasnovala z mislijo, da bi bilo vredno zapisati zgodbe, ki so se resnično zgodile in v katerih je bilo »naključje« najpomembnejše. Kot pravi sama, bi »bilo škoda, da gredo v pozabo, ko nas ne bo več.«

Zgodbe je zbirala sistematično. Od skupno štirideset avtorjev so nekateri zgodbe zapisali sami, nekaj pa jih je po pripovedovanju zapisala zbirateljica. Prav vsem je skupno, da so resnične – čeprav so nekatere med njimi prav neverjetne. Naj nam bodo za spodbudo za premislek o lastnem življenju in iskanju dogodkov, ki so se zgodili »po naključju«, a so se kasneje izkazali za prelomne…

Odlomek iz besedila:

»Male slučajnosti in velika naključja – vsak dan nas obkrožajo. Ne doživljamo jih le kot dogodke v življenju. Posebej zanimivi so lahko tudi pri delu, nanje se opirajo filmi in romani. Seveda imam tudi pri teh najraje zgodbe iz resničnega življenja, tiste neverjetne, ki izvirajo zaradi nekega naključja, ki jih brez tega sploh ne bi bilo. Le zakaj tako ne zapišejo v opisih in napovednikih?«

  • Špela Činkelj

PHAEDRA, PATRICK: ŽLAHTNA OČARLJIVOST ARTHURJA PEPPERJA

Meander, 2020

Ostareli ključavničar Arthur Pepper se po smrti svoje ljubljene žene zapre v svoj svet rutine in kar nekako ve, čemu in kako bi še živel. Leto dni po njeni smrti se prisili, da je čas njene stvari pospraviti in podariti. Nepričakovano v ženinem škornju odkrije črno šatuljo, v njej pa dragoceno zapestnico z osmimi slikovitimi obeski. Na enem od njih je zapisana telefonska številka. Radovednost mu ne da miru, pokliče jo in presenečen ugotovi, da je poklical v Indijo… Sledi napeto, zabavno in obenem žalostno odkrivanje ženine preteklosti. Znajde se pred dilemo, ali sploh želi izvedeti, kaj vse je v resnici doživela njegova mirna in tiha žena. Jo je v resnici poznal, ali je bilo vse, kar sta skupaj doživela, le prividi sreče in ljubezni?

Branje, ki nam popestri večer.

Odlomek iz besedila:

»Arthur se je zahvalil za povabilo in se poslovil. Ko je odložil slušalko, so mu v ušesih spet in spet odzvanjale besede gospoda Mehre: … naslednja točka … poiskati zgodbe za vsakim obeskom, eno za drugo …

In začel je razmišljati.«

  • Špela Činkelj

AFSHAR, TESSA: HČI RIMA

Družina, 2021

Ameriška pisateljica iranskega rodu je prava mojstrica zgodovinskih romanov, ki temeljijo na zgodbah iz Svetega pisma. V romanu Hči Rima spremljamo zgodbo Priskile – je hči pomembnega in uglednega rimskega generala, a po njegovi smrti živi v revščini in nemilosti pri svojem polbratu. Uteho in prijatelje najde v judovski shodnici, kjer posluša odlomke iz Tore, ki ji spremenijo življenje. Prav tam sreča tudi judovskega priseljenca Akvila. Oče ga je razdedinil in se mu odrekel, ker je sin postal kristjan. V Rimu tako Akvila išče priložnost za delo in novo življenje, najde pa ljubezen na prvi pogled – Priskilo.

Med mladima  zaljubljencema je velik družbeni prepad, razlike in celo usodne skrivnosti. A Ljubezen ne pozna ovir… Združi ju skupna vera in počasi ter z velikimi napori postaneta pomembna duhovna voditelja. Apostolu Pavlu celo rešita življenje ter v treh mestih ustanovita hišne cerkve.

S pravim občutkom za dramo je pisateljici uspelo prikazati življenje in čas prvih kristjanov. Beremo lahko čudovito svetopisemsko leposlovje, ki ga je moč postaviti ob bok klasiku kot je Sienkiewicz in njegovemu delu Quo vadis. V slovenščino so prevedeni še romani: Dragulj v pesku, Na polju milosti, Zaklad rubinov, Pravi zaklad, Kraj tišine, Kruh močnih ter Tatica iz Korinta.

Odlomek iz besedila:

»Zvečer, potem ko je pospremil Priskilo domov in pripravil Benjamina na spanje, se je Akvila po ozkem stopnišču povzpel na streho. Rim je tisto noč ležal pod kupolo zvezd, ki so se svetlikale v brezštevilnem veličastju.

In vse poznaš po imenu.«

  • Špela Činkelj

MUSSO, GUILLAUME: SKRIVNO ŽIVLJENJE PISATELJEV

Meander, 2021

Francosko-ameriški pisatelj Nathan Fawles se je pri svojih petintridesetih, na vrhuncu svoje pisateljske kariere, umaknil na neokrnjen otok v Sredozemskem morju. Ustvaril je tri uspešne romane in javnost kar ne more doumeti, zakaj že skoraj dve desetletji živi odmaknjeno v svojem domovanju na otoku. Obdaja ga avra skrivnostnosti in zdi se, da mu nihče in nič ne more do živega.

Za Raphaëla Bataillea je Nathan že dolgo pisateljski idol. Z obema rokama zgrabi priložnost in se zaposli v edini otoški knjigarni Škrlatna vrtnica. Upa namreč, da bo tako lažje prišel v stik s slavnim pisateljem. Nathanu ne da miru, saj bi rad kak nasvet, kako napisati zares dober roman. Z nepovabljenim obiskom pri pisateljskem vzorniku pa se začne zgodba šele prav zapletati. Na otoku se zgodi grozljiv umor, ki pretrese domačine, vajene varnosti in zaupanja v sosesko. In tu je še švicarska novinarka Mathilde Monney, ki pisatelju prav tako ne da miru. Odločena je, da bo razkrila vse njegove skrivnosti. A včasih je za nekatere skrivnosti bolje, da jih ne izvemo…

Musso se izvrstno poigrava z bralcem in neverjetno živo upodobi skrivnostni proces porajanja romana. Posrka nas v napeto, srhljivo zgodbo, ki je ne moremo odložiti iz rok vse do presenetljivega razpleta…

Odlomek iz besedila:

»Bistven je tok, ki poganja tvojo zgodbo. Tok, ki te mora imeti v lasti in teči skozte kot elektrika. Tok, ki ti mora žgati žile, tako da nimaš druge rešitve, kot da pripelješ svoj roman do konca, kot da bi bilo od tega odvisno življenje, To je pisanje. Če dodaš to, se bo tvoj bralec počutil kot ujet, kot preplavljen, kot da bi izgubil vse oporne točke, in se bo prepustil toku, kakor si se mu ti.«

  • Špela Činkelj

PAVČEK, SAŠA: ZASTALI ČAS

Mladinska knjiga, 2021 

Dramska in filmska igralka, pesnica, esejistka, dramatičarka in profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je po enajstletnem premoru objavila svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas. V njej je zbrana iskrena, doživeta poezija, ki govori o veselju in bolečini. Pesmi so polne ljubezni in sonca, a jih obenem prepreda tudi globoka žalost in smrt. So preprosto čudovite…Za pokušino vam ponujamo pesem Beseda mama.

Beseda mama pade iz otrokovih ustec,

mama se prikloni in jo ponižno pobere,

ptico na prvem letu po srčno hrano. 

Skozi dolge letne čase klici letajo skozi zrak,

zledeneli in vroči klici

odhajajo in se vračajo pod krov.

Mama je dom.

S posušenimi prsti ravna šibje gnezda

in čaka, čaka.

Da bi zaslišala mama.

Četudi nikogar ni, reče, tu si,

ne bom umrla sama.

  • Špela Činkelj

DE VELASCO, STEFANIE: TIGROVO MLEKO

Cankarjeva založba, 2021

Izjemen prvenec nemške pisateljice, po katerem so posneli odmeven film. Glavni junakinji sta prijateljici, 14-letna Nini in Jameelah, prva plavolasa Nemka, druga temnolasa iraška begunka. Živita v Berlinu, v okolju, ki je mešanica različnih kultur številnih narodov. Nimata posebnih ciljev v življenju, družina jima ne nudi potrebne opore, okolje in šola še manj. Vse, kar počneta čez poletje, je zabava, veliko alkohola, kraje po trgovinah in celo občasna prodaja spolnih uslug. Njuno življenje se spremeni, ko sta priči krutemu umoru, ko brat ubije sestro, ker se je zaljubila v fanta druge narodnosti in vere. Oba prihajata iz držav nekdanje Jugoslavije in sovraštvo je posledica krvavih vojn. Dekleti ne prijavita umora, dokler njun vrstnik Amir ne prevzame krivdo svojega starejšega polnoletnega brata. Tu se prijateljicine moreta uskladiti, saj različno sodita o tem, kaj je pravično in kaj ne. Knjiga je izjemna tudi zato, ker ne slika črno-belih medkulturnih odnosov v sodobni Evropi. Odlično branje za starejše mladostnike in seveda za odrasle bralce.

  • Beti Južnič

JOHNSON DEBELJAK, ERICA: DEVICA, KRALJICA, VDOVA, PRASICA

Mladinska knjiga, 2021

28. januarja 2016 se je svet družine Debeljak za vedno spremenil. V njihova življenja je zarezala kruta novica, da je predan mož, oče, pesnik, velik humanist ter znani Slovenec Aleš Debeljak umrl v nenavadni nesreči na gorenjski avtocesti. Kaj se je zgodilo in zakaj, bo za vedno ostala skrivnost. Njegova žena, Erica Johnson Debeljak, se je odločila, da želi povedati svojo resnico o moževi smrti in s tem preprečiti govorice, da je šlo za samomor.

Potopimo se v njeno pripoved, ki nas kar posrka vase. Z bolečo iskrenostjo odstira življenje s tem genialnim pesnikom, reakcijo ob nenadni izgubi ter dneve, mesece in leta, ki so si sledili. Spremljamo jo v njenih bitkah, ki jih je bíla s slovensko birokracijo, uradi, bolj ali manj nerazumevajočimi uradniki ter dejstvom, da nekatera prijateljstva preprosto ne preživijo nove realnosti – da je postala vdova. V svojo zgodbo je mojstrsko vpletla zgodbe vdov iz zgodovine – svetopisemskih žena Tamare in Judite, grške Hekube, kraljice Gertrude iz Hamleta, resnične Hindujke Roop Kanwar  ter edinega moškega vdovca Odiseja. Vsi ti liki jo spremljajo v njenem žalovanju in so z njo tam,  kamor si mnogi od njenih živih prijateljev niso upali. Pogumno razkriva svojo srčno bolečino ter odzive okolice in družbe – ta smrt razume kot neuspeh, simptom žalovanja pa kot bolezen.

Izjemna, boleča in iskrena pripoved, ob kateri onemimo in ki vsakodnevne težave postavi v povsem nove perspektive…

Odlomek iz besedila:

»V hospicu mi ne morejo prav dosti pomagati, ne v smislu resnične pomoči: toda ženska tam mi razloži, da različne generacije žalujejo različno. Izguba otroka je izguba prihodnosti, izguba starša je izguba preteklosti, izguba partnerja je izguba sedanjosti.«

  • Špela Činkelj

O’MARA, SHANE: HVALNICA HOJI: O ZNANOSTI, LEPOTI IN BLAGODEJNOSTI HOJE

Mladinska knjiga, 2021

Ob branju priročnika irskega psihologa, profesorja in nevroznanstvenika Shana O’Mare se zavemo, kako neverjetno edinstveni smo na tem planetu. Ena od ključnih prilagoditev, ki se nam je zgodila, je zmožnost pokončne drže in s tem povezane hoje. Omogočili sta nam, da smo osvobodili roke in posledično tudi um. Naši predniki so lahko odkorakali iz Afrike in se naselili po vsem svetu. Hoja nam je omogočila tudi, da smo postali družbena bitja. Znanstveno dokazano je namreč, da je hoja sama po sebi dejavnost, ki je ključna za številne vidike našega življenja – tako posameznika kot družbe.

Zares poglobljena študija, ki nas prepriča, da so telo in možgani ustvarjeni za gibanje. Z njim izboljšujemo in utrjujemo razmišljanje, ustvarjalnost in zdravje.

Odlomek iz vsebine:

»Komaj čakam dan, ko bodo zdravniki po vsem svetu začeli pisati recepte za hojo kot osnovno obliko zdravljenja za izboljšanje zdravja posameznika in kolektivnega zdravja ter dobrega počutja. Splošni zdravniki na Shetlandskih otokih so pravzaprav že začeli predpisovati sprehode po plaži kot obliko preprečevanja bolezni uma in telesa.«

Dnevi, ki so pred nami, bodo kot naročeni, da se sami ali v družbi odpravimo na sprehod po čudoviti naravi, ki nam jo ponuja Kočevska. Izkoristimo jih in združimo prijetno s koristnim…

  • Špela Činkelj

KOŠIR, MANCA in GODINA KOŠIR, LADEJA: SKUŠTRANKE: Srčnice male za otroke različno stare

ilustracije: Manca Kovačič

Buča, 2020

Še ena zbirka poezije nas navdušuje v teh dneh in sicer so to pesmi, ki sta jih v prikupni knjižici zbrali publicistka Manca Košir in njena hči, podjetnica in ustvarjalka Ladeja Godina KoširSkuštranke po Mancini poetični zbirki Srčnic za odrasle nagovarjajo tudi otroke, a hkrati ne samo njih. Na svež in novodoben, lahkoten, a hkrati nadvse globok način mati in hči v kratkih pesmicah premlevata temeljne človeške vrednote. Prvi sklop pesmi Skuštranke navzven obravnava pojme iz okolja, npr. Mama, Oče, Družine, Letni časi, Sonce, Igrišče, Morje, Svet… medtem ko v drugem delu Skuštranke navznoter avtorici premlevata predvsem človeška čustva, stanja in občutja, kot so Ljubezen, Prijateljstvo, Sreča, Zavist, Smrt, Tišina, Preteklost, Upanje … Mančine in Ladejine pesmice se med sabo prepletajo, glede na avtorico pa jih ločujejo barve naslovov: naslovi Mančinih pesmi so obarvani modro, Ladejinih pa rdeče. Pesmi v zbirki popestrijo nežne in igrive ilustracije Mance Kovačič.

Pesem Mance Košir Mama iz knjige:

»Mama je ena sama.

Dokler živi, si otrok, ko umre, si sirota.

Takrat je čas, da se ji vsak dan zahvališ

za vse dobro in težko, kar si doživljal z njo.

Takrat je čas, da njej in sebi odpustiš,

in vzklikneš: »Mama, ti v meni živiš!««

  • Pia Marincelj Bregar

HOLMES, LINDA: NOV ZAČETEK EVVIE DRAKE

Hiša knjiga, 2020

Evvie se leto dni po moževi smrti vrti v začaranem krogu. Svojega življenja kar ne zna in ne zmore nadaljevati, saj v sebi nosi skrivnost, ki jo ne upa priznati nikomur. Svojega pokojnega moža sploh ne pogreša, kar jo straši in hromi. Njen edini stik s svetom je prijatelj Andy, ki jo uspe prepričati, da odda v najem apartma, ki ga ima v svoji hiši. Vanj se vseli Dean – nekdanji vrhunski športnik, ki je zaradi nenavadne psihične težave moral končati kariero. Prav tako kot Evvie se tudi on skriva pred svetom in išče navdih, kako naj nadaljuje svoje življenje, ki je izgubilo ves smisel. Nadaljevanje zgodbe je za ljubezenski roman predvidljivo, a v sebi skriva tudi nekaj resnejših tonov. Predvsem v delih, kjer opisuje čustvene zlorabe, ki se potihem dogajajo za zidovi štirih sten. Zgodba pa ima seveda tudi pravo mero romantike, humorja ter konec, ki nas ne razočara.

Odlomek iz besedila:

»Ko sta bila še otroka, je Dean veliko večerov preživel v Andyjevi sobi, tako kot zdaj, in čakal na pravi trenutek. Čakal je na konec osnovne in potem srednje šole, da bi lahko naredil naslednji korak. Ampak takrat ni vedel, kaj bo naslednji korak. Zdaj je bil njegov edini načrt večerjati in prinesti potovalko iz avta. Tisti del prihodnosti, ki je bil izostren, se je skrčil, del, ki je bil zavit v meglo, pa se je vlekel v neskončnost. Še vedno so bili dnevi, ko je bil, ko se je zbudil, kakih petnajst sekund prepričan, da ga čakajo obveznosti, dokler se ni spomnil, da ga ne. Šestnajsta sekunda pa je bila ubijalska.«

  • Špela Činkelj

DENTON, K. LAUREN: ZATOČIŠČE

Meander, 2020

Strastna bralka, ki je v sebi odkrila talent in veselje do pisanja, nas v svojem prvencu popelje na ameriški jug. Margaret Van Buren se predaja svojim spominom in skrivaj upa, da bo lahko svoji edini družini, ki jo še ima – vnukinji Sari, razkrila svojo resnično življenjsko zgodbo in ji pojasnila, kako se je znašla v Zatočišču. To je bil nekdaj ugleden penzion z nočitvijo in zajtrkom, sčasoma pa je postal zavetje in skrivališče gostom, ki niso nikoli odšli.

Margaret nepričakovano umre in Sari zapusti hišo z navodilom, da Zatočišče in posest obnovi. Poleg hiše pa Sara podeduje tudi vse stanovalce, ki so tam že desetletje in je Zatočišče postalo njihov dom. S pogrebom privrejo na dan številni spomini, Sara pa odkrije tudi nekaj slik in predmetov, ki babico prikazujejo v novi luči. Vzporedno beremo Margaretino in Sarino zgodbo ter počasi spoznavamo, zakaj si v Zatočišču ljudje želijo ostati in se skriti pred nevihtami življenja.

Preprosta, lepa zgodba, začinjena s skrivnostmi in seveda ljubeznijo, ki nas zaziba v prijeten spanec.

Odlomek iz besedila:

»Če bi rekla, da je bilo Zatočišče pomembno zame, bi bilo to premalo. V grob bom odnesla tako spomine po sladki in čudežni ljubezni kot tudi globoko, bolečo izgubo v svojem srcu. In hiša je bila priča vsemu temu. Srčno upam, da ti bo nekako lahko dala ljubezen in moč, ki jo je v vseh teh letih dajala meni.«

  • Špela Činkelj

SIVEC, IVAN: SEDEM ZLOMLJENIH VRTNIC: zgodbe grenke usode s toplimi žarki svetlobe

ICO, 2021

Četrta Sivčeva knjiga iz zbirke Dotik srca prinaša zgodbe sedmih posebnih ljudi, ki so postali invalidi. Vsem je skupno, da se jim je v nekem trenutku življenje povsem spremenilo, a niso obupali. Zavedali so se, da si bodo življenje morali osmisliti na novo, čeprav drugače, kot bi si morda želeli. Preizkušnje so jih naredile še močnejše. Nekateri od njih so rešitev našli v športu, drugi v umetnosti ali v delu in skrbi, da bi drugim invalidom šlo bolje.

V knjigi je na kratko predstavljena življenjska pot Vojka Gašperuta – Gašperja, ki je po nesrečnem skoku v morje postal tetraplegik in je eden od začetnikov slikanja z usti pri nas. Jože Okoren je prav tako ohromel skorajda čez noč in ostal priklenjen na invalidskem vozičku, a mu je uspelo postati najuspešnejši paraolimpijski športnik. Tudi Darko Đurić, Anka Vesel ter Damjan Peklar so uteho in rešitev našli v športu. David Razboršek je po deskarski nesreči ustanovil Zavod Vozim, ki med drugim osvešča mlade za odgovorno ravnanje v prometu. Benjamin Žnidaršič pa je po nesrečnem padcu s češnje postal tetraplegik in sčasoma v sebi odkril mnoge skrite talente – je pesnik, pisatelj, slikar, urednik ter kulturni animator.

Resnične zgodbe, polne navdiha in ljudi, zaradi katerih lahko na svet in lastne težave pogledamo v novi luči. Morda nam lahko pomagajo, da se zavemo, kaj je v resnici sreča in kaj je v življenju zares pomembno.

Odlomek iz besedila:

»Vrtnica. Simbol življenja. Življenja: veselja, lepote, hrepenenja in trpljenja. Zlomljena vrtnica. Simbol ljudi, katerim se je življenje sredi najlepše rasti, sredi najbolj dehtečega svetenja, sredi pomladi – prelomilo.«

  • Špela Činkelj

LUNDBERG, SOFIA: RDEČI ADRESAR

Hiša knjig, 2020

Doris Alm za deseti rojstni dan oče podari prav posebno darilo – adresar, zavit v rdeče, svetleče usnje. Vanj si bo lahko zapisovala imena prijateljev ter vseh, ki jih bo spoznala v življenju v zanimivih krajih, ki jih bo obiskala. Čez več kot osem desetletij, na pragu smrti, je edino, kar Doris še ostane, čas za razmišljanje, rdeč adresar in pranečakinja Jenny, ki skupaj z družino živi na drugi strani Atlantika v San Franciscu. Zapustiti ji želi svoje spomine in v zgodbah obuja imena, ki jih je zapisovala v svoj rdeči adresar. Pred bralcem se odvije pripoved polna preobratov, zanimivih naključij in izrisuje življenje v vsej svoji polnosti. Izvemo, zakaj se je njeno otroštvo nenadoma končalo, kako se je znašla v Parizu, Ameriki, Angliji in zakaj se je vrnila domov na rodno Švedsko. Glavno junakinjo romana je izučilo, da pričakovanja do drugih niso vedno upravičena pa tudi, da ne smemo dovoliti okoliščinam, da nas poteptajo. Pripovedi daje piko na i zgodba o ljubezni, ob kateri se zavemo, da je to edino, kar v življenju zares šteje.

Odlomek iz besedila: »Želim ti dovolj vsega,« mi je zašepetala v uho. »Dovolj sonca, da ti bo razsvetljevalo dneve, dovolj dežja, da boš znala ceniti sonce. Dovolj veselja, da ti bo napolnilo dušo, dovolj bolečine, da boš znala ceniti tiste redke trenutke sreče, ki nam jih nakloni življenje. In dovolj prijateljev, da se boš lahko sem in tja od koga poslovila.«

  • Špela Činkelj

BRENNER, JAMIE: DOM ZA PENNY

Mladinska knjiga, 2020

Dogajanje v romanu je postavljeno v Sag Harbor, kjer že od konca 19. stoletja stoji Ameriški hotel, ki je postal del krajevne zgodovine. V njem kot receptorka že vrsto let dela Emma – veliko mora delati, da lahko preživi sebe in najstniško hčerko Penny. Slednja se v družbi sovrstnikov ne znajde najbolje, težave ima z napadi tesnobe in obsesivno-kompulzivno motnjo. Medtem ko v hotelski recepciji čaka, da mama zaključi z izmeno, se Penny nepričakovano spoprijatelji z malce čudaškim, osamljenim starcem in kasneje odkrije, da je v resnici slaven slikar Henry Wyatt. Dobro leto po začetku njunega prijateljevanja pa stari slikar nenadoma umre in Penny se znajde v vrtincu neobvladljivih občutkov. Za nameček je Henry večino svojih umetniških del in veličastno hišo Vetrospev, ki jo je sam zgradil, zapustil prav deklici. Henryjeva dolgoletna prijateljica in nekdanja agentka Bea Winstead je nad tem ogorčena in prepričana, da je prišlo do goljufije. Odpravi se v Sag Harbor, odločena, da bo izvedela resnico o svojem najstarejšem prijatelju, s katerim sta začela iz nič in si zgradila karieri. Kar odkrije, je presenečenje tudi zanjo.

Branje, ki nas popelje v svet umetnosti in pokaže, kakšno moč ima, da spremeni naša življenja.

Odlomek iz besedila: “Kmalu za tistim jo je gospod Wyatt prosil, naj mu pokaže svoje risbe. Dobila sta se v preddverju hotela in sedla k mizi. Ona je pila oranžado, on pa martini in učil jo je o konturah in proporcih. Šele po kakšnem mesecu je ugotovila, da Henryjeve risbe ne visijo le po stenah Ameriškega hotela. Njegova umetnost je visela po vsem mestu. Henry je bil slaven.” 

  • Špela Činkelj

JENNER, NATALIE: DRUŠTVO LJUBITELJEV JANE AUSTEN

Učila, 2020

Zgodba v prvencu britansko-kanadske avtorice je postavljena v Chawton, Hampshire v leto 1945. V tem kraju so vsi vaščani preživeli dve največji in kruti svetovni vojni. Medsebojno si pomagajo živeti in preživeti vse krivice, revščino in bolečino. Pred več kot sto leti je tu nekaj časa živela tudi pisateljica Jane Austen. V svojih šestih romanih je ustvarila svet, kjer so liki povsem človeški – niso ne boljši ne slabši od nas. V njenem knjižnem svetu lahko najdemo uteho in zadovoljstvo, saj se stvari na koncu vedno razrešijo.

Vaškemu zdravniku, nekdanji učiteljici, vase zaprtemu kmetu, slavni holivudski igralki ter hišni pomočnici je v pričujočem romanu skupno to, da vsi javno ali na skrivaj obožujejo Jane Austen in njeno zapuščino. Želijo si, da bi v kraju ohranili spomin nanjo, zato nameravajo odkupiti hišo za bodoči spominski muzej. Vsak med njimi pa se spopada tudi s svojimi travmami, žalostjo, bridkimi razočaranji iz preteklosti, vsi pa uteho najdejo prav v Janinih romanih. Skupaj ustanovijo Društvo ljubiteljev Jane Austen in dokažejo, da se nekatere tragedije dajo preprečiti, če smo le dovolj pogumni, da bi se borili za to, kar zares šteje.

Roman, ki je napisan v slogu in v spomin na nepozabno Jane Austen in moč njene literature.

Odlomek iz besedila: »Adamu se je zdelo, da bi še samega sebe komaj lahko rešil, kaj šele koga drugega. In vendar se je v dneh, ko je bil najbolj osamljen, počutil, kot da ga rešuje Jane Austen. Lahko si je predstavljal, kaj bi sovaščani govorili o njem, če bi posumili kaj takega. Vseeno si je pogosto želel, da bi imel koga, s komer bi se lahko pogovarjal o Austenovi in njenih knjigah. Edina takšna oseba, ki jo je doslej spoznal, pa je živela na drugem koncu sveta.«

  • Špela Činkelj

ELLEN, TOM.: VSE O NAJU

prevod: Anja Bakan

Hiša knjig, Založba KMŠ, 2020

Ljubiteljem ljubezenskih romanov so dobro poznane ganljive zgodbe, v katerih usoda po več letih ponovno združi par, ki jima pred tem ni bilo naklonjeno priti skupaj, čeprav sta vsak zase hrepenela drug po drugem. A če smo iskreni, so v resničnosti takšne zgodbe precej redke. Roman Vse o naju prinaša prijetno osvežitev na to temo. Zagotovo mnogo ljudi v svojem srcu hrani poseben prostor za določeno osebo iz preteklosti, tisto neizpolnjeno ljubezen. Kaj, če bi imeli možnost, da se vrnete v preteklost in jo spremenite na način, da bi se ljubezen s to osebo uresničila? To možnost dobi Ben, protagonist romana Vse o naju, ko mu nekega mrzlega božičnega večera neznanec podari skrivnostno zapestno uro. Naslednje jutro se Ben zaprepaden zbudi v dan pred petnajstimi leti, dan, ko je prvič poljubil svojo sedanjo izvoljenko Daphne in ne prijateljice Alice, kakor je načrtoval dolgo prej. Ali bo Ben spremenil načrt usode in kaj bi mu to prineslo?

Iz knjige: »V kričeči svetlobi utripajočih barskih luči končno zares vidim njen obraz in srce v prsih mi začne hitreje utripati. Nesmiselno je omenjati, da je videti mlajša – nekoliko bolj rdečih in polnih lic – toda prava razlika je v tem, kako se nosi. Iz nje sije neka lahkotnost in spomnim se, da je bilo to prvo, kar sem opazil, ko sva se spoznala – neka odbita igriva navihanost, ki je čisto zares že več let nisem videl

  • Pia Marincelj Bregar

WRIGHT, COLLEEN: ČAROBEN BOŽIČ

Meander, 2020

Očarljiva zgodba nas ponese v čas pred božičem, v neokrnjeno vermontsko pokrajino, kjer sta Jeanne in Tim pred desetletjem z navdušenjem odprla skupen življenjski projekt – Zimzeleno gostišče. Sedaj sta se znašla pred največjo preizkušnjo, saj se soočata z grozečim zaprtjem pa tudi njun odnos je vse prej kot popoln. Pripravljata še zadnje podrobnosti za poslednji dogodek – družina Green prihaja na poroko edinke Hannah. V gostišče je izgubljeni navdih za pisanje nove knjige prišla iskat tudi odlična pisateljica za otroke Molly. A nenadoma nič več ne gre po načrtu. Nikomur. Nesojeni ženin si premisli, silovit snežni vihar pa v gostišče prinese zanimive nenapovedane goste. Zgodba se lahko prične zapletati in odpletati kot klobčič volne… Preprosta, romantična zgodba začinjena s humorjem, igrivostjo in kančkom napetosti. Ravno pravšnja za dolge, zimske večere skupaj s skodelico vročega čaja in dišečimi piškoti.

Odlomek iz besedila: »Kot vedno je samo obsedela in pustila, da jo vse prevzame, medtem ko se je vročina jabolčnika prijetno širila čez njene dlani. Ni pisala tako, da je razmišljala, pač pa tako, da je poslušala, pripravila oder in dovolila zgodbi, da najde njo.«

  • Špela Činkelj

KAWABATA, Yasumari: SNEŽNA DEŽELA

Prevedel: Iztok Ilc

Sanje, 2009

Yasumari Kawabata je leta 1968 postal prvi japonski pisatelj, ki je prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Njegove knjige združujejo lepoto starodavne Japonske in sodobne smernice življenja. Ganljiva ljubezenska zgodba Snežna dežela je bila prvič objavljena leta 1937, ponovno predelana je izšla 1948 in je verjetno Kawabatov najslavnejši roman, ki je večkrat oživel tudi na filmskem platnu. Verjamemo, da se bo še posebej prilegla v tem času, ko sneg v belo ovija tudi našo deželo.

V romanu se srečamo s Shimamuro, estetom srednjih let, brezdelnežem, ki je svoje imetje podedoval po starših in je svoj čas namenil iskanju lepote in pisanju knjige o baletu. V Tokiu ima ženo in otroke, vendar ga sla po lepi gejši Komako, ki jo je v preteklosti spoznal v gorskih toplicah, kjer so zime dolge, temne in tihe, odvleče v oddaljeno Snežno deželo. Na vlaku, s katerim potuje do tja, ga s svojo lepoto popolnoma prevzame mlado dekle Yoko, ki potuje v spremstvu moškega. Toda njegov beg v Snežno deželo, začasni dom v oddaljeni pokrajini, je namenjen odkrivanju pravih čustev, ki jih goji do njega gejša Komako in upanju, da so le-ta enako močna kot njegova. V pristnost Komakinih čustev močno dvomi, a ga njena navzočnost in lepota tako privlačita, da gejšo kljub temu redno obiskuje. Skozi zgodbo spoznamo, da se Komako, Yōko in moški z vlaka med seboj poznajo, a njihova povezanost bralcu nikoli ni povsem razkrita. Kako njihovo poznanstvo pravzaprav vpliva na Shimamura in ali mu bo v zgodbi uspelo prepoznati resničnost Komakinih čustev, ki jih goji do njega? Roman nam poleg zanimive in lepo berljive zgodbe ponuja tudi vpogled v kulturo, običaje, pokrajino in tradicijo Japonske, ki je zahodnemu svetu velikokrat nepoznana. Pisatelj je nekoč omenil, da je Komako ustvaril na podlagi resnične osebe.

Iz knjige: »V času pred smučarsko sezono je bilo v koči nad toplimi vrelci najmanj gostov, in ko se je Shimamura vrnil iz zunanjega kopališča, je gostišče že potonilo v spanec. Na izrabljenem hodniku so ob njegovem koraku steklena drsna vrata medlo zaječala. Na dnu, kjer je hodnik zavil okrog sprejemnega pulta, je stala visoka ženska. Spodnje robove kimona je imela hladno razprostrte čez črno bleščeče se podnice

  • Pia Marincelj Bregar

NOVAK, BORIS A.: LUNIN KOLEDAR: Praznična Pesniška Pratika

Goga, 2020

»Zgodovina človeškega rodu je zgodovina koledarjev, ki nam urejajo ritem življenja. Že od nekdaj koledarji odsevajo svetlobo Sonca, Luninih men in zvezd, menjave letnih časov, sosledje takih in drugačnih praznikov. Koledarji uravnavajo naš odnos do narave, dela, intime in družbe, se pravi – do vsega bistvenega. Prav zato je bila izdelava koledarjev zmeraj privilegij verskih in državnih oblasti. Največji vladarji svetovne zgodovine so uvajali nove koledarje, kot npr. Julij Cezar julijanski koledar ali papež Gregor gregorijanski koledar, ki ga še zmeraj uporabljamo,« je o svoji novi pesniški zbirki zapisal naš enkratni pesnik, Boris A. Novak. Sestavljanje koledarja je zamikalo tudi njega, zato je letos pred nami Lunin koledar, v katerem najdemo pesem za vsak dan v letu. A pesmi v knjigi je zares še več, saj ima ima NOVakovskI TEDEN vsaj 12 dni, v NOVakovskEM LETU pa decembru sledijo še fantastični meseci undecimber, duodecimber, tredecimber, quattuordecimber in quindecimber. Letnih časov je pet. V Luninem koledarju najdemo pesmi za odrasle in pesmi za otroke, ljubezenske in družbenokritične, žalostinke ob obletnicah smrti in hvalnice za rojstne dneve, stare in nove pesmi. »Kajti, koledar je kolo in dar,« pravi pesnik. V zbirki beremo tudi pesmi posvečene pisateljem, igralcem, lutkarjem, filozofom, aktivistom … in tako je Lunin koledar tudi majhna enciklopedija slovenskega duha..

Boris A. Novak nas ob branju Luninega koledarja znova spomni, da je naš največji mojster igranja z zvonom in zvenom slovenske besede.

Iz pesmi Preteklost in prihodnost:

»Preteklost se stalno spreminja,

edino prihodnost je ista.

nikogaršnja, prazna in čista,

skrivnostna kot praznična skrinja

  • Pia Marincelj Bregar

SIVEC, IVAN: OB SONČNEM ZAHODU: sedem novel iz današnjega življenja

ICO, 2020

Ivan Sivec se je do sedaj podpisal že pod 161 del, različnih žanrov, zvrsti, tematik. Že več kot dvajset let je med prvimi tremi najbolj branimi avtorji. Njegova dela radi prebirajo tako mladi kot odrasli bralci. Predsednik Republike Slovenije mu je v lanskem letu podelil tudi visoko državno odlikovanje, in sicer red za zasluge za narod, ki ga je prejel za obsežen, raznolik in odmeven avtorski opus, s katerim neguje narodno zavest. Tokrat nam v branje ponuja sedem zgodb, ki so napisane po resničnih dogodkih. Nekatere so mu pripovedovali akterji sami, druge je slišal od  pripovedovalcev. V zgodbah nastopajo ljudje različnih starosti, družbenih slojev, poklicev. Nekateri so revni in nepomembni, drugi slavni in bogati. Dogajajo se po širni Sloveniji – od Prekmurja do Primorske, od gora do dolin. Prikazujejo vesele in žalostne dogodke, opisujejo človeške kreposti in napake. Sivec zna v svoje zgodbe lepo in nevsiljivo vplesti temeljne življenjske resnice – bogastvo, slava, imetje ne osreči človeka, zasvojenost z delom, nezvestoba, odtuji še tako idealen par, odkriva človeško naivnost in prikaže trpljenje nezakonskih otrok v času, ki ga je živela njegova generacija. Bolj grenke kot sladke so te njegove zgodbe, tako kot življenje samo, a ravno zato čudovite…

Odlomek iz besedila: “Ob sončnem zahodu se razlije čez nebo posebno usodna svetloba. Vsak dan se proti večeru začne spreminjati vse bolj v črno. Navadno se od nekje s strani ali z druge plati sveta prikradejo tudi temni oblaki, ki sonce radi na hitro prekrijejo s svojo črno kopreno. Človek pa se ob tem zave resnice, da je za vedno odšel še en trenutek, še en dan, še eno življenje. Vrnitve ne bo.”

  • Špela Činkelj

BACKMAN, FREDRIK: TESNOBA DO ROBA

Mladinska knjiga, 2020

V slovenskem prevodu imamo že kar lepo število Backmanovih mednarodnih uspešnic, ob katerih se lahko zabavamo, a obenem tako spretno vabijo k globljemu premisleku. Tokrat se bralec znajde v majhnem švedskem mestecu, na predzadnji dan v letu. Natančneje v stanovanju, kjer nepremičninska agentka potencialnim kupcem pravkar razkazuje stanovanje. Nenadoma se prikaže ropar s pištolo…  A samo na prvi pogled je to zgodba o spodletelem bančnem ropu, ki se je slučajno spremenil v dramo s talci. V pripoved Backman spretno vplete premisleke o človeških stiskah in vprašanjih, ki si jih po tihem ali na glas zastavlja vsak med nami. Včasih res tako zelo boli biti človek. Izvrstno branje, prav za čas, v katerem smo se nehote znašli in v katerem smo prisiljeni, da najdemo načine, kako se spopasti s tesnobo, jo prenašati in premagati, kadar pride do roba…

Odlomek iz besedila: »Bančni rop. Drama s talci. Stopnišče, polno policistov, ki bodo vdrli v stanovanje. Pot do sem je bila lahka, precej lažja, kot si morda mislite. Dovolj je bila ena sama zares slaba ideja.«

  • Špela Činkelj

O’LEARY, BETH: ZAMENJAVA

Učila, 2020

Leena Cotton je že vse življenje pridna in marljiva čebelica, ki je predana svojemu podjetju in pri delu nikoli ne dela napak. Vse do sestrine smrti. Nikakor ne more preboleti boleče izgube in ko se ji zalomi pri pomembnem projektu, jo šefica prisili, da gre na dvomesečni oddih. Leenina babica Eileen se pri devetinsedemdesetih spopada z drugačnimi težavami. Odkar jo je prevaral mož in jo po letih skupnega življenja popihal s plesno učiteljico, si želi nečesa novega. Leena se domisli, da bi za dva meseca zamenjali svoji življenji in stanovanji. Babica Eileen tako odide v London, raziskovat čare velemesta ter s pomočjo spleta poiskati sorodno dušo. Izkaže se, da bo imela polne roke dela z zmenkarijami ter povezovanjem odtujenih sostanovalcev. Leena se preseli v Hišico pri bistri vodi in prevzame babičine obveznosti ter obenem skuša spet zaživeti. Kot se za ljubezenski roman spodobi, je tu še vaški učitelj Jackson Greenwood, ki ji postaja nadležno všeč. Čeprav gre v resnici za lahkoten in zabaven ljubezenski roman, se vendar v njem skriva tudi nekaj bolj življenjskih tonov, kot je denimo tema smrt bližnjega, bolečina ob varanju ter osamljenost in nasilje nad starostniki. Ne ponuja globljih uvidov, a je prijetno branje, kadar si zaželite malo romantike in smeha.

Odlomek iz besedila: “Lahko odprem ta presneti kozarec omake za testenine. Ko brskam po predalu s kuhinjskimi pripomočki, da bi našla kaj, kar bo opravilo to nalogo namesto mojih vse neuporabnejših prstov, me z okenske police spremlja Dec. »Misliš, da se prismojena staruha, ne?« rečem mačku. Dec zamahne z repom. Prezirljivo. Vsi ljudje ste prismojeni, to pravi ta zamah. Lahko bi se kaj naučila od mene. Meni kozarce odpirajo drugi.”

  • Špela Činkelj

MODIG, KARL: SMRT NI HEC

Miš, 2020

Smrt ni hecSmrt ni hec je prvenec zelo mladega švedskega avtorja Karla Modiga (letnik 1994). Roman je izšel  pred dvema letoma in kmalu smo dobili slovenski prevod. Glavni junak romana je devetnajstletni Josef Koroljev. Nnjegov oče, sovjetski disident, je z družino že v času njegovega otroštva prebegnil na Švedsko. To jim ni prineslo pričakovane sreče in družina je razpadla. Kot da to ne bi bilo dovolj, je Josefov starejši brat Aleksander, na videz urejen in resen fant, naredil samomor. Vsi so pretreseni, saj se pri samomoru, še posebej če gre za mladega človeka, vsi sprašujemo, ali bi lahko takšen tragičen dogodek  preprečili. Josef zapade v začaran krog samopomilovanja, pijančevanja, neuspešnih ljubezenskih zvez in obupanih poskusov, da bi uspel kot stand up komik. Odločitev, da si bo vendarle našel službo, se pokaže kot odrešitev. Služba ni enostavna, v šoli namreč pomaga otrokom z motnjami vedenja in učenja in skozi te izkušnje si tudi sam uredi svoje življenje. Knjiga, napisana za zahtevnejše bralce.

  • Beti Južnič

BREZINOVA, IVONA: VPIJ POTIHO, BRAT

Miš, 2020

Vpij potiho, brat - Miš ZaložbaMladinski roman »Vpij potiho, brat« je tenkočutna zgodba o otroku z motnjami v duševnem razvoju in sobivanju v družini. Napisala jo je uveljavljena češka otroška in mladinska pisateljica Ivona Březinová, ki v svojih delih pogosto obravnava občutljive teme. Glavna junakinja je Pamela, štirinajstletna učenka, katere brat dvojček ima hudo obliko avtizma. Ni enostavno skrbeti za takšnega otroka, a mama se je odločila, da ga ne bo dala v zavod. Pamela ji pri tem, kolikor le more, pomaga. Ob tem razvije tudi veliko mero razumevanja in strpnosti do drugačnosti. Zato se zbliža s sošolcem Patrikom, ki ima lažno obliko avtizma, Aspergerjev sindrom. Doma pa postaja vse hujše, Remi, kot mu ljubkovalno rečejo, je vse bolj zahteven, neobvladljiv in nasilen. Ali je mamina odločitev, da ne bo sprejela profesionalne pomoči za svojega bolnega sina, pravilna? Zgodba pojasnjuje čustva in slabo vest, ki jih občutijo udeleženci. Opravičevanje matere za nasilno vedenje Remija se skoraj konča tragično. Motnje v duševnem razvoju bližnjih ni lahko sprejeti, lažje pa je, če poznamo posledice.  Branje, primerno tudi za starejše bralce.

  • Beti Južnič

JANSSON, TOVE: POSLUŠALKA

Prevedla: Nada Grošelj

LUD Literatura, 2020

Tove Jansson, finsko-švedska avtorica in ilustratorka prikupnih izmišljenih trolčkov muminov ter mnogih nenavadnih bitjec iz Mumindola, je znana in priljubljena po vsem svetu. V slovenščino smo imeli do nedavnega poleg zgodb in stripov o muminih prevedeno še njeno Poletno knjigo, čudovit roman o skupnem poletju babice in vnučke, za branje zanimiv tako otrokom kot odraslim. Poslušalka, ki je v izvirnem jeziku izšla že v letu 1971, je prvo pisateljičino kratkoprozno delo za odrasle in glede na zapoznelost prevoda, eden izmed premalo in prepozno prepoznanih literarnih draguljev. Z neizmernim občutkom za detajle, oris trenutka in vpogled v globine človeške duše, avtorica v osemnajstih kratkih zgodbah predstavi osemnajst različnih osebnosti v ključnih življenjskih trenutkih. A čeprav v zgodbah iz Poslušalke spoznavamo nadvse odrasle ljudi, ki se spoprijemajo z zrelim letom primernimi čustvenimi stanji in problemi, ljubitelji Muminov ne moremo mimo tega, da v premišljeni, dodelani in nadvse posrečeni karakterizaciji likov ne bi spoznali podobnosti s simpatičnimi in prismuknjenimi prebivalci in obiskovalci Mumindola. Teme v Poslušalki so sicer vse prej kot muminovsko svetle in optimistične, k čemur se je pisateljica že nagibala v zbirkah zgodb Muminočka in morje ter November v Mumindolu. A obsesije in blaznosti, ki v likih za otroke še lahko delujejo smešno, tu postajajo resnejše in otožnejše, v bralcu pa pogosto vzbudijo celo napetost, srh in nelagodje. Fantastična karakterizacija v mojstrsko minimalističnem slogu je zagotovo ena izmed najmočnejših točk avtoričinega ustvarjanja in v svoji sprevrženi potenciranosti nam vsaka izmed karikatur v Poslušalki ponuja svojevrstno ogledalo, v katerega se je, zaradi Tovinega lirično umetelnega sloga pisanja, užitek zazreti.

Iz knjige: »Pisma, darila in ljubeče sijajne razglednice so pomembni. Toda še pomembneje je, da znamo poslušati iz oči v oči, ta umetnost je velika in redka. Ujna Gerda je vedno znala poslušati, morda so ji pri tem pomagale tudi težave z izražanjem in pomanjkanje radovednosti. Poslušala jih je že od mladih nog, prisluškovala, ko so govorili o sebi in drug o drugem, in jih nosila v sebi na mogočnem, pretanjenem zemljevidu življenj, ki so se med sabo križala in si sledila

  • Pia Marincelj Bregar

TELLEGEN, TOON: JEŽ IN SAMOTNI OBČUTEK

Prevedla: Staša Pavlović

Ilustrirala: Ana Zavadlov

Mladinska knjiga, 2020

Toon Tellegen je nizozemski pisatelj in pesnik, po poklicu pa zdravnik, ki slovi po cenjenih in nagrajenih poetičnih in filozofskih zgodbicah o živalcah, ki poskušajo najti svojo pot v nerazumljivem svetu. Jež in samotni občutek je za romanom Čriček in temačni občutek drugi v slovenščino prevedeni kratki roman tega pisatelja, v katerem se živalski junak spopada z zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi.

Nekega poznojesenskega dne jež pomisli, da bi bilo morda lepo, če bi ga kdo obiskal. Zato napiše pismo, s katerim bo na obisk povabil vse živali, ki jih pozna, in priredil zabavo. Ampak, ježa nikoli nihče ne obišče. In v resnici se zdi ježu samota kar prijetna. Kako pravzaprav izgleda, ko pride nekdo na obisk? Kaj, če se na obisk odzovejo vse živali hkrati? Ah, pa saj najbrž ne bo prišel nihče, ker ježa verjetno ne marajo zaradi njegovih bodic … Če pa le kdo pride, ali bi moral speči torto? Ali bi moral speči več različnih tort za različne okuse?  Po premisleku jež ni več prepričan ali si obiska sploh želi. Kaj pa, če si obiskov želi samo zato, da bi se prepričal, da si jih pravzaprav ne želi? Skozi roman jež v mislih premleva in odvrtava vse možne scenarije obiskov različnih živali in odlaša z oddajo pisma. Ko nad idejo o obisku že dokončno obupa, pa ga nekdo prav prijetno preseneti …

Vsak od nas si želi bližine prijateljev, čeprav so želje in pričakovanja o druženju različna. Tistim, bolj sramežljivim in zaprtim, je lahko najlepše druženje v tišini, z eno samo osebo, s katero je prijetno popiti skodelico čaja z bukovim medom.

Roman v naši knjižnici sicer najdete na oddelku za otroke in mladino in verjamemo, da bo nenavadni jež prevzel in nasmejal marsikaterega otroka. Vendar pa se bodo v njem še lažje prepoznali odrasli, zato ga z navdušenjem priporočamo tudi njim.

Iz knjige: »Do nadaljnjega je nameraval ostati v postelji. Če vstanem, bom spet samo razmišljal, si je rekel. In ko razmišljam, spet o ničemer več nisem prepričan. Zmeraj je tako. Zavzdihnil je. Čisto mogoče je, da imam več dvomov kot bodic. Še dobro, da so dvomi nevidni

  • Pia Marincelj Bregar

RACHEL NAOMI REMEN: ZGODBE OB KUHINJSKI MIZI: ZDRAVILNE ZGODBE

Eno, 2020

Zgodbe ob kuhinjski mizi so ob prvi izdaji doživele topel sprejem pri bralcih, letos pa so v založbi Eno poskrbeli za nov prevod dopolnjene izdaje. Pripoveduje nam jih zdravnica, profesorica medicine, terapevtka in bolnica s kronično boleznijo, ki zase pravi, da ni pisateljica, ampak avtorica. Pisatelji so namreč ljudje, ki se rodijo, da bi pisali. Avtorji so tisti, ki se rodijo, da bi počeli nekaj drugega, nato pa napišejo knjigo o tem drugem.

Doktorica Remen piše o zgodbah, ki jih je živela, katerih del je bila in zgodbah, ki so ji jih zaupali ljudje, s katerimi se je srečevala v svoji dolgoletni zdravniški karieri. Pripoveduje nam o zdravljenju in celjenju. Spomni nas, da je vsak od nas pomemben in da se v nas samih skriva tista moč, da vzljubimo življenje, si medsebojno pomagamo ter s tem počasi spreminjamo svet na boljše.

Preproste, iskrene in čudovite zgodbe, ki nam še posebej v teh časih pomagajo odganjati strah, lajšati notranje stiske in vračajo vero v življenje in sočloveka.

Odlomek iz besedila:

»Življenje v nas pogosteje oslabi zaradi sojenja kot zaradi bolezni. Lastne sodbe ali sodbe drugih potlačijo življenjsko silo, njeno spontanost in naravno izražanje. Žal je sodba nekaj vsakdanjega. Tako redko, kot naletimo na nekoga, ki nas ljubi, kakršne smo, naletimo na človeka, ki se ljubi vsega.«

  • Špela Činkelj

GABRIELLE ZEVIN : TISOČ IN ENA ZGODBA A. J. FIKRYJA

Hiša knjig, 2020

V prvem delu knjige spoznamo Amy, mlado zastopnico založniške hiše, v trenutku, ko nastopi novo službo in prvič odpotuje na otok Alice. Slednji je majhen, predvsem turističen otok, ki premore eno knjigarno – Island books. Njen lastnik je A. J. Fikry, nezadovoljen in čemeren nergač, ki pusti zelo slab prvi vtis. Še vedno žaluje za tragično preminulo ženo. Tolaži se z alkoholom in rešitev vidi v zgodnji upokojitvi. V lasti ima namreč redko pesniško zbirko Edgarja Allana Poeja – Tamerlane. A neke noči, ko spet pogleda pregloboko v kozarec, knjigo nekdo ukrade. V njegovi knjigarni pa se znajde prav poseben paket, ki mu vrne voljo do življenja.

Knjiga, ki je napisana za vse strastne bralce in je poklon moči knjig in branja.

Odlomek iz besedila:

»A. J. zakoraka na oddelek kriminalk. Pogleda po hrbtih, ki so večinoma črni in rdeči z velikimi črkami v srebrni in beli barvi. Monotonost občasno razbije fluorescentna barva. A. J. pomisli, kako je v kriminalnem žanru knjig vse podobno. Zakaj se ena knjiga razlikuje od druge? So drugačne, se odloči A. J., zato ker so. Moramo pogledati v notranjost številnih. Moramo verjeti. Pristanemo, da bomo včasih razočarani, zato da smo lahko od časa do časa veseli.«

  • Špela Činkelj

GLÜCK, LOUISE: ONKRAJ NOČI

Prevedla: Veronika Dintinjana

Mladinska knjiga, 2011

Nobelova nagrada za literaturo 2020 je romala v roke ameriške pesnice Louise Glück, po besedah komisije za »nezamenljiv pesniški glas, ki naredi s preprosto lepoto tudi vsak individualen obstoj univerzalen«. Glückova, ki je nedvomno eden vodilnih glasov sodobne ameriške poezije, se ni nikoli ozirala na trende, temveč se je s svojevrstno neposrednostjo raje osredotočala na notranja spoznanja. V slovenščino je do sedaj prevedena zgolj zbirka njenih pesmi z naslovom Onkraj noči, ki je v uveljavljeni zbirki Nova lirika založbe Mladinska knjiga že pred desetletjem izšla v prevodu Veronike Dintinjana. Izbor zajema po nekaj avtoričinih pesmi iz vseh njenih pesniških zbirk, razen iz prvenca. Če naj bi bil smisel Nobelove nagrade za književnost predvsem v tem, da širšo javnost opozori na najboljše, a manj znane avtorje, potem je letošnji izbor zadetek v polno,” je zapisal urednik Mladinske knjige Andrej Ilc. Če še ne poznate pesmi Louise Glück je torej sedaj skrajni čas, da se z njimi spoznate. Zna biti, da se boste zaljubili v njene iskrene, skrivnostne in melanholične pesmi, ki jih pripoveduje preprosto, nežno, a prodorno in iskreno.

Iz pesmi Oktober: »Nad polji, nad strehami vaških hiš, se sij, zaradi katerega je bilo življenje mogoče, spremeni v mrzle zvezde. Leži pri miru in glej: ne dajejo ničesar, toda ničesar ne zahtevajo

  • Pia Marincelj

PETROVEC, JANKO: Karantena. Rim

Goga, 2020

Janka Petrovca slovenska javnost že dobro pozna. Po diplomi na AGRFT je več kot desetletje igral v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, je tudi prejemnik Borštnikove nagrade. Več kot desetletje je že sodelavec RTV Slovenija, kjer je bil voditelj, novinar, od 2016 pa je na dopisniškem mestu nasledil ugledno novinarko Mojco Širok. Poznamo ga tudi kot odličnega prevajalca, doslej se je podpisal že pod deset prevodov. Sam pravi, da se mu je na pustni četrtek 2020 čas pognal v drnec in ob poplavi delovnih obveznosti si je sproti zapisoval različne osebne utrinke, domislice in pomisleke. Marsikaj je objavil na spletu, na družbenem omrežju, a še več je ostalo takega, kar je moral preliti na papir. V knjigi prebiramo, kako je osebno doživljal čas karantene, epidemije, na dan privrejo tudi spomini iz otroštva. Globoko pretresljivi so zapisi o nesrečah, ki jih je v času dopisništva že doživel, preživel in o njih poročal. Odstrne nam pogled v stiske, strahove, nemoč, ki jo doživljajo ljudje, a bralca tudi preseneti z zabavnimi anekdotami ter humornimi domislicami.

Čudovita knjiga, ki nas popelje v večno mesto in nam ga pokaže v novi luči. Vstopimo v Rim brez Rimljanov…

Odlomek iz besedila: »9. april Enaintrideseti dan omejitve gibanja

Veliki četrtek je, v spomin si prikličem da Vincijevo Zadnjo večerjo, pred katero sem stal pred meseci v Milanu. Toda njegova upodablja svetopisemski motiv, in čeprav je večerja zadnja, je v resnici polna pričakovanja. Moje zadnje večerje so mnogo manj presenetljive: dogodki, ki so mi skrajšali življenje, so se zgodili že pred njimi. Nica, Amatrice, Aquarius, Genova… Ko sem ob koncu teh štirih reporterskih zgodb sedal za mizo, so bili mrtvi po večini že prešteti.«

  • Špela Činkelj

PHILLIPS, JULIA: IZGINULI SVET

Mladinska knjiga, 2020

Ameriški pisateljici Julii Phillips uspe v literarnem prvencu preko rdeče niti skrivnostnega kriminalnega zapleta skozi pričevanja prebivalk osamljenega ruskega polotoka, njihovih vsakdanjih usod in težav, genialno pričarati bogato potopisno in literarno izkušnjo. V prvem poglavju smo priča ugrabitvi dveh deklic na obali Kamčatke, polotoka izjemne narave in družbenih protislovij. Med celoletnimi policijskimi akcijami in poizvedovanji se pred nami nizajo različne zgodbe žensk, ki so, vsaka tako ali drugače, povezane z izginotjem. Mesec za mesecem, košček za koščkom nam polagajo in razgrinjajo pisani mozaik raznolike kamčatske družbe in hkrati tudi zgodbe izginulih deklic. Odličen roman, ki bo nedvomno navdušil vsakega literarnega sladokusca!

Iz knjige: »Po šotoru je zaškrebljal dež; nežno je šuštelo. Glasba se je izgubljala v daljavi. Z Aljono in Sofijo so včasih skupaj ležale v njeni postelji, kadar nista hoteli spati sami. Do poznega večera sta se pomenkovali čez blazine. Tenka, oboževana glasova z ene in z druge strani; Sofijina glavica, ki ji pritiska na golo roko; svež vonj po meti Aljonine zobne paste

  • Pia Marincelj

Marc Levy: Ona in on

Mladinska knjiga, 2020

Marc Levy je eden najbolj priljubljenih francoskih avtorjev, njegova dela pa so prevedena v zares številne tuje jezike (50). Piše žanrsko raznovrstno literaturo, nekatera dela pa so bila prirejena tudi za film, televizijo in strip. V pripovedih včasih pomeša resničnost in fantazijo, liki pa so posebni, vdahniti jim zna življenje in začiniti z živahnim slogom ter zabavnimi dialogi.

V romanu Ona in on spoznamo Mio – mlado, uspešno, vzhajajočo zvezdo filma, ki ima na videz vse, a je v zakonu nesrečna. Odločiti se mora, ali bo dala možu, ki jo je prevaral, še eno priložnost. Pobegne v Pariz in se pri najboljši prijateljici zaposli kot natakarica v njeni restavraciji. V mestu luči pa je tudi Paul – nekdanji arhitekt, ki je sledil svojim sanjam in postal pisatelj. Že nekaj let se trudi, da bi po odličnem prvencu spet napisal uspešnico. Še sam ne razume, zakaj so njegovi romani zares priljubljeni le v Aziji, še posebej v Koreji. Zaljubi se v svojo korejsko prevajalko Kjong in zdi se mu, da bi bil čas storiti korak naprej v njunem odnosu. Paulova prijatelja Arthur in Lauren pa imata zanj drugačne načrte. Pod pretvezo, da gre na poslovni sestanek, ga pošljeta na zmenek. Paul se nepričakovano znajde v pogovoru z Mio. In zgodba se lahko začne…

Zabavna ljubezenska zgodba, ki pa v sebi vendarle skriva še tisto »nekaj več«. Še posebej, ko ugotovimo, skupaj s Paulom, zakaj so njegovi romani tako zelo priljubljeni prav v Koreji.

Odlomek iz besedila:

»Na tem avtobusu lahko spoznate žensko svojega življenja, razen če se ne vozi s podzemno… Oglaševal je neko spletno stran za zmenke. Lauren je s komolcem dregnila Arthurja. Oba sta se ozrla za avtobusom, nato pa sta se spogledala. »Saj ne misliš resno?« ji je šepnil Arthur. »Dvomim, da naju sliši na drugi strani avenije.« »Paul si za nič na svetu ne bi ustvaril profila na takšni spletni strani.« »Kdo pa pravi, da si ga mora ustvariti sam?« je nagajivo rekla Lauren. »Kadar je treba usodo brcniti v rit, smo dolžni prijateljem priskočiti na pomoč… Te to na nič ne spominja?« Ne da bi počakala na Arturja, je krenila čez cesto.

Špela Činkelj

Pam Jenoff: Izgubljene parižanke

Učila, 2020

Izgubljene Parižanke so prvi prevod ameriške pisateljice in pravnice Pam Jenoff. Nekateri liki in dogodki v zgodbi so resnični, saj temeljijo na zgodbi Vere Atkins in skupine žensk, ki so med drugo svetovno vojno v Veliki Britaniji pod njenim vodstvom delovale kot agentke pri Upravi za posebne operacije. Sledimo zgodbam treh žensk (Grace, Marie in Eleanor), ki se odvijajo v treh različnih časovnih okvirih.

Grace Healey na poti v službo v New Yorku, 1946, na postaji najde pozabljen kovček. Radovednost ji ne da miru, kovček odpre in v njem najde ducat fotografij neznanih mladenk. Pripoved teče vzporedno v sedanjosti in preteklosti, ko Grace skuša razvozlati, kdo so ženske na fotografijah in kaj se je zgodilo z njimi.

Izkaže se, da so bile aktivne britanske agentke v času okupirane Francije, ki so delale kot kurirke in radiotelegrafistke. Po vojni njihova pogumna dejanja še dolgo let niso bila znana, čeprav so mnoge med njimi za svoje žrtve plačale zelo visoko ceno – nikoli več se niso vrnile domov, k svojim družinam.

Zgodovinska pripoved o pogumu in moči žensk, ki zmorejo preživeti in žrtvovati vse.

Odlomek iz vsebine: »Skoraj teden dni je bila že v mestu in direktor je ni mogel več podpirati. Razmišljala je, da bi se vrnila domov. Ampak če bo nehala iskati, bo naredila križ čez izgubljena dekleta. Moške bodo še iskali; obstajajo seznami agentov in dokazila o njihovih uradnih položajih in potekajo preiskave. Če bo ona obupala, bodo dekleta izginila v pozabo. Ne, ne bo odnehala, začela bo poizvedovati še drugje, najela bo avtomobil in odpotovala na sever v pokrajine zunaj Pariza, kjer so tudi delovali agentje.«

Špela Činkelj

KARLOVŠEK, IGOR: NASVIDENJE, LARA Miš, 2020 Romani Igorja Karlovška, izkušenega pisca kriminalk, so doživeli odličen sprejem pri slovenskih bralcih. Ideje za romane pisatelj najverjetneje črpa iz odvetniških izkušenj. Zaplet romana je klasičen: najstnico Tino najdejo umorjeno. Videti je, kot da policijska preiskava stopica na mestu in zato se njena obupana sestra dvojčica s pomočjo svojih prijateljic in prijateljev odloči, da bodo morilca našli sami. Dogajanje postaja vse bolj napeto in krog osumljencev se širi. Tina odkriva vedno več temačnih skrivnosti in morebitnih motivov. Toda, bližje kot je morilcu, bolj je tudi sama v nevarnosti, saj se storilec ne bo predal, ko vidi, da ga Tina lahko razkrije. Portret morilca je tako dodelan, da ga nihče, tudi bralci, do konca romana ne spoznajo in mu ne bi pripisali njegove zločinske narave. Knjiga, ki jo prebereš na dah, odlično branje za ljubitelje kriminalk in ne samo za mlade!

  • Beti Južnič

KINSELLA, SOPHIE: USLUGA ZA USLUGO  Učila, 2020 Pred nami so počitniški dnevi, ki bodo prinesli tudi nekaj zasluženega oddiha in sprostitve. V branje vam zato ponujamo lahkoten ljubezenski roman. Idejo zanj je Sophie Kinsella, ki jo naši bralci že dobro poznate, dobila v Starbucksu, ko jo je neznanec prosil, da popazi na njegov prenosni računalnik. Nastala je zgodba, ki nas popelje v svet Fixie Farr – 27-letne mladenke, ki dela v družinski trgovini in nekega dne neznancu v kavarni reši prenosnik pred poplavo. Njegov lastnik, Sebastian, ji napiše zadolžnico, s katero ji zagotovi, da ji bo to uslugo nekako povrnil. Ko se mama, ki je gonilna sila v trgovini in lepilo, ki drži skupaj družino, odpravi na počitnice, se Fixie znajde pred vrsto ovir. V mesto se vrne še njena srednješolska ljubezen – Ryan in izkaže se, da ji bo Sebastian vendarle lahko vrnil uslugo. A na koncu je družina tista, ki šteje največ in tudi Fixie se bo morala odločiti, česa si v življenju zares želi in kdo je njen pravi princ na belem konju…

Odlomek iz vsebine: »Vedno poplačam svoje dolgove,« končno spregovori in stopi k meni. »Vedno.« Ponudi mi ovitek in vidim, kaj piše na njem. Dolgujem ti uslugo. Trajna veljavnost

  • Špela Činkelj

KARLIN, ALMA M.: MOJ KITAJSKI ŽENIN Založba Sanje, 2019 prevedla: Jerneja Jezernik

14. januarja je minilo 70 let od smrti svetovne popotnice, pisateljice, pesnice in zbirateljice Alme Ide Wilibalde Maximiliane Karlin. Rodila se je slovenskima staršema Jakobu in Vilibaldi Karlin ter že zelo zgodaj kazala veliko nadarjenost za učenje tujih jezikov. Objavila je 24 knjig, več kot 40 novel, črtic, člankov, pesmi. Govorila je osem tujih jezikov in se v zgodovino vpisala tudi kot ena od redkih žensk, ki so prepotovale velik del sveta kar same. Prevajalka in raziskovalka Almine dediščine Jerneja Jezernik je tokrat prevedla njen prvenec, prvič je izšel 1921, ki v prvem delu vsebuje veliko avtobiografskih prvin. V romanu sledimo zgodbi o kitajskem študentu, ki se zaljubi v mlado evropejsko učiteljico. Zasnubi jo in ta na veliko presenečenje okolice sprejme snubitev. Alma se je s svojim kitajskim učencem zaročila v Londonu 1913 in storila za tisti čas res drzno in neobičajno potezo. Želela si je, da bi kitajski ženin v njeno življenje prinesel nekakšno spremembo, jo odrešil osamljenosti in odprl vrata v eksotični svet. A nazadnje je Alma zaroko nepreklicno razdrla. Drugi del romana prinaša nadaljevanje, ki ga Alma v resnici ni doživela. Mlada zaljubljenca se odpravita v njegovo domovino, se poročita in dobita otroka. A že kmalu se v njunem zakonu začno kazati nepremostljive razlike. Njegova družina je ne sprejme in načrt, kjer bi morala umreti protagonistka, se izjalovi. Namesto nje umre tako težko pričakovani in ljubljeni otrok. Prav neuspela zaroka je bila tista odločilna prelomnica, ki je Almi v resničnem življenju prinesla žensko samozavest, nova spoznanja o moških, jo navadila red in usmerila v intenziven študij. Odšla je v Skandinavijo in tam odkrila, kaj je njena življenjska poklicanost, strast in cilj – biti pisateljica. Prepričana je bila, da mora vsak velik umetnik plačati ceno za to z neizmernim odrekanjem, osamljenostjo in vztrajnostjo. Njena literarna zapuščina priča o tem, da postala zares velika pisateljica. Odlomek iz besedila: »Naučila sem se, česar prej nisem hotela dojeti, da lahko računamo le nase, ne pa na druge okrog sebe, da lahko najdemo mir le v spokojnosti, ki je nad našimi željami in strahovi. Nisem se več borila proti toku življenja, dovolila sem, da so me njegovi valovi dvigali čez vse ovire, tako dobre kot slabe, in tako sem brez globokih bolečin, a tudi brez velikega veselja drsela proti cilju. Nekoč bo tudi zame zazvonil večerni ave

  • Špela Činkelj

BARROWS, ANNIE in SHAFFER, MARY ANN: GUERNSEYJSKO DRUŠTVO ZA KNJIŽEVNOST IN PITO IZ KROMPIRJEVIH OLUPKOV Sanje, 2010

Dogajanje tega čudovitega romana je postavljeno v leto 1946. Angležinja Juliet Ashton ravno doživlja pisateljsko krizo, ko nenadoma prejme pismo Dawseyja Adamsa iz otoka Guernseyja, ki je po naključju v roke dobil knjigo, ki je nekoč pripadala njej. Zaradi skupne ljubezni do branja se njuno dopisovanje nadaljuje. Dawsey razkrije, da je član Guernseyjskega društva za književnost in pito iz krompirjevih olupkov, kar spodbudi Julietino radovednost. Sledi naval pisem z drugimi člani društva, ki pripovedujejo zgodbe o življenju na Guernseyju pod nemško zasedbo. Navkljub grozotam, ki jih knjiga opisuje, ta očarljiva zgodba na simpatičen način poveličuje moč knjig v težkih časih ter slavi prijaznost, ljubeznivost in življenje nasploh.

Iz knjige: »Ko smo zapluli vzdolž pristajališča, sem zagledala obraze ljudi, ki so čakali ladjo – in takrat ni bilo več poti nazaj. Prepoznala sem jih iz njihovih pisem. Tam je stala Isola v prismuknjenem klobuku in škrlatnem šalu, spetem s svetlikajočo se brošo. Nepremično se je smehljala v napačno smer in pri priči sem jo vzljubila…«

  • Pia Marincelj

MUSSO, GUILLAUME: CENTRALNI PARK

Meander, 2020

Zgodba romana Centralni park, kot smo že navajeni pri Mussou, je napeta, vznemirljiva in nikoli predvidljiva. Alice, policistka iz Pariza in Gabriel, ki se predstavi kot pianist, nimata pojma kaj se je zgodilo prejšnjo noč, ko se prebudita na klopi sredi newyorškega Centralnega parka, drug na drugega priklenjena z lisicami. Ne poznata se in ne spomnita se kdaj in kako sta se srečala, sta pa prisiljena sodelovati, če želita ugotoviti, kaj se jima je zgodilo. Resnica, ki jo odkrijeta, njuni življenji postavi na glavo … Redki in izjemni so trenutki, ko nam življenje ponudi srečanje s sorodno dušo, osebo, ki nas sprejme prav takšne kakršni smo. Osebo, ki razume naše strahove, občutke, jezo… Osebo, ki nas pomirja. Osebo, ki nam poda ogledalo mi pa se brez strahu zazremo v sebe.

  • Denis Gavrić

BINA ŠTAMPE ŽMAVC: NABIRALKA SAMOT Sanje, 2018 Čeprav nam je Bina Štampe Žmavc morda bolj poznana kot pravljičarka in pisateljica za otroke, je Nabiralka samot, ki je izšla v letošnjem letu, že njena deseta pesniška zbirka za odrasle. Knjiga na prvi vtis z naslovom in rožnato naslovnico s srebrnimi zvezdicami deluje zelo nežno, a so pesmi, sicer res zasanjane, kozmične in  skrivnostne, hkrati zelo intelektualne in jezikovno izbrušene. Bina stalno lovi kontrast med milino in lepoto ter grotesknostjo, žalostjo in samoto. Pogosto se za prepletom lepih besed v pesmi skrivajo težka sporočila. »Bina Štampe Žmavc je večna iskalka bližine. To, da njeno pero nabira samote, to, da je njen lirski subjekt bivanjsko sam, je sprejetje življenja, kakršno je,« je o zbirki Nabiralka samot zapisal Matej Krajnc. Pesem Nekaj kot sneg iz knjige: “Oblečene v snežne bunde naletavajo k tlom. Nekaj kot sneg.”

  • Pia Marincelj

BOCACCIO, GIOVANNI: DEKAMERON

Cankarjeva založba, 1980

Mogoče bo pandemija koronavirusa »ustvarila« kakšno novo književno delo, bomo videli. Za zdaj pa nam je na voljo vrhunska literarna stvaritev italijanskega pisatelja Giovannia Boccacia Dekameron, delo, ki je nastalo pred šestimi stoletji, a je še kako primerno trenutnemu času. To je roman o etični dilemi s katero se sooča deset mladih ljudi, ki so začasno zapustili svoje mesto, ko je Italijo zajela črna smrt – kuga. Dneve v samoizolaciji so si krajšali s pripovedovanjem zgodb. Pobegnili so od skupne tragične usode, po drugi strani pa jih je vodila utopijska želja, da na ruševinah starega sveta »sezidajo« novi svet, ki bo boljši in bo življenje bolj skladno z naravo. Koronavirus spreminja mesta in države, a hkrati se zavemo, da je človeški duh nezlomljiv. Pazite nase in berite.

  • Denis Gavrić

ANA TOIČ: POLETNE POČITNICE Amalietti & Amalietti d.n.o., 2017 Lokalna avtorica Ana Toič se po romanu Tisoč stavkov iz leta 2003 predstavlja z zbirko zgodb, ujetih v obdobje enega poletja. Katarina se v jeseni svojega življenja vrača v rodno kostelsko vas, da bi v rojstni hiši preživela poletne  počitnice v družbi mame, vnukov in  sovaščanov. Vaške anekdote se prepletajo s spomini, opisi kostelskega značaja in izročila (začinjenimi s pristno kostelščino), slikovitimi orisi narave (ki so avtoričina specialiteta) ter samotnimi trenutki, v katerih se neutrudna raziskovalka življenja posveča globokemu razmišljanju o veri in znanosti, vesolju in duši.  Na videz kratek časovni okvir enega poletja Ana z  vpletanjem preteklosti in prihodnosti spretno in lahkotno, v svojem  značilno humornim tonu spreminja v večnost, ter tako zajame življenje in duha glavne protagonistke ter hkrati Kostela in njegovih ljudi.

Iz knjige: »Vasica stoji na poravnanem kuclju. Je kot velik stol, ki si je na robu sedeža razporedil hiše, za naslonjalo izbral pobočje, noge pa spustil preko terasic v dolino. Po naslanjalu stola se do gozda vzpenjajo stari sadovnjaki, nad njimi se gozd po strmem pobočju povzpne do neba. Ponoči se nad slemenom vozita Veliki in Mali voz, nebo prečka Mlečna cesta, na gosto so posejane zvezde

  • Pia Marincelj

SUZANA TRATNIK: NOBEN GLAS Beletrina, 2016 Pisateljica, prevajalka in publicistka ter lezbična aktivistka Suzana Tratnik je za zbirko kratkih zgodb Noben glas prejela letošnjo literarno nagrado novo mesto. Zgodbe, ki nas ponesejo v prekmurski svet iz sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pripoveduje glas deklice na pragu odraščanja, ki se sooča s spremembami in lomom starega sveta.  Avtorica pravi, da je bilo otroštvo zanjo »obdobje pristnega raziskovanja in prisvajanja sveta, nebrzdane domišljije in neizmernega, norega poguma«. Ali gre v vseh zgodbah za isto deklico in ali so zgodbe avtobiografske, ni povsem jasno, a je o tem mogoče sklepati. V zamegljeni ločnici med resničnostjo in fantazijami ter z veliko značajske komike zgodbe sijajno naslikajo soočanje z grozo skozi otroške oči.

Iz knjige: »Vstala sem in stekla do obrežja, zakoračila v mrzlo deročo vodo in se vrgla v desko proti toku, da me je nosilo z nogami naprej – ali pa nazaj. Delala sem se važno, ker sem imela na sebi Raletova sončna očala. V reki ni nihče drug nosil očal. A še vedno sem ju lahko slišala, kako se pogovarjata na odeji, razprostrti na travniku. Teta je rekla moji mami: »Vse to je zate veliko breme.« Nisem razumela, zakaj bi bilo breme nekaj, česar nimaš več

  • Pia Marincelj

AL MANSUR, HAIFA: ZELENO KOLO

Mladinska knjiga 2020

Glavna junakinja romana je enajstletna Vadžda, ki živi v Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije. Savdska Arabija je zaradi nafte ena najbogatejših dežel na svetu, ima pa tudi svojo temno plat. Vadžda je dekle in dekleta v tej deželi živijo zelo drugače kot pri nas. Pokrita je od nog do glave in hodi v šolo za dekleta, kjer se učijo o popolni pokornosti moškim. Vadžda se na svoj način upira tej usodi, je radovedna in iznajdljiva in ima le eno željo, rada bi imela svoje kolo. Toda vožnja s kolesom se ne spodobi za dekleta, zato je to videti kot neuresničljiva želja. Vprašanje je ali ji bo denarna zmaga na tekmovanju v poznavanju Korana le pomagala k izpolnitvi te želje? Na srečo ima tudi zaveznike, prijatelja – vrstnika Abdulaha, ki jo nauči kolesariti, lastnika trgovine s kolesi in seveda razumevajočo mater. Odličen roman, ki je nastal po scenariju odmevnega filma savdijske avtorice Haife Al Mansur, pritegnil bo tudi odrasle bralce.

  • Beti Južnič

KOMAC, ŽIVKA: TAM NEKJE MED TRAVAMI Društvo upokojencev Kočevje, 2020

Kočevska pesnica Živka Komac piše pesmi že od rosnih let, Tam nekje med travami je njena šesta izdana pesniška  zbirka. Piše pesmi za odrasle in pesmi za otroke, v njeni pesniški zbirki za otroke z naslovom Gugalnica pa najdemo tudi upesnjene uganke, ki jih je slikovno opremila njena vnukinja Kim pri osmih letih. Živka je človek, ki pozorno opazuje svet okoli sebe in se ves čas sprašuje. V zgodnjih jutrih, ko mesto še spi, pa svoja opazovanja in razmišljanja zliva na papir v obliki pesmi in tako njena sporočila prihajajo tudi do drugih ljudi. Lahko bi rekli, da je Živka tisti žarek, ki nam posvetli trenutke, ko jo srečamo na ulici ali beremo v tišini. V njeni novi zbirki z naslovom Tam nekje med travami, ki je ravno izšla z denarno pomočjo Občine Kočevje, Društva upokojencev Kočevje in Zveze borcev mesta Kočevje najdete pesmi, ki tematsko obravnavajo ljubezen, minljivost, bivanjska vprašanja in kritiko družbe. Z vse bolj bližujočo se prihodnostjo, ki jo prinaša napredek znanosti, je slednjih vse več, vendar pa je zbirka kljub subtilnem vpletanju težkih tematik kot celota svetla in lahkotna, nežna in na mnogih mestih tudi zelo  zabavna. Skratka, prava kombinacija nežnih čustev, humorja in spodbude h kritičnemu mišljenju, da vam popestri vsakdan! Kitica iz pesmi Pot življenja: “Resnica, ki jo iščemo, je vedno ena sama: če ljubiš sebe in ves svet, ostaneš svoj in svetu svet.”

  • Pia Marincelj

GRUENBAUM, MICHAEL in HASAK-LOWY TODD: NEKJE ŠE SIJE SONCE: Spomini na holokavst

Prevod: Zala Stanonik

Založba Pivec, 2019

Michael Gruenbaum si želi, da se grozote, ki jih je videl in doživel med 2. Svetovno vojno, ne bi nikdar več ponovile. S pomočjo Todda Hasak-Lowy-a, ki je njegovo pripovedovanje zapisal, svojo življenjsko zgodbo deli z mladimi (lahko pa tudi starejšimi) bralci. Bralca je s prvoosebno pripovedjo živo popelje v središče dogajanja. Miša je igriv devetletnik, ki živi v Pragi in obožuje nogomet. Ko v njegovo rojstno mesto, za katerega meni, da je najboljše na svetu, vkorakajo Nemci, se vse spremeni in prisiljen se je soočiti z najhujšo nočno moro. Očeta, pomembnega moža v praški judovski skupnosti, nekega večera odpeljeta dva esesovca in Miša ga ne vidi nikoli več. Nemci vsak dan kaj prepovejo: Judje ne smejo več v šolo, ne smejo v kino ali trgovino, ne smejo igrati nogometa v parku, ne smejo opravljati svojega poklica. Vzamejo jim domove in jih prisilijo, da nosijo zvezdo rumene barve, ki Mišo še posebej žge. Miša, navsezadnje skupaj z mamo in sestro pošljejo v koncentracijsko taborišče Terezín. Terezín je bil za avtorja grenko-sladka izkušnja, saj mu družba nešarimov – orlov, kot se imenujejo fantje iz njegove sobe, da krila, da preživi. Knjiga, ki je kljub časovni oddaljenosti dogajanja še kako aktualna, je prevedena v številne jezike, prejela pa je tudi mnoge nominacije in nagrade.

Iz knjige: »Ne vem, kakšna bo naša prihodnost. Vsi naši stari prijatelji so mrtvi. Ne vemo, kje bomo živeli. Ničesar ne vemo! A nekje na svetu še sije sonce, tam so gore, morje, knjige, majhna čista stanovanja in morda možnost, da začnemo na novo.«

  • Pia Marincelj

STRELECKY, JOHN P.: KAVARNA NA KONCU SVETA Učila, 2018 John, poslovnež, ki se mu vedno zelo mudi, se na poti na dopust zaradi zastoja na cesti izgubi in po spletu naključij znajde na razpotju sredi ničesar. Prav tam naleti na nenavadno kavarno in vanjo vstopi v želji, da bi se okrepčal in nekje preživel noč. Na jedilnem listu pa poleg posebne ponudbe najde tri vprašanja, ki jih osebje v razmislek priporoča vsem gostom. S pomočjo pogovorov, vprašanj in življenjskih lekcij simpatična natakarica, kuhar in gostja kavarne Johna pošljejo na pot odkrivanja samega sebe.

Iz knjige: »“Hočem reči samo, da bi se jaz sam – če bi ugotovil, zakaj sem tukaj in če bi počel stvari, ki me po mojem uresničujejo – verjetno veliko manj ukvarjal z denarjem kot se zdaj. Samo to hočem, reči.” Casey se je dvignila in pobrala še dva krožnika, ki sem ju pospravil. Nasmehnila se je: “Zanimivo razmišljanje, John.” Gledal sem, kako gre proti kuhinji. “To je pa res zanimiv kraj.”«

  • Pia Marincelj

AVAZO, MIHA: RORSCHACH: stare in nove Mladinska knjiga, 2019

Konec preteklega leta nas je s svojo novo pesniško zbirko razveselil eden od osrednjih protagonistov slovenske neoavantgarde. Po štiridesetletnem premoru so ob pesnikovem 70. rojstnem dnevu v Jubilejni zbirki Mladinske knjige izšle nove pesmi ter izbor iz že objavljenih zbirk. Pesmi so igrivi jezikovni kolaži. Bralcu omogočajo, da se igra z jezikovnimi pomeni in ob tem odkriva bogastvo slovenskega jezika, ki vse to omogoča. Za pokušino prisluhnite odlomku iz knjige:

Pesem, ki je ni

Tule, na tem listu, na tem prostorčku, bi morala biti  čudovita pesmica, ki mi je padla na pamet nekoč maja.

A sem jo pozabil. Tole je vse,  kar je ostalo od nje.

  • Špela Činkelj

CAMERON, W. BRUCE: PASJI SMISEL ŽIVLJENJA Učila International, 2018 Prvoosebni pripovedovalec romana je pes, ki skozi inkarnacije išče smisel svojega življenja, medtem ko menja pasmo, spol, okolje in gospodarje. Topel in duhovit roman učinkovito prikaže pogled na človeške odnose s pasje perspektive in potrjuje trdnost vezi in zvestobo med človekom in njegovim najboljšim prijateljem. Ganljiva zgodba v kateri spoznamo, da ljubezen nikoli ne umre in da ljudje nismo edina bitja na Zemlji, ki se rodijo s smislom in poslanstvom. In kakšen je pasji smisel življenja? To boste izvedeli čisto na koncu … Roman je hit z vrha lestvice branosti New York Timesa, po knjigi pa je bil leta 2016 posnet tudi družinski film z enakim naslovom. Iz knjige: »Pred davnimi časi sem stal na obrežju te iste reke, morda na čisto istem kraju, ko sva z Ethanom šla na dolg sprehod, ker naju je Flare, trapasta kobila, zapustila. Vonj je bil nezmotljivo isti – v letih iskanja sem se naučil ločevati med vonji, jih razvrščati in spravljati v spomin, zato sem se zdaj tega kraja v hipu spomnil. Pomagalo je tudi to, da je bilo poletje, isti letni čas, da sem bil mlad in sem imel oster voh

  • Pia Marincelj

HIRAIDE, TAKAŠI: PRIDE MAČKA NA OBISK Modrijan, 2016 Zgodba nas popelje v običajni vsakdan mladega zakonskega para brez otrok v najeti hiški z vrtom v mirnem predelu Tokia, ki ga nekega dne popestri obisk sosedove mačke Pikice. Dnevi minevajo in Pikičini obiski postajajo vse bolj pogosti in redni, pri paru pa pridobivajo na pomenu. Mačka ju s svojo ljubkostjo ter živahno, a nestanovitno naravo in vseskozi skrivnostnim prihajanjem in odhajanjem popolnoma očara in tako začneta zanjo skrbeti. V tok zgodbe, ki ga poganja skrivnostna obiskovalka, se vpletajo še v pretanjeni maniri odličnega opazovalca izpisane podobe hiške in vrta, sosedov in najemodajalcev pa tudi življenja na Japonskem v obdobju nepremičninskega balona v drugi polovici 80. let ter neogibnega zloma, ki je državo pahnil v globoko recesijo. Hirajde je japonski pesnik, esejist in pisatelj, ki je bil za ta roman iz leta 2001 nagrajen z eno japonskih literarnih nagrad ter tudi nominiran za prestižno Mišimovo nagrado. Knjigo krasijo nežne ilustracije Maje Šubic. Iz knjige: »˵Pikice ne jemljem v naročje zato, ˶ je po končanem pokopu vrabca rekla žena, ˵ker rada vidim, da živali počnejo kar hočejo. ˶ /…/ Žena je rekla tudi, da je pri živalih zanimivo, kako ima vsaka drugačen značaj in da posploševanje, češ da so mačke pač mačke, ni pošteno. ˵Pikica je zame kot prijateljica, s katero sem se dobro ujela. Edina razlika je, da je v mačjem telesu. ˶«

  • Pia Marincelj

LIGHTMAN, ALAN: EINSTEINOVE SANJE Avrora, 2011 Precej redko se zgodi, da znanstvenik dosega uspeh na naravoslovnem in humanističnem področju hkrati. To uspeva ameriškemu fiziku Alanu Lightmanu, čigar raziskovalno delo je v Združenih državah priznano in nagrajeno, svetovno slavo pa mu je prinesel literarni  prvenec, kratek roman Einsteinove sanje, ki se zdi kot poetičen in filozofski spoj kratkih zgodb. Dogajanje romana je postavljeno v Bern leta 1905, ko se je Albert Einstein, takrat zaposlen na patentnem uradu, ukvarjal z raziskovanjem časa – pozneje ga je to pripeljalo do revolucionarnega odkritja relativnostne teorije. Kratka poglavja so drobci, do potankosti izdelane podobe sanj o času. Mladi znanstvenik si v spanju zamišlja nove in nove svetove, v katerih je čas bodisi krog bodisi teče nazaj ali pa stoji na mestu. To mojstrsko delo je danes svetovna uspešnica, prevedena v vsaj trideset jezikov. Na ameriških kolidžih in univerzah so Einsteinove sanje tako rekoč obvezno branje in študijsko gradivo. Če roman primerjamo s slavnimi Queneaujevimi Vajami v slogu, bi ga lahko oklicali za »vaje v razumevanju časa«, nekateri pa knjigo imenujejo tudi “upesnjena Einsteinova relativna teorija”.

Iz knjige: »Obstaja prostor, v katerem čas stoji na mestu. Dežne kaplje negibno obvisijo v zraku. Nihala ur lebdijo na pol nihaja. Psi dvigajo smrčke v tihem laježu. Pešci z dvignjenimi nogami, kot bi jih držale vrvice, negibno obstojijo na pustih ulicah. Vonji datljev, manga, koriandra in kumine visijo v zraku. /… / Le kdo bi se podal na romanje v središče časa? Starši s svojimi otroki. In ljubimci.«

  • Pia Marincelj

KARLIN, ALMA: DEDIČI LUČI (iz zbirke Z Almo v svet) Založništvo J. Jezernik, 2019 Prevod: Boštjan Dvorak in Jerneja Jezernik Ste vedeli, da je bila slavna popotnica Alma Karlin tudi pesnica? Letos je minilo natanko 100 let, odkar se je ta nenavadna navdihujoča ženska odpravila iz Celja na svojo pot okoli sveta. In končno je na plan prišlo tudi več kot štirideset (izmed preko tristotih) Alminih pesmi, ki so hranjene v prostorih NUKa. Pesmi odkrivajo nove delčke nemške in slovenske literarne zgodovine in marsikateri  avtobiografski detajl iz avtoričinega življenja. Vsebinsko so vezane na Almina potovanja, aktualna družbena dogajanja, predvsem pa seveda na njen notranji svet. Odsevajo humor in hkrati presunejo z vpogledom v vizionarskost in globino avtorice in v njen stik z višjimi dimenzijami. V izvirniku so bile pesmi pisane v nemškem jeziku. Boštjan Dvořák, ki obvlada kar 35 jezikov, je v slovenske prevode mojstrsko prenesel Almin slog, obliko pesmi, njeno energijo in ritmiko. Primorska pevka, kitaristka in lutkarica Nika Solce je letos izbrane Almine pesmi tudi uglasbila. Slišite jih lahko na albumu z naslovom Ko duše pokličem.

  • Pia Marincelj

MURAKAMI, HARUKI: BREZBARVNI TSUKURU TAZAKI IN NJEGOVA LETA ROMANJA Mladinska knjiga, 2016 V zadnji v slovenščino prevedeni knjigi priljubljenega japonskega pisatelja, večkratnega Nobelovega nominiranca za literaturo, se zopet srečamo z za avtorja značilnimi motivi, a mu tega zaradi vsakokrat mojstrsko naslikanega splošnega počutja sodobne družbe in čutnega dojemanja posameznika v njej ter poduhovljenih razglabljanj o globokih življenjskih in eksistencialnih vprašanjih, ne moremo zameriti. Kljub vedno prisotni slutnji čudežnega, se avtor s to knjigo vrača na bolj realistična tla Norveškega gozda (avtorjev prvi v slovenščino prevedeni roman). Vodilna nit romana je protagonistovo odkrivanje nerazrešene preteklosti. “Lahko prikriješ spomine, ne moreš pa spremeniti preteklosti,” nas na več mestih v knjigi opominja avtor. Tsukuru Tazaki je v študentskih letih nenadoma izgubil štiri najboljše prijatelje, s katerimi je v srednji šoli stkal nenavadno močno vez. Zaradi njihove odločitve, da z njim čez noč pretrgajo vse stike, in to brez sleherne razlage, je pri dvajsetih letih pol leta preživel na robu samomora. Postopoma je okreval in postal to, kar si je ves čas želel: graditelj in načrtovalec železniških postaj. Čeprav se je Tsukuru z izgubo iz mladosti na videz sprijaznil, ga dekle, s katero se zbliža, postavi pred ultimat; meni namreč, da je soočenje z lastno preteklostjo pogoj za gradnjo pristne in zdrave zveze. Tako se začne Tsukurujevo romanje k iskanju razloga za travmatičen dogodek iz preteklosti. Kot vsi Murakamijevi romani ima tudi ta svoj soundtrack, pesem, ki protagonista periodično spremlja skozi življenje, tokrat je to Le mal du pays, prvo leto iz suite Leta romanja Franza Liszta.

Iz knjige: »Kadar so jo prosili, naj kaj zaigra, je velikokrat igrala to skladbo. Le mal du pays. Otožnost brez razloga, ki jo v srcu vzbudi pogled na kmečko pokrajino. Domotožje ali melanholija. Ko je z rahlo priprtimi očmi nekaj časa poslušal, je imel mučen občutek, da ga v prsih nekaj duši. Kot bi nehote pogoltnil majhen, trd oblak. Ko je bilo skladbe že konec in se je že začela naslednja, je Tsukuru še vedno nepremično sedel in se prepuščal podobam, ki so se mu prikazovale

  • Pia Marincelj

GRAFENAUER, NIKO: MAHAJANA

Ilustracije: Marija Lucija Stupica

Beletrina, 2019

Dve desetletji po prvem izidu je zopet med nami eno Grafenauerjevih najpomembnejših in najbolj dovršenih mladinskih del s prelepimi ilustracijami legendarne Marije Lucije Stupice. Kljub temu, da Mahajana predstavlja enega od vrhuncev slovenske književnosti, te sodobne pravljice, oziroma fantastične pripovedi, ki je verjetno bliže odraslim kot otrokom, mnogi žal ne poznajo, saj je v 90. letih izšla pri manjši založbi. Pri ponovni izdaji je ilustracije osvežila ilustratoričina hčerka Hana Stupica. Mahajana je nadaljevanje Majhnice, a je to besedilo na bistveno višji ravni. Opisuje odraščanje deklice Majhnice v mlado dekle. Zgodba, strukturirana kot cikel štirih letnih časov, je prepredena z reminiscencami na najrazličnejše junake iz domače in svetovne književnosti. Izjemna pripoved, polna simbolov in fantastičnih elementov, v ospredju katere je ljubezen.

Iz knjige:

»Rasla je in rasla in z vsakim novim korakom v prihodnji čas je postala večja in večja, dokler ni naposled docela odrasla. A v duši je bila še vedno Majhnica, ki zdaj ni vedela, ali je vse to res ali ni.«

  • Pia Marincelj

OdposlanecZUSAK, MARKUS: ODPOSLANEC Sanje, 2019

Avstralski pisatelj nemških korenin Markus Zusak je dosegel svetovno slavo z romanom Kradljivka knjig, ki je postavljen v čas nacistične Nemčije ter je bil uspešno prenesen na filmsko platno. Odposlanec je večkrat nagrajeni mladinski roman, ki govori o življenju devetnajstletnega taksista Eda. Ed je zguba, neuspešen in neodločen, pa še nesrečno zaljubljen v sodelavko Audrey. Po naključju nekega dne prepreči bančni rop, kar ga naredi znanega in kmalu po tem začne prejemati skrivnostne igralne karte s šifriranimi sporočili. Nekdo želi, da sprejeme nenavadne naloge, ki ga vodijo v različne dele mesta. Tam srečuje ljudi, ki jim mora pomagati. Uganke postajajo vse bolj skrivnostne in naloge vse bolj zahtevne. Ed se sicer sprašuje, kdo in zakaj mu jih nalaga, istočasno pa čuti, da ob njih čustveno in psihološko raste in se krepi. Gre za odličen roman, ki bo nedvomno zanimiv tudi za starejše bralce.

  • Beti Južnič

 Na tak dan najbolj trpi mastercardMAHKOVIC, EVA: NA TAK DAN NAJBOLJ TRPI MASTERCARD Beletrina, 2019 Eva Mahkovic, dramaturginja v Mestnem gledališču ljubljanskem, pogosto avtorica dramskih adaptacij romanov, prevajalka ter soavtorica in avtorica izvirnih dramskih besedil, je v letošnjem letu izdala svoj knjižni prvenec z zabavnim naslovom, ki se lepo ujema z današnjim črnim petkom: »na tak dan najbolj trpi mastercard«. Teksti, zajeti v tej nadvse nenavadni, a zelo privlačni knjižici, so po formi in žanru hibridi, gibljejo se med prozo in poezijo, vendar zares niso ne eno ne drugo; izvirno so nastali kot objave na avtoričinem Facebook profilu, namenjeni omejeni skupini bralcev, avtoričinih prijateljev. Glede na to postopoma oblikujejo svojo literarno vrsto z lastnimi pravili in specifičnim jezikom. Vsebina, s katero se bo hitro poistovetilo marsikatero mlado dekle, odseva urbano življenje zaposlene Ljubljančanke, stare okrog trideset let: to so popisi vsakdanjih dogodkov, slučajno slišane in zabeležene situacije sodobne Ljubljane, komentarji aktualnega družbenega dogajanja, intimne izpovedi, vezane na zgodovinske anekdote, (pop)kulturne reference in internetne fenomene … Skupek zapisov se sestavi v nekakšen tragikomičen dnevnik, ki spominja na duh Bridget Jones in Seksa v mestu. Iz knjige: »če si selfie-girl, si self-obsessed. če si no-selfie girl, si zagrnenjena in so tvoje fotke dolgočasne. če si girly girl si trapa, ki promovira patriarhat. če si tomboy, bi morala biti girly girl. če se raje družiš z ženskami, se jih pazi.  če se raje družiš z moškimi, nisi supportive.  če nosiš pete, se preveč trudiš.  če ne nosiš pet, bi jih lahko. …/…/ … Jaz bom kar mal tiho sedela na kavču, pila džintonik, brala knjigo, čekirala socialna omrežja, si lakirala nohte in se delala, da svet ne obstaja.«

  • Pia Marincelj

Normalni ljudjeROONEY, SALLY: NORMALNI LJUDJE Mladinska knjiga, 2019 (Zbirka Kapučino) Prevod: Vesna Velkovrh Bukilica Knjiga Normalni ljudje je že takoj ob izidu obnorela bralce po svetu, pa tudi v Sloveniji. Roman so razglasili za bodočo klasiko, revija Guardian pa jo je uvrstila na seznam 100 najboljših knjig 21. stoletja. Zgodba skozi štiri leta spremlja odraščanje Connella in Marriane, ki ju nenavadna vez združuje od srednješolskih let v majhnem mestu na Irskem. Pripoved ne teče kronološko, vračanje v preteklost pojasnjuje igro zbliževanja in ločevanja. Prijatelja, ki sta drug drugemu vedno bila več kot samo to, kljub vsem čustvom in strastem, ki jih doživljata skozi buren odnos, izpostavljen množici problemov sodobne družbe, svojo vez skozi leta le krepita. Intimna pripoved spominja na roman En dan Davida Nichollsa, po kateri je bil posnet tudi znan film, vendar je za primerjavo knjiga Normalni ljudje zapisana veliko bolj realistično. Pisateljici Sally Rooney, ki je pri 26. letih nase opozorila s prvencem Pogovori s prijatelji, pravijo tudi »prva velika milenijska avtorica«. Njena romana odlično prikazujeta trenutne odnose v generaciji mladih. Roman Normalni ljudje je prišel v ožji izbor za nagrado man booker in prejel nagrado irish book, leto dni kasneje pa še nagrado costa. BBC je po romanu posnel nadaljevanko v dvanajstih delih, predvajali jo bodo prihodnje leto.

Iz knjige: »Nekoč je povedal Marianne, da piše zgodbe, in zdaj ga kar naprej prosi, da bi jih smela prebrati. Če so take kot tvoji mejli, morajo biti izvrstne, je napisala. Ob teh besedah mu je bilo prijetno, čeprav je potem pošteno odgovoril: Niso tako dobre kot moji mejli

  • Pia Marincelj

Kam si šla, BernadetteSEMPLE, MARIA: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

  • Pia Marincelj

JONASSON, JONAS: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil Mladinska knjiga, 2019

Pred nami je nadaljevanje priljubljene švedske komedije zmešnjav o prisrčno-zmedenem starčku Allanu Karlssonu. V prvem delu je pred praznovanjem stotega rojstnega dneva pobegnil iz doma upokojencev ter se odpravil po svetu. Bralec skozi zgodbo spoznava Allanovo bogato in razgibano preteklost. Tokratni roman se začne tam, kjer se je prvi končal – na peščenih plažah Balija. Allan se pripravlja na praznovanje 101. rojstnega dne. Na obali so že pripravljeni šampanjec, torta ter balon na vroči zrak. Vse je nared, ko se dogodki začnejo odvijati v povsem nepričakovano smer. Allana in prijatelja Juliusa balon ponese visoko v zrak, čez morje in pustolovščina se lahko začne … Izvrstno, napeto branje, ki v sebi skriva kritiko sveta, v katerem živimo in ga bolj ali manj zgolj nemo opazujemo. Prava izbira za podopustniški bralni oddih, zabavo pa tudi miselni izziv.

Odlomek iz knjige: »Raziskovalci so oznanili, da povprečna raven inteligence upada. Allan je prebral, da ljudje, ki preživijo preveč časa s svojimi črnimi tablicami, izgubijo sposobnost za pogovor. S tablico je tako, da lastniku največkrat bolj govori, kot pa se z njim pogovarja. Zato ljudje preplavljajo internet in do te mere prepuščajo drugim, da mislijo namesto njih, da sami postajajo neumni. Allana je zaskrbelo, ko je spoznal, da tla pod nogami skupaj z razumom izgublja tudi resnica. Včasih je bilo lahko vedeti, kaj je res in kaj ne. Vodka je bila dobra. Dve plus dve ni bilo pet.  Ampak odkar se ljudje ne pogovarjajo več med sabo, zmaga tisti, ki največkrat pove eno in isto. Nekateri so ta dar tako izpilili, da se večkrat ponovijo že v nekaj sekundah. Že v nekaj sekundah.«

  • Špela Činkelj

NEIL GAIMAN: NORDIJSKA MITOLOGIJA Sanje, 2018 Nordijski miti, ki so na kulturi severne Evrope pustili trajen pečat, so v zadnjem času vse pogosteje prisotni tudi v popkulturi. Tolkien, George R. R. Martin in Marvelovi stripi so le najprepoznavnejši izmed vseh v pripovedništvu, ki so navdih črpali iz zgodb brezkončnih severnih noči. Obuditve starodavnih nordijskih mitov se je lotil tudi kultni angleški pripovednik Neil Gaiman, ki v svojih delih pogosto črpa iz gotskega, pravljičnega in mitološkega izročila. S severnim sijem osvetljene zgodbe o vilinih in velikanih, bolečih izdajstvih, vzponih in padcih je posodobil, vendar se pri tem drži izvirnih mitov: tu so Odin, najvišji med najvišjimi, moder, drzen in zvit, Thor, Odinov sin, ki je neverjetno močan, a ne najbolj bister bog, in Loki, sin velikanke, Odinov krvni brat, sicer pa zvijačnež in neprekosljiv manipulator. Gaiman je zbirko uredil kronološko. Med potovanjem od začetka časa, preko dobe ognja in ledu ter prihoda bogov in njihovih dogodivščin vse do Ragnaroka, somraka bogov in rojstva novega časa in ljudi nas Gaiman ponese v davni čas globoko na sever, ko so si pripovedovalci zgodb ob skupnem ognju krajšali dolge zimske noči. »Neil Gaiman, že tudi pri nas dodobra proslavljen avtor fantazijskih romanov, se v tej knjigi posveča svoji najljubši mitologiji. Če ga že poznate, veste, da je ta formula zmagovalna. Če ga še ne, je tole idealna priložnost za srečanje z njim,« je o knjigi zapisala prevajalka Polona Glavan. Iz knjige: »To je konec. A tudi po koncu bo nekaj prišlo. Iz sivih voda oceana bo znova nastala zelena zemlja. Sonce bo požrto, a namesto očeta bo sijal njegov sin in novo sonce bo sijalo še svetleje kot staro, sijalo bo z mlado in novo svetlobo. Ženska in moški, Življenje in Hrepenenje Življenja, bosta prišla iz debla jesena, ki drži svetove skupaj. Hranila se bosta z roso zelene zemlje in se ljubila, iz njune ljubezni pa bo vzklilo človeštvo

  • Pia Marincelj

Pia Marincelj

Pariška ženaMcLAIN, PAULA: PARIŠKA ŽENA Hiša knjig, Založba KMŠ, 2019

Zgodba nas ponese v Chicago, v leto 1920. Zadržana in vase zaprta osemindvajsetletna Hadley Richardson spozna dvajsetletnega mladeniča, ki ga prijatelji kličejo Nesto, svetu pa se je predstavil kot Ernest Hemingway. V prvi svetovni vojni je bil ranjen pri Fossalti, kar ga je zaznamovalo za vse življenje. Na presenečenje vseh sta se Hadley in Ernest zaljubila in po poroki preselila v Pariz, da bi mladi in slave željni pisatelj lahko bil bližje kulturnemu dogajanju in umetnikom, ki so kaj veljali. Postala sta del kultne Izgubljene generacije, družila sta se z zvenečimi imeni kot so Ezra Pound, Francis Scott Fitzgerald, Gertrude Stein in drugi. Življenje v tedaj divjem, neobrzdanem mestu zaljubljencev in boemov je terjalo svoj davek. Odstira se nam boleča zgodba o nepozabni ljubezni, neodpustljivi prevari in nezvestobi, ki je kruto končala njuno skupno pot. Branje, ki bo všeč tako ljubiteljem ljubezenskih romanov kot tudi tistim, ki od knjige pričakujejo še tisto nekaj več.

Odlomek iz knjige: »Aprilska izdaja je vsebovala tudi prve pomembne kritike njegovih Treh zgodb in desetih pesmi, ki so bile na splošno navdušene nad Ernestovim talentom in slogom. Rekli so, da je izumljal nekaj novega in da je bil pisatelj, na katerega je bilo treba biti pozoren. Bila sem tako vesela, da njegov ugled končno raste. Kamor koli sva šla, so ga obdajali ljudje.«

  • Špela Činkelj

Da boš na tekočemVAN GERREWEY, CHRISTOPHE: DA BOŠ NA TEKOČEM

KUD Sodobnost International, 2018

Da boš na tekočem je romaneskni prvenec belgijskega avtorja in arhitekta Christopha Van Gerreweya, za katerega je ta prejel flamsko nagrado za najboljši prvenec, leta 2016 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost.

Roman je nenavaden, saj obravnava ljubezensko razmerje, ali še bolj natančno, njegov konec, ki pa se ne zgodi, kot bi pričakovali, na koncu, niti ne na začetku knjige. Pisatelj napiše zgodbo kot pismo svoji bivši partnerki po tem, ko se je razhod že zgodil. Tako prazno namreč postane, ko se kar na enkrat nimaš več s kom pogovarjati o vsakodnevnih doživetjih in malenkostih … A romana zares ne napiše zgolj zato, da bo njegova bivša »na tekočem«. Roman je dnevniški zapis, je terapija, s pomočjo katere avtor analizira njun odnos ter se spominja njunih skupnih trenutkov. Hkrati pa upa, da bo ona roman prebrala in se vrnila k njemu.

Kar roman poleg tekočega sloga in samoironije naredi zares odličnega, je končni odgovor bivše partnerke, ki dogajanje nenadoma prikaže z druge perspektive in zgodbi doda povsem nov pomen.

Iskrena in boleče realna zgodba o odnosih.

Iz knjige: »Tako sva molče stopala po stezah, ki so bile posute z odpadlim listjem, in opazovala, kako so se drevesa izrisovala v enobežiščni perspektivi, ki je segala neskončno daleč na obzorje, vedno znova, z vsakim korakom so se pred nama razpirale nove in nove projekcije. Čez čas si me molče prijela za roko, pogledal sem te, in ti si se mi nasmehnila, za trenutek si celo naslonila glavo na mojo ramo – in jo takoj zatem spet umaknila, ker si morala kihniti, in to osemkrat, devetkrat zapored

  • Pia Marincelj

November v MumindoluJANSSON, TOVE: NOVEMBER V MUMINDOLU Mladinska knjiga, 2019 Prevedla: Nada Grošelj Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način! Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič

  • Pia Marincelj

JOSIP OSTI: MAJHNA PESEM Založba Pivec, 2015 Pesnik, prozaist, prevajalec, esejist, antologist in literarni kritik Josip Osti se je rodil v Sarajevu, a že skoraj 30 let živi na slovenskem Krasu, kjer v svojem tomajskem vrtu zapisuje rahločutne opise narave. Majhna pesem je zbirka poetičnih drobtinic, ki jih lahko opredelimo kot haikuje, najbolj prepoznavno japonsko pesniško obliko, ki stremi k temu, da bi v pičlih sedemnajstih zlogih zajela vase ves svet – zunanji in notranji. Ostijevi haikuji so haikuji v verzu, ujeti v tematske sklope. Ključna beseda zbirke je sneg, v vseh svojih pojavah, od snežink in sneženja do bele snežne pokrajine, snežne praznine, snežnega miru in snež(e)ne ljubezni. Prav zaradi tega je zbirka popolna izbira za branje v dneh, ko drobne snežinke pokrajino spreminjajo v romantično pravljico. Ob branju Ostijevi haikuji kot rahli kosmi snega, kot drobni zimski poljubi, ljubeče padajo v naša srca. Iz knjige: »Koliko snežink! Toliko nežnih besed bi rešilo svet.«

  • Pia Marincelj

AmeričankaLENART ZAJC: AMERIČANKA

Beletrina, 2018

Lenart Zajc je avtor sedmih proznih literarnih del, med njimi romana 5 do 12 in romana Zguba. Njegove kratke zgodbe najdemo v raznih antologijah, napisal pa je tudi več scenarijev za lutkovne predstave za otroke in mladino.

Dogajanje romana Američanka se plete okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča pod vodstvom režiserja Iztoka, ki ga iz birokratskih zagat ves čas rešuje njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava. Ta je teater, ki bi drugače že propadel, povezala z ameriškim poslovnežem, ki je v Sloveniji prevzel podjetje, obenem pa je skušal najti zaposlitev za svojo mlado, vsega naveličano ženo. Od tu dalje zaplet sledi zapletu. Jenny, ameriška igralka, ki je na Broadwayu doživela polom, se zaplete v romanco z Iztokom, njen mož izgubi življenje v nesreči, Ava pa Teater za svojega naročnika, srbskega tajkuna, vplete v nelegalno tihotapljenje umetnin iz Srbije v območje Schengna. Zgodba, ki zveni kot napet kriminalno-ljubezenski roman, pa kljub svoji berljivosti in duhovitosti zadeva temeljna vprašanja eksistence, etike in preživetja kulturnih ustvarjalcev, ujetih v mlinsko kolesje sodobne birokracije.

Iz knjige: »Premiera je končno mimo. Gledalci nekaj trenutkov obsedijo v krču, preden se sproži buren aplavz. Sledijo pokloni. Prvič, drugič, tretjič … petič …  očitno jim je bilo všeč … šestič! Znojne kapljice se bleščijo v reflektorski luči na obrazih igralcev. Na njihovih obrazih so nasmeški sreče, neskončnega zadovoljstva, še ena predstava je rojena, pripravljena, da gre sama v svet.«

  • Pia Marincelj

VesoljeSTRNIŠA, GREGOR: VESOLJE

Mladinska knjiga, 2019

Ilustriral: Silvan Omerzu

Slovenski pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je zaznamoval slovenski literarni prostor druge polovice dvajsetega stoletja, je na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, leta 1983, pripravil tematski izbor svoje poezije. V pesniško zbirko Vesolje je dodal predvsem pesmi o vesolju in bivanju, razmišljanju in ustvarjanju. V izbor je vključil tudi prozni esejistični premislek, ki ga lahko beremo kot nekakšen Strnišev traktat o umetnosti in njenem odnosu do življenja. Ta pomembna pesniška zbirka je v letošnjem letu izšla v prenovljeni podobi z ilustracijami Silvana Omerzuja, ki hkrati jezikovno tako preproste, a vsebinsko skrivnostne eksistencialne pesmi, polne arhetipov, simbolov ter mitičnih in pravljičnih oseb in krajev čudovito dopolnijo z estetsko minimalistično črno-belo podobo.

Iz knjige:

»Vesolje

Tisti, ki so šli daleč, so pripovedovali,

da je tam več in več, preveč zvezd.

Ne samo nad glavo, celo pod nogami,

in kot jabolko v daljavi rodni planet.«

LELA B. NJATIN: NESTRPNOST

Aleph, 2018

Kočevska, a danes v Ljubljani živeča pisateljica in vizualna umetnica, znana pod imenom Lela B. Njatin, se je s svojim fragmentarnim romanom Nestrpnost na slovenski sceni uveljavila že leta 1988. Filozofsko zastavljen roman, v katerem je s središčnim motivom vojne opisan svet odtujenosti brez tolerance do samote, je bil leta 1989 nagrajen s priznanjem zlata ptica za najboljše dosežke mladih ustvarjalcev. Osrednja tema romana je odtujenost, in prav ta je tista, ki veže avtoričin na videz povsem raznolik literarni opus kratkih zgodb, esejev, pravljic ter filmskih in stripovskih scenarijev. Konec leta 2018 je bila Nestrpnost na pisateljičino pobudo pri isti založbi izdana tretjič (po ponatisu leta 1991). In vendar tokrat ne moremo trditi, da gre za isti roman: uredniško delo je bilo namreč prvič v celoti prepuščeno pisateljici. Slednja je v tretji izdaji spremenila zaporedje enot romana, v njem pa so svoje mesto našli tudi pod prvotnim uredništvom izločeni fragmenti. Čeprav te zaznamuje hladen duh orožja, smrti, brezbrižnosti in sadističnih teženj, novo zaporedje v ozadju kaotičnega in človeški bližini tujega vojnega stanja odstira slutnjo ljubezni. Osrednja lika romana, ženska in moški, hrepenita po bližini drug drugega, a si navsezadnje prav zavoljo ljubezni dopustita samost; le v samosti namreč lahko prispevata k prenovi skupnosti. Tekst, ki je ob prvi izdaji odseval stanje svojega časa, si je z literarno montažo, ki razblinja literarni subjekt, hkrati pa tudi meje časa in prostora, izboril aktualnost, s katero kljubuje razmeram sodobnega založništva.

Iz knjige: »hiše v mestu so visoke, zato mečejo dolge sence. kljub temu so ulice razgrete, da čutim bolečino, kako žari od betona. znova in znova si brišem s tilnika pot, ki me ščemi ob ovratniku. na trgu so postavili dolge tekoče trakove, po katerih se vozimo skozi sejmišče, velikanske zaslone, na katerih se izmenjujejo poljudnoznanstveni filmi in reklame, nebo so zastrli z lebdečimi modeli vesoljskih plovil.«

  • Pia Marincelj

KUTIN, BLAŽ: TEMPIRANA BOMBA Cankarjeva založba, 2017 Prvenec kratkih zgodb v Berlinu živečega slovenskega režiserja in scenarista humorno odslikava eksistencialno stisko sodobnega človeka in medosebne odnose, v katere se ta vpleta. V preprostem, a značilnem slogu se pisatelj s karakterizacijo nezadovoljnih Slovencev norčuje iz naših šibkih točk, pri tem pa uspe biti kritičen do naroda na splošno kot tudi do samega sebe, saj v zgodbah prestopa iz prvoosebnega pripovedovalca v tretjeosebnega in nazaj. Z duhovitim slikanjem brutalno potenciranih karakterjev v absurdno fantastičnih okoljih in situacijah se spretno izmakne učinku žaljivosti. »Protagonisti« si, prežeti s samopomilovanjem, zadajajo nepomembne opravke, polne obsesij in iskanja smislov v nesmislih, zatiskajoč si oči pred realnostjo, ker se te preveč bojijo. Prav zaradi plašnic, ki si jih sami poveznejo na oči, ne uvidijo, da je življenje, ki si ga krojijo, tisto, ki bi se ga morali bati. Iz knjige: »Stric Vlado se je v prihodnjih tednih trdno držal novoletne zaobljube. Opazoval sem ga, kako je vsak dan okoli pol dvanajstih začel pogledovati na uro, kakih deset minut pred poldnevom se je postavil pred stranišče in stražil vrata, da ga ne bi kdo zasedel, in potem točno opoldne potegnil vodo. V življenju ni počel dosti drugega, tudi iskanje službe je opustil, in s tem, ko je bila vsakodnevna naloga izpolnjena, je bil tudi njegov dan tako praktično končan

  • Pia Marincelj

KAJA URH, MARUŠA ŠTIBELJ, VERONIKA VESEL POTOČNIK: MÓRJA ŠIROKA CESTA

Gorenjski muzej, 2019

Med pomembnimi slovenskimi likovnimi ustvarjalci bi težko našli kakšnega, ki v svoj likovni opus ni uvrstil vsaj enega dela, za katerega je navdih našel v poeziji našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Tokrat so se lastnih interpretacij Prešernovih liričnih besedil ob 170. obletnici pesnikove smrti na svež, sodoben in svoboden način lotile tri uveljavljene kranjske umetnice mlajše generacije: Kaja Urh, Maruša Štibelj in Veronika Vesel Potočnik. Kljub temu, da so si avtorice v umetniški govorici zelo različne je knjiga Morja široka cesta skladna celota in čudovit poklon našemu pesniku, ki bo s svojo estetiko z lahkoto k prostočasnemu branju pritegnil tudi mlajšo generacijo in postavil Prešernovo poezijo v kontekst sodobnega časa.

Umetnostni zgodovinar Gašper Peternel, kustos Gorenjskega muzeja, je o izdelku zapisal, da: »… se /avtorice/ v pesmi poglabljajo z osebno izčiščenim likovnim jezikom, ki med risbo in kolažem vedno ostaja v okvirih realizma. S tem nagovarjajo najširši krog gledalcev in dokazujejo aktualnost občutij ljubezni ter življenjskih spoznanj Prešernove poezije, ki se lahko z domiselnim interpretativnim pristopom prilagodi sodobnemu človeku. Ilustracije, ki so nastale za razstavo ob 170. obletnici Prešernove smrti, nadaljujejo bogato tradicijo umetniškega raziskovanja vsebin, povezanih s Prešernom

  • Pia Marincelj

KAUPR, RUPI: MED IN MLEKO Mladinska knjiga, 2017 Svetovna uspešnica mlade kanadske pesnice, pisateljice in ilustratorke indijskega porekla, Rupi Kaur, ki je s svojimi literarnimi in likovnimi drobci zaslovela na Instagramu, je knjiga intimnih izpovedi v poeziji in prozi, ki govori o ženskosti, o preživetju, izkušnjah nasilja in zlorabe, o ljubezni, izgubi in okrevanju. Razdeljena je na štiri poglavja, vsako ima svoj namen, vsako se sooča z drugačno vrsto bolečine in celi drugačno srčno rano. Knjiga bralca popelje skozi najbolj grenke trenutke v življenju in v njih poišče sladkobo in lepoto, ki se skrivata povsod, če smo ju le pripravljeni videti. Iz knjige: »ostani močna kljub bolečini naj iz trpljenja rastejo rože prav zaradi tebe je moja bolečina rodila rože zacveti lepo nevarno glasno zacveti nežno kakorkoli želiš da le cvetiš«

  • Pia Marincelj

ISHIGURO, KAZUO: OSTANKI DNEVA Cankarjeva založba, 2017 Pri Cankarjevi založbi izšla nova izdaja najbolj odmevnega romana Nobelovega nagrajenca za literaturo, Kazua Ishigura, po katerem je bil leta 1993 posnet tudi odličen film z Anthonyem Hopkinsom in Emmo Thompson v glavnih vlogah. Ishiguro, britanski prozaist in filmski scenarist je bil rojen v Nagasakiju na Japonskem leta 1954, a se je že s šestimi leti preselil v Anglijo. Zahodnjak po izobrazbi, po rodu in rojstvu pa Japonec, združuje ne le skupek dveh kultur, temveč tudi zmagovalno in poraženo stran v drugi svetovni vojni. Ostanki dneva, roman, ki naj bi ga avtor napisal v pičlih štirih tednih, je srce parajoča prvoosebna pripoved angleškega butlerja, do skrajnosti zavezanega svojemu poklicu. Stevans v jeseni svojega življenja na izjemno vljuden, trd, okostenel in ponosen način opisuje dneve svojega prvega dopusta, ki ga popeljejo na pot iskanja vsega tistega, kar je v času lojalnosti lordu Darlingtonu zanikal. Spomini poleg neizraženih in neizživetih čustev razkrijejo tudi marsikatero lordovo skrivnost iz časa druge svetovne vojne … Iz knjige: »Še vedno je dokaj svetlo – nebo nad morjem je sedaj bledo rdeče barve -, a zdi se, kot da vsi ti ljudje, ki so se zadnje pol ure zbirali na pomolu, želijo, da bi padla noč. Ta okoliščina nemara zelo prikladno potrjuje, kar mi je dejal mož, ki je do pred nekaj trenutki sedel poleg mene na klopi in s katerim sem imel kaj nenavadno diskusijo.«

  • Pia Marincelj

EDWIN A. ABBOTT: DEŽELA RAVNINA UMco, 2018 Edwin A. Abbott je bil viden angleški esejist, teolog in učitelj devetnajstega stoletja. Po upokojitvi se je posvetil bibličnemu študiju in objavljanju teoloških razprav z nenavadno liberalnimi stališči, nad katerimi njegovo konzervativno bralstvo večinoma ni bilo navdušeno (prizadeval si je za volilno pravico žensk in njihovo pravico do izobrazbe). Od njegovih približno petdesetih objavljenih del je zob časa daleč najbolje prestala prav satirična družbenokritična novela Dežela Ravnina iz leta 1884. Knjiga, ki je pri nas svoj prevod doživela šele v letošnjem letu, kljub temu, da je v originalu prvič izšla konec 19. stoletja in ob izidu ni požela navdušenja, še vedno predstavlja aktualno kritiko človeške družbe. Zgodbo o svoji deželi pripoveduje njen prebivalec, geometrijski lik Kvadrat. Kar se začne kot didaktična lekcija iz geometrije, razumljiva tudi tistim z osnovnim znanjem matematike, kmalu preraste v pustolovščino v surovem dvodimenzionalnem svetu razrednih razlik, tiranije in usmrtitev, v katerem liki mislijo, govorijo in čutijo kot ljudje. Ravnina je pravzaprav prispodoba viktorijanske Anglije. Zanimanje za Deželo Ravnino se je močno povečalo po objavi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina. Bolj kot vodič v relativnost in večdimenzionalne prostore pa je knjiga še vedno aktualna zaradi svoje lekcije o empatiji, ki jo človeštvo vedno znova pozablja – za razumevanje drugega je treba videti svet z njegovega zornega kota. Iz knjige: »Zamislite si ogromen list papirja. Na njem so Daljice, Trikotniki, Kvadrati, Petkotniki, Šestkotniki in drugi liki, ki niso pritrjeni na enem mestu, pač pa se prosto gibljejo naokoli po površini, vendar brez možnosti, da bi se dvignili nad njo ali spustili pod njo. Podobni so sencam, le da so trdni in imajo svetleče robove – to je precej ustrezna predstava o moji deželi in mojih rojakih.«

  • Pia Marincelj

Poglej skozi oknoFLISAR, EVALD: POGLEJ SKOZI OKNO

Sodobnost International, 2018

Priljubljeni Evald Flisar v svojem najnovejšem crossover romanu briše meje med literaturo za mlade in odrasle, hkrati pa preizkuša meje jezika in raziskuje aktualne družbene in politične vsebine. Avtor eksperimentalno piše v drugi osebi, s preprostim in jasnim izbrušenim slogom pa prinaša globoka sporočila o stanju današnjega sveta.

Z uvodnimi besedami: »Poglej skozi okno,« nas roman popelje v bližnje kraje ob reko Kolpo, v življenje občutljivega avtističnega petnajstletnika. Zgodba je fragmentarna, v celoto se sestavlja postopoma in retrospektivno. Po tem, ko je fant priča umoru svojega najboljšega prijatelja pujska, ki mu ga starša za nameček servirata na pladnju za rojstni dan, se odloči svoje življenje končati z utopitvijo v reki. Pred tragičnim koncem ga reši sirski begunec Ahmed. Skupaj se podata čez evropsko celino v London, kjer naj bi Ahmeda čakala pomembna naloga, deček pa načrtuje pohod za osvoboditev pujskov z evropskih prašičjih farm. Seveda pa usoda njuno (skupno) pot odpelje v nepredvidljivo smer, kjer oba glavna lika doživita preobrazbo in postavita bralčeva pričakovanja na glavo.

Na točki človeške zgodovine, ko se nasprotja in sovraštva med ljudmi iz dneva v dan stopnjujejo, roman deluje kot opomin, da je v človeku vendarle še dovolj dobrega, da se lahko odpove sebičnosti in se poveže z drugače mislečimi v skupni odgovornosti za usodo sveta in človeštva. Napeto zgodbo, ki išče odprtega, razgledanega in čutečega bralca, je ob pogovoru o razumevanju vsebine vredno predstaviti tudi starejšim šolarjem.

Iz knjige: »Tudi svet še obstaja in tudi svet je tvoj. Zato te prosim: Poglej skozi okno. Ne samo enkrat. Vsakič, ko ne veš, kaj bi storil. Z očmi, ki jih nosiš globoko v sebi

  • Pia Marincelj

NOVIK, NAOMI: IZRUVANA Mladinska knjiga, 2016 Priljubljena in večkrat nagrajena ameriška pisateljica poljskih korenin Naomi Novik je za roman Izruvana leta 2016 poleg številnih drugih nagrad prejela prestižni nebulo in locus, ki se podeljujeta za fantazijska dela. Izruvana je magična pravljica v romanu za odrasle, prežeta s poganskimi motivi, katerih navdih so bile poljske pravljice, ki jih je pisateljici v otroštvu pripovedovala mama. Kot vsaka pravljica je tudi ta polna globokih modrosti, katerih zakoni veljajo tudi v resničnem življenju. Agneška je prebivalka dežele Polnije , kjer v dolini mirne vasice ob vijugi bleščeče se reke živi mirno, razigrano življenje. A v bližini se širi strohnel Gozd, poln zla. Mogočni čarovnik Zmaj prebivalce varuje pred Gozdom, toda v zameno za svojo pomoč zahteva strašansko plačilo: sedemnajstletno dekle, ki mu mora služiti deset let. Agneška, rojena v Zmajevem letu, je, tako kot sovaščani, že od nekdaj prepričana, da bo Zmaj vzel njeno najboljšo prijateljico, lepo in nadarjeno Kasijo. A usoda nepričakovano zasuče svoje kolo in Agneškino življenje postavi na glavo. Mladenka med nenavadnim bivanjem v Zmajevem gradu spozna, da poseduje čarobne moči, in ko Gozd izve za njen dar, se začne strašljiva in temačna vojna. Skozi zgodbo, ki se zaradi načina pripovedovanja, značilnega za pravljice, bere hitro in tekoče, smo priča izjemnemu razvoju karakterjev ter spoznanjem o moči iskrenega in trdnega prijateljstva in iskrenih vrednot. V prazničnih in magije polnih dneh si privoščite nekoliko drugačno branje!

Iz knjige: »Gozd je vedel, da sem tu: zdaj so se njegova bitja premikala proti meni, tihe šape so stopale skozi gozd, hodci in volkovi in še kaj hujšega. Nenadoma sem vedela, da so obstajali stvori, ki niso nikoli zapustili Gozda in so bili tako grozljivi, da jih ni še nihče videl. Zdaj so bili na poti sem

  • Pia Marincelj

METELKO, OLIVIJA: PREBUJANJA samozaložba, 2017

Olivija Metelko, ki je svoje otroštvo in mladost preživela v Kočevju, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo, že dolgo piše za svojo dušo. »V pesniški pristan se vračam že od nekdaj in vanj prelivam srečo in žalost. Po dolgih letih sem se odločila, da odprem vrata v moj pristan in delim z vami svoje pesmi,« pravi Olivija. In tako je ugledala luč njena prva pesniška zbirka z naslovom Prebujanja, intimna izpoved strastne ljubezni in bližine, a še toliko bolj hrepenenja po njej, dolgih temnih obdobij osamljenosti in trpljenja, ki jih sem ter tja presekajo nežni jutranji sončni žarki in vsaj za trenutek življenje odenejo v zlato svetlobo. »Če se boste našli vsaj v enem verzu ali v eni vrstici, morda pa kar v celi pesmi, je največ kar si želim in pričakujem ob branju mojih pesmi,« je v uvodni besedi zapisala avtorica, prav s to mislijo pa je sklenila tudi predstavitev zbirke v naši knjižnici. Iz knjige: »Vroča črna kava, prva jutranja, nosnice draži, nasmeh izvabi, grlo predrami. Opoj jutra skozi široko odprta okna polni prostor. Utira si pot med knjigami, zaprašenimi policami, slikami na stenah, albumi spominov. Po požirkih jo pijem, to črno omamo, srkam zasvojenost sladko

in grenka mi usta napolni. Zjutraj lepši je svet, svetlejši planet, težav skoraj ni. /…«

  • Pia Marincelj

KOŠIR, MANCA: IZ TREBUHA IN NEBA

Grafični atelje Zenit, Žiga Valetič s. p., 2018 Nekoliko drugačna knjiga novinarke, profesorice, strastne bralke in ambasadorke radostnega staranja Mance Košir ob njenem 70. jubileju je zbirka 70. srčnic, sporočil iz srca, resnic poslanih iz neba … Manca trdi, da je zgolj njihova zapisovalka, njihov Vir pa je drugod. Kljub obliki srčnic, ki je najbližja pesmim, po Mančinih besedah to ni poezija. „(Srčnice) … so sporočilo mojega srca, plod mojih izkušenj in spoznanj, ki jih Nekdo beleži. In potem pošlje kakega metulja ali pa nočno veščo, da leta okoli mene in mi govori besede.“ Besede o ljubezni, svetlobi, minevanju, smrti in večnosti razkrivajo Mančino modrost in pot, po kateri se vzpenja vse višje in više ter tako razpira svoje srce in vanj spušča božansko svetlobo. Iz knjige: »V prazno stopi le korak, ki upa; ve, da ne pozna stopnic. a vendar gre in ne zgreši, ko stopi v nič

  • Pia Marincelj

MAKUC, ANA: LJUBICA ROLANDA BARTHESA KUD Apokalipsa, 2015 Ana Makuc je slovenska prevajalka, jezikoslovka, raziskovalka, pesnica in aktivistka, ki živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter doktorirala iz ženskih študij in študij spolov na univerzi v Lancastru. V zbirki pesmi Ljubica Rolanda Barthesa mlada pesnica v obliki dramatičnih monologov daje glas zgodovinskim, literarnim in mitološkim ženskim osebnostim, jih s tem oživlja, posodablja, odvzema njihovo tradicionalno vlogo žrtve ter jim s tem vliva novo moč. Pripovedovalke, ki se predstavljajo v zbirki, so močne in družbeno vplivne ženske, feministke, samozavestne intelektualke, ki se pogumno osvobajajo negativnih družbenih patriarhalnih vzorcev. Ta drobna a močna knjižica je prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta 2016. Po mnenju žirije “gre za kakovostno, premišljeno poezijo brez zdrsov, za poezijo, ki premika družbene konvencije, predsodke in stereotipe in kaže drugačen pogled na družbeno stvarnost, za poezijo, ki subvertira stare patriarhalne vzorce in opolnomoči družbeno šibkejše in zatirane, gre za feministično poezijo, ki se zaveda ženskih moči, ustvarjalnih, družbenih in seksualnih.” Za konec pa izsek pesmi iz knjige, ki jo pesnica sporoča skozi usta ameriške esejistke in pisateljice kratkih in erotičnih zgodb Anaïs Nin:

»Kolegica, najboljši način, da prebolite umetnika ali intelektualca je, da ga spremenite v knjigo poezije

  • Pia Marincelj

MILENKA PUNGERČAR : UPORNICA Morfenplus, 2017 Upornica je do sedaj najobsežnejši roman Milenke Pungerčar, Slovenke, ki jo označujejo mirnost, srčnost, jasna stališča in širok humanistični pogled na življenje in ljudi. Njena ustvarjalna pot sega že v partizanske čase, ko se je s prispevki za stenski časopis preizkušala v kulturnem delovanju. Leta 2015 je bila nominirana za nagrado Mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira slovenskim ustvarjalkam za izjemne dosežke na področju literarnega ustvarjanja in premišljevanja o literaturi in kulturi ter celostne osebnostne drže. In prav takšno ime nosi tudi protagonistka romana Upornica. Mira bi prav lahko bila Milenka, ali katerakoli druga partizanska upornica, ki je med drugo svetovno vojno obula težke čevlje in v hudih razmerah odkorakala v gozdove. Roman, ki je sicer realistični opis vojne z avtobiografskimi elementi brez olepševanj, hkrati odlično opisuje razvoj negotove kmečke deklice v čustveno zrelo samozavestno mlado žensko. »Zgodbam, ki smo jih nekoč generacije, rojene po vojni, obravnavale pri pouku zgodovine, daje Pungerčarjeva človeški obraz. Obraz trpljenja, izgube, groze, a tudi ljubezni, sreče in veselja. Naj bo še tako uničujoča vojna, življenja ne more ustaviti, saj ljudje vedno hrepenimo po sreči in miru,« je v spremni besedi zapisala Tanja Tuma. Iz knjige: »Sporočilo je vplivalo na Mirino samozavest. Z veseljem je začela razmišljati o pisanju, ki bi morda preseglo spise za stenčas in dopisovanje z ranjenci. In seveda, tudi na predstavo grem, si je rekla. Toda, ko je bila v bolnici Planina kulturna prireditev, je bila Mira že na drugi dolžnosti v notranjosti kočevskega gozda …«

  • Pia Marincelj

POTOCCO, MARCELLO: POZNAM TE ČRNE STVARI LUD Literatura, 2017 V peti pesniški zbirki slovenskega literarnega komparativista, teoretika, pesnika in prevajalca skozi proznopoetične fragmente odzvanja razdvojenost človeka, v samotnih nočeh razmišljujočega o izzvenelih odnosih, ter njegova vdanost praznini in vztrajanje v veri, ohranjanju upanja, ki je pravzaprav že davno umrlo. Čakanje konca, ki je neizbežen. Ker tako krvavo potrebujemo drugega, ker si tako želimo, da bi bili ljudje dobri in da bi našli nekoga zase. Pesnik prevprašuje mejo med realnostjo ter zapisi in spomini, ki se zdijo kot slabe kopije preteklosti. Opozarja na odtujenost ljudi, na nevidne berače, ki besede menjajo za kovance in rišejo drobna znamenja. Je vlak, je  potovanje. In vedno utrujen, ljubezni lačen človek, ki bije boj s samim seboj. Pesmi so razdeljene v šest sklopov, nekatere zelo osebne, intimne, druge nagovarjajo slehernika, saj vendar vsak dobro pozna … tiste črne stvari. Iz knjige: »Če je narisal trenutek na svoj porjaveli papir, je naredil razliko med opazovano pokrajino in med naslikanim, ki je. – Dela mirne poteze, nič se ne zliva v njih. Samo črno bela slika oblikuje hipen in neslišen dvom. Je ptica, ki ji je začrtal krila, še vedno ptica

  • Pia Marincelj

KOCJAN, MATEJ – KOCO IN NIKOLOVSKI: DRUG DRUGEMU DRUG Stripburger, 2018 Drug drugemu drug je prva slovenska knjižna rap pripoved v stripu, ki je nastala v sodelovanju dveh slovenskih družbeno angažiranih avtorjev. Matej Kocjan – Koco je ustvaril strip in predlogo zgodbe, raper Nikolovski pa je to predelal v rapersko pesnitev, ki prikazuje usode sodobnih beguncev. Zgodbo spoznavamo skozi oči brezdomnega mačka in majhne deklice na begu iz porušene domovine v varnejše kraje. Strip bralce spodbuja, da sami odkrijejo in zavzamejo svojo etično držo in načenja tudi najtežja vprašanja, ki se porajajo ob tem: odnos do bližnjega, solidarnost, miroljubnost … Kocova neposredna risba ter udarnost rap poezije Nikolovskega nevsiljivo trkata na vest bralcev in opominjata, da je boljši svet možen in dosegljiv. Iz knjige: »V ta svet smo rojeni vsi enaki, a najdejo se tudi taki, ki mislijo, da so boljši od ostalih. Ko pridejo, varnost doma izgine, ker spremenijo vse okoli tebe v ruševine in razvaline. Ta zgodba je o deklici, ki je dom iskala, ko vojna je unič´la čist´ vse, kar je poznala

  • Pia Marincelj

TONE PAVČEK: PESMI IN LETA = POEMS & YEARS Miš, 2018 Pri založbi Miš je ob 90. obletnici rojstva Toneta Pavčka ponovno izšel izbor njegovih najlepših pesmi v slovenščini in angleščini z naslovom Pesmi in leta. V tej prenovljeni lični izdaji sanjave ilustracije Marte Bartolj nežno oblivajo Pavčkovo poezijo, ki nas spremlja že skoraj šest desetletij, vse od revolucionarnih Pesmih štirih, ki so zaznamovale velike del povojne slovenske poezije. Zbirka je razdeljena na štiri sklope, poimenovane Zemlja, Ljubezen, Temna zarja in Zorenje večnosti. Od teh je temačen zgolj sklop Temna zarja, povezan predvsem s smrtjo pesnikovega mladega sina, ostali deli so prav po »Pavčkovsko« prežeti s svetlobo. V uvodni besedi je Peter Kolšek z odličnimi besedami povzel bit Pavčkove poezije, ki »zmore razpon od pekla do neba, ve za obup in ve za srečo, a svoja najpomembnejša sporočila ovija vendarle raje v hvalnico vsemu živemu, kakor v balado ali tožbo nad svetom.« Del pesmi Ljubezen iz knjige:

»Meni je lep ta svet med morjem in goro! Ta prst, ki je je komaj za pest z majhnim upom in veliko moro

  • Pia Marincelj

MALEŠ, MIHA: OBRAZI IZ SANJ Pivec, 2018 Založba Pivec je v lanskem letu izdala čudovito bibliofilsko izdajo pesmi in lesorezov slikajočega pesnika Mihe Maleša z naslovom Obrazi iz sanj. Prvič skoraj v celoti objavljen istoimenski cikel lesorezov na 57. listih, ki je nastajal v letih 1923 in 1924 (z nekaj dodanimi podobami, ki niso nastale kot njegov del) predstavlja črno-bele grafike raznolikih obrazov, ki v nekaj linijah beležijo to, kar se je umetniku prikazovalo pred notranjimi očmi. Lesorezom je dodana Maleševa prezrta poezija, ki jo je objavljal v 30. letih in na začetku 40. let, največ v reviji Umetnost. Danes jo odkrivamo kot pravo presenečenje, naj gre za njegove subtilne osebno refleksivne pesmi ali pa za njegove prepesnitve pesmi pranarodov: od indijanske, afriške in tihomorske poezije do poezije starega Egipta. Z njimi je Maleš uveljavil neko vrsto poezije, ki je v tem času v slovenskem prostoru z izjemo njegovih objav sploh ni bilo. S svojo živostjo, svežino in energijo pa te zvenijo modernejše od večine tedanje poezije v slovenščini. Iz knjige: »Človek išče lepoto vsepovsod: na nebu, v zvezdah, sončnih žarkih, oblakih, po poljih, njivah, vijugah cest, gorah, pa še bližje: na rožah, sadju, v vejevju; potem: hišah, ulicah in še sto in sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna mu je lepota na živih bitjih, že radi življenja samega. Najlepša in nikdar dojeta pa je človeku lepota njega samega; vse umetnosti vseh časov jo opevajo, odkrivajo in razodevajo, ali nikoli je ne bodo dovolj opele ne popolnoma odkrile in ne razodele. Človek je skrivnost sam sebi, je le senca svoje duše. – Miha Maleš«

  • Pia Marincelj