DUNBAR, JOYCE, PETTY, KATE IN SOMERVILLE, LOUISA : NOČNE LUČKE in ŠE VEČ NOČNIH LUČK: Zgodbe, ki jih prebirate otroku kot spodbudo, da razvije umirjenost, samozavest in ustvarjalnost

Primus, 2019 in 2020

Slikanici sta namenjeni otrokom, starim od štiri do osem let. Ustvarila jih je skupina avtorjev: pisateljica za otroke, psiholog in umetniki iz različnih držav. V vsaki knjigi je dvajset  interaktivno prikazanih pravljic, ki so bile napisane tako, da umirijo in sprostijo otroke pred spanjem, obenem pa spodbudijo njihovo razmišljanje in domišljijo. Poslušajmo: »Zdaj je čas, da uživaš na zabavi. Kaj boš počel? Se boš pridružil igram? Si boš privoščil pojedino s sladkim nektarjem? Boš plapolajoč s krili preplesal vso noč? In, ko pride čas, da odideš domov, smukneš v posteljo, boš sanjal o gosenici, ki te je povabila na najboljšo zabavo doslej – o prijazni zeleni gosenici, ki te je povabila na Metuljčkov ples?«

  • Beti Južnič

KOVAČ, POLONCA: ZELIŠČA MALE ČAROVNICE

Mladinska knjiga, 2009

Polonca Kovač je slovenska mladinska pisateljica in prevajalka. V zgodbicah iz slikanice Zelišča male čarovnice nastopa čarovnička Lenčka, čudovite ilustracije pa je prispevala Ančka Gošnik Godec. Na meglen deževen dan Lenčka počiva. Njeno dremanje zmoti le votlo kašljanje sosede miši. Vzame platneno vrečko v kateri so lipovi cvetovi in dobra misel in jo odnese sosedi. “Malo čajčka ne bo škodilo, veliko bolje se boš počutila.” Miška se zahvali tako: “To je prav res dobra misel, hvala.” Ko smo bolni in v tem času so pogosti prehladi in viroze je prav, da naredimo zdravilne poparke iz zelišč, ki smo jih sami nabrali, pa še naše otroke naučimo katere mešanice so najbolj učinkovite.
Iz knjige:
RECEPT: Vzemi ščepec dobre misli, lipovega cvetja in planinskega mahu, polij s skodelico vrele vode in pusti stati nekaj časa na toplem. Zelo dobro zoper kašelj.

  • Beti Južnič

STEPANČIČ, DAMIJAN: SVETILNIK

Miš, 2019

Pošasti so izmišljena bitja, vedno jih opisujemo kot grozna, zato nam povzročajo strah ali nelagodje. Največkrat domujejo v morju, jezerih, rekah, jamah, gozdovih ali na gorah, celo v omarah in pod posteljo naj bi se skrivale. Seveda, saj so jih ustvarili naši možgani in za domišljijo ni meja, ni ovir. Ker so tako nenavadne in strašljive, so priljubljena tematika pisateljic in pisateljev. Slikanica brez besed z naslovom Svetilnik govori o najbolj znani pošasti, orjaškem lignju, ki naj bi živel v temnih globočinah oceana. Ilustriral ga je mojster Damijan Stepančič in nam na šestnajstih risanih listih pričaral morje, ladje, svetilnik in takšnega orjaškega lignja, ki vse povezuje. Vsak posamezen bralec ali bralka si po ilustracijah ustvari svojo zgodbo. Nič ni boljšega za našo domišljijo kot ilustracije. Vsak pripoveduje zgodbo, ki je enkratna. Otroci pred spanjem lahko vidijo različne pošasti v svoji okolici. Vzrok za to je bujna domišljija, zlasti ker ne želijo spati brez staršev. Zato je branje pred spanjem lep način uspavanja naših otrok.

  • Beti Južnič

STARK, ULF: KO MI JE OČKA POKAZAL VESOLJE

Založba Zala, 2017

Slikanico je napisal znani švedski pisatelj Ulf Stark. Zvečer se majhen deček in njegov očka sprehajata. To ni navaden sprehod, temveč izobraževanje na prostem. Očka se je namreč odločil, da je sin že dovolj star, da mu lahko pokaže vesolje. Toplo se oblečeta in se mimo zaprtih trgovin odpravita v noč, do travnikov izven mesta. Deček vidi vesolje povsod okoli sebe: v polžu, roži, travi, toda njegov oče želi, da pogleda v nebo. Zvezde! Očka našteva ozvezdja po imenih in pokaže tudi na izginulo zvezdo in takrat lahko vidimo le še njeno svetlobo. Ob tem stopi v nekaj, kar ni tako lepo in tudi precej smrdi. Toda za dečka je tudi to del vesolja, četudi je očka zaradi tega malce slabe volje. Ko se vrneta, mama vpraša, “Kako je bilo v vesolju?”. “Bilo je lepo,” odgovori deček, »in zelo zabavno«.  Seveda, saj je bil z očetom na tako zanimivi dogodivščini in pustolovščini. Nežna knjiga, prijetno zabavna, ki jo krasijo tudi takšne ilustracije, kar kliče po tem, da jo očetje preberejo svojim otrokom in se lotijo podobnega izobraževanja, saj zvezde lahko gledamo tudi od doma.

  • Beti Južnič

LIENAS, GEMMA: JAZ, WATSON IN JACQUELININA OMARA

Založba Zala, 2020

Gemma Lienas Massot je španska pisateljica, feministična aktivistka in političarka. Mladinski detektivski roman Jaz, Watson in Jacquelinina omara je izmed mnogih njeno prvo delo, prevedeno v slovenščino. Avtorica je za svoje knjige prejela mnogo španskih in tujih nagrad, nekateri njeni romani pa so se uvrstili na listo častnih priznanj mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY.

Zgodba nas popelje na obalo Barcelone, kjer spoznamo deklico Isoldo, kateri se je življenje pred kratkim obrnilo na glavo. Njena družina se je bila zaradi spremembe socialnih razmer primorana preseliti k babici. Isolda dneve v novi soseski še vedno preživlja polna otroške igrivosti in radovednosti. Všeč ji je bližina morja, predvsem pa rada obiskuje majhno knjigarno v bližini. Nekega dne ji lastnik knjigarne podari knjigo o letalstvu. V njej najde kuverto, naslovljeno na neko Carmeto, v kuverti pa fotografiji dveh deklic in mlade ženske. Isoldi detektivska žilica ne da miru in odloči se, da bo odkrila, kdo so ti ljudje in kakšna je njihova zgodba. Na dogodivščini pridruži se ji deček Joan, ki postane njen pomočnik Watson. Njuno raziskovanje postaja vse bolj razburljivo potovanje v preteklost.

Iz knjige: »Vsaj zaradi nečesa sem vesel, da sem za rolkanje najbolj neroden fant iz soseske,« reče Watson. »Prijateljstvo je super, kajne? Tako lep občutek je, ko med tolikimi ljudmi lahko računaš na nekoga

  • Pia Marincelj

Stoletna riba AlbaHAWTHORNE, LARA: STOLETNA RIBA ALBA

Družina, 2019

Navdih za zgodbo o stoletni ribi Albi je resnična riba rdeči okun, ki je doživela častitljivih 205 let in so jo ujeli ob aljaški obali. Poučna slikanica s čudovitimi ilustracijami prikazuje posledice onesnaženosti, a hkrati tudi upanje, da lahko svet še spremenimo na bolje. Alba je oranžna riba, ki živi v stari, pikasti školjki koralnega grebena ob majhnem, tihem mestu. V svojem dolgem življenju je bila priča spremembam, ki so se dogajale v oceanu. V koralnem grebenu, ki je bil nekdaj poln barv in življenja, je vse manj lepih predmetov in živali ter vse več smeti. Končno se Alba za svoj rojstni dan znajde sama sredi neprijaznega okolja. V iskanju prijateljev in lepših krajev zaide stran od doma, kjer se ujame v plastično past … Na srečo ribi pomaga deklica, ki spozna, da je naravi potrebno ponuditi pomoč. Knjiga nas seznani tudi z različnimi, v koralnih grebenih živečimi živalskimi vrstami, ki jih lahko skupaj z malčki poiščete na živobarvnih ilustracijah.

Iz knjige: »Nekoč je nad bleščečim oceanom stalo majhno in tiho mesto. In pod toplo, plitvo vodo … je bilo koralno mesto

  • Pia Marincelj

Donaldson, Julia: VELIKI SKAKAČ
Morfem, 2018

Avtorica priljubljenega Zverjasca in Zverjaščka ter kupa drugih nadvse zabavnih in imenitnih slikanic, kot so Vitez plemeniti, ki ni hotel se boriti, Palčič, Zmajček Zog, Bi se gnetli na tej metli, Poulični maček idr. nam tudi s slikanico Veliki skakač prinaša zabavno branje za celo družino.

Zajček ne more v svoj brlog, saj je notri veliki skakač! Nihče ne ve, kdo to pravzaprav je, a bitje zveni nadvse hudo in strašno, zato se zajček, maček ter celo medved in slon ne upajo pogledati v brlog in pregnati skrivnostne nadloge. Dokler ne pride živalca, ki se skakača prav nič ne boji … Julia Donaldson danes z družino živi na Škotskem. Doslej je napisala 79 knjig, izšlo pa jih je 67; 29 od teh lahko kupimo v knjigarnah, ostalih 38 pa  porabljajo samo v šolah. Je tudi avtorica številnih dramskih iger za otroke oz. za šolske dramske skupine.
Iz knjige: »Maček je tiho stopil k brlogu. Že se je hotel splaziti noter, ko je
zaslišal močan glas: »Sem VELIKI SKAKAČ, zmečkam te, kot bi bil bolhač!«

  • Pia Marincelj

MAKAROVIČ, SVETLANA: PESMI MUCE POTOVKE
Sanje, 2019
Otroške pesmi Svetlane Makarovič predstavljajo vrhunec tovrstne poezije tako pri nas kot po svetu, z izbranimi ilustracijami dvaintridesetih odličnih slovenskih ilustratorjev pa v knjigi Pesmi muce potovke na zajetnih 344 straneh nedvomno ponujajo eno najlepših leposlovnih del mladinske literature v slovenskem jeziku. V zbirki se srečamo z znanimi junaki: Sapramiško, Korenčkovim palčkom, vilo Malino, kosovirji, coprnico Zofko, Rdečo kapico, žabo Regico, pekom Mišmašem in mnogimi drugimi domišljijskimi bitji. Pesmi, ki jih je Makarovičeva napisala za otroke, so duhovite, pikre, pretresljive, prismuknjene pa tudi ljubke in izrazito lirične. Tako bo v njih lahko užival tudi marsikateri odrasel, ki bo v njih znal razbrati globlja sporočila. Velik del pesmi iz knjige v preteklosti še ni bil objavljen, to so tudi spremljevalni songi iz scenarijev lutkovnih predstav in radijskih iger. “Pred nami je zagotovo najboljša izvirna slovenska knjiga,” je prepričana literarna zgodovinarka Milena Mileva Blažić, ki je mladinskemu polu opusa Svetlane Makarovič v preteklosti posvetila že več teoretskih analiz. Našo nenavadno mačjeljubno pravljičarko postavlja ob bok svetovnim velikanom mladinske književnosti, kot so Astrid Lindgren, Tove Jansson, Michael Ende, Christine Nöstlinger in Gianni Rodari.
Iz knjige:
»Jaz sem stara mačka potovka, sem iz daljnih krajev k vam prišla, sem preprosta siva muca, nič posebnega na pogled, saj me je le za prgiščes s cekarjem in repom vred. V cekarju so pesmi zate, za vse palčke, za vse škrate –
nate jih, mladički, nate

  • Pia Marincelj

Alenka Spacal: Fižolčica beži pred fižolovo juho
Bajalka, 2019

Zima je čas, ko si radi privoščimo krožnik vroče, omamno dišeče juhe. Nekateri imajo najraje govejo, drugi kokošjo, spet tretji zelenjavno… Pisateljica, ilustratorka in pravljičarka Alenka Spacal pa obožuje fižolovo juho. Kot majhna deklica je zbirala pisana fižolova zrna, jih posadila k lončnicam in nestrpno pričakovala, da so vzklila. Ljubezen do rastlin in ustvarjanja jo spremlja še danes.
Spisala je prav posebno slikanico, že četrto po vrsti. Opremila jo je s čudovitimi ilustracijami, ki radovednim otroškim očem še bolje približajo dogajanje.
Zgodba pripoveduje o mali modri fižolčici, ki pobegne iz sklede s fižoli, iz katerih bodo skuhali fižolovo juho. Kotali se po tleh stanovanja in pri tem srečuje različne pare nog. Vsakogar tudi povpraša, če ve, kako pobegniti fižolovi juhi.
Njena pustolovščina se ob menjavi letnih časov konča tam, kjer se začenja nova fižolja zgodba. In kako se pobegne fižolovi juhi? Če bi radi izvedeli, obiščite našo knjižnico in si izposodite to zares prisrčno in zabavno slikanico. Otrokom in staršem bo približala svet fižolčkov in njihov življenjski krog.
Odlomek iz besedila:
»Fižolčica se je prikotalila do kosmatih nog. »Čigave noge ste ve?« 
»Pasje tace smo.« 
»Ali veste, kako se pobegne fižolovi juhi?« 
»Glasno zalajaš nanjo. Takole: Hov, hov, hov!«
Fižolčica je poskusila zalajati: »Fov, fov, fov!« Ni ji šlo. Takšno bevskanje ne bi nikogar prestrašilo. Odkotalila se je naprej.«

  • Špela Činkelj

Katherine Applegate: DREVO ŽELJA

prevod: Veronika Rot Gabrovec
Ocean, 2019
Čudovita slovenska izdaja prevoda knjige Drevo želja bralca takoj pritegne s čarobnim bleščečim naslovom in skrivnostno, žametno naslovnico, prijetno na otip. Prvoosebni pripovedovalec romana je Rdeči, dvestoletni hrast, ki nudi zavetje številnim živalim, prijetno senco in mesto počitka pa tudi okoliškim prebivalcem. Enkrat letno k njemu pridejo ljudje z vseh koncev in krajev, da na njegove veje obesijo trakove s svojimi željami. Drevo je v
svojem dolgem življenju videlo že marsikaj, a ga današnji svet zna vedno znova presenetiti. Ko se v soseščino priseli nova družina, se lastnica zemljišča odloči, da je čas, da tudi hrast požagajo. K sreči je v bližnji šoli
veliko učencev in učiteljev, ki jim je mar za sočloveka in druga živa bitja. Srčen, poetičen roman za vse generacije otrok in odraslih poudarja pomen prijateljstva, sprejetosti, upanja, spoštovanja in sožitja vseh bitij.

Iz knjige: »Bolj sem zgovoren kot večina dreves. A vseeno, če se slučajno na
posebej srečen dan znajdeš blizu drevesa, ki je videti posebno prijazno, ti ne
bo škodilo, če prisluhneš. Drevesa ne znamo pripovedovati šal. Prav gotovo pa
znamo pripovedovati zgodbe.

  • Pia Marincelj

Alison Jay: ISKANJE VČERAJŠNJEGA DNE
Morfemplus, 2018
prevod: Aleša Koncut
Pisana slikanica angleške avtorice in ilustratorke nas popelje v čarobni svet svetlobe, zvezd in črnih lukenj. V njej spoznamo dečka, ki je imel včeraj najboljši dan. Zato išče najrazličnejše načine, kako bi se vrnil vanj in ga znova doživel. Ko pa za nasvet vpraša modrega dedka, mu ta pokaže, da je življenje polno najčudovitejših dni in da je še mnogo takšnih, ki na dečka čakajo v prihodnosti. Ustvarimo pa jih lahko le tako, da smo srečni vsak sedanji trenutek.
Iz knjige: »Naši najlepši dnevi ustvarjajo srečne spomine. A vsak dan prinese priložnost za nove dogodivščine. Zakaj bi iskal včeraj, če si lahko srečen tu … danes!«

  • Pia Marincelj

MahajanaGRAFENAUER, NIKO: MAHAJANA

Ilustracije: Marija Lucija Stupica

Beletrina, 2019

Dve desetletji po prvem izidu je zopet med nami eno Grafenauerjevih najpomembnejših in najbolj dovršenih mladinskih del s prelepimi ilustracijami legendarne Marije Lucije Stupice. Kljub temu, da Mahajana predstavlja enega od vrhuncev slovenske književnosti, te sodobne pravljice, oziroma fantastične pripovedi, ki je verjetno bliže odraslim kot otrokom, mnogi žal ne poznajo, saj je v 90. letih izšla pri manjši založbi. Pri ponovni izdaji je ilustracije osvežila ilustratoričina hčerka Hana Stupica. Mahajana je nadaljevanje Majhnice, a je to besedilo na bistveno višji ravni. Opisuje odraščanje deklice Majhnice v mlado dekle. Zgodba, strukturirana kot cikel štirih letnih časov, je prepredena z reminiscencami na najrazličnejše junake iz domače in svetovne književnosti. Izjemna pripoved, polna simbolov in fantastičnih elementov, v ospredju katere je ljubezen.

Iz knjige:

»Rasla je in rasla in z vsakim novim korakom v prihodnji čas je postala večja in večja, dokler ni naposled docela odrasla. A v duši je bila še vedno Majhnica, ki zdaj ni vedela, ali je vse to res ali ni.«

  • Pia Marincelj

Prodam RozinkotaCaro Santos: Prodam Rozinkota
Malinc, 2017

Pisati zanimivo za mlajše najstnike, ki so prerasli slikanice, ni lahko. Katalonska avtorica Caro Santos je s svojimi zgodbami, ki na šaljivo prijeten način opisujejo družinsko življenje, zadela bistvo. Prodam Rozinkota je za Prodam očeta in Prodam mamo tretja v seriji knjig o družinskih odnosih, ki so prevedene v številne jezike. Desetletni Oskar ima majhnega bratca, ki je komaj shodil in začel oblikovati prve besede. Nekega dne se starša odločita, da je Rozinko že dovolj velik za spanje v otroški sobi. Na Oskarjevo grozo to pomeni, da bo spal v njegovo sobi. Zato se odloči, da bo bratca zamenjal za kaj boljšega, po možnosti za starejšo sestro. V lokalni knjižnici obesi oglas o ponudbi. Na sestanek pride kar veliko otrok, ki obratno menijo, da bi bilo imeti mlajšega bratca veliko boljše, kot starejšo sestro ali brata. Oskar izbere najboljšega ponudnika in staršem sporoči, kako se je odločil. Toda ali je odločitev res prava?

  • Beti Južnič

Doživljanje naraveJoseph Cornell: Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti

Celjska Mohorjeva družba, 2019, prevedel Niki Neubauer

Svetovno znan naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj Joseph Cornell je pred več kot štirimi desetletji razvil metodo poučevanja, ki otrokom pomaga prebuditi globok občutek čudenja in prevzetosti nad naravo. Na podlagi svojih knjig in neposrednih izkušenj v naravi je oblikoval dovršen sistem učenja, ki temelji na veselju, gibanju v naravi in uporabi vseh čutil.

Priročnik prinaša obilico domiselnih iger o naravi, ki jih lahko igramo skoraj povsod. Posebno pozornost posveča ustvarjanju skrivnostnosti, zbujanju čudenja, tihi pozornosti, opazovanju in možnosti, da otroci sami odkrivajo naravo okoli sebe. Avtor nam ponudi tudi veliko praktičnih nasvetov za pripovedovanje zgodb in organiziranje naravoslovnih izletov. Otroke in odrasle vabi k spoznavanju narave z igrami, osebnimi stiki in nas uči, kako živeti v sožitju. Spomni nas tudi na to, da je življenje, če ga živimo v stiku z naravo, nadvse zabavno. Nenazadnje je lahko prav narava tista, ki lahko prebudi najboljše v nas – prihodnost pa pripada tistim, ki se tega zavedajo.
Odlomek iz besedila:
Igro Netopir in vešča otroci obožujejo. Po tej igri bodo razigrani in v željnem pričakovanju, kaj bo sledilo. 
Netopirji slabo vidijo, zato si pri lovu na žuželke pomagajo z eholokacijo. Igra otroke izkustveno seznani z načinom eholokacije, prilagajanjem živali ter odnosom med plenilcem in plenom. Spodbuja tudi pozorno poslušanje in zbranost.”

  • Špela Činkelj

Julien Baer in Simon Bailly: The Book in the Book in the Book

Holiday House, 2019

V naši knjižnici se za mlade bralce skriva čisto posebna slikanica v angleščini. V njej srečamo dečka Thomasa, ki se s starši odpravi na počitnice. Na sprehodu najde drobno knjižico, ki ga odpelje na prav posebno pustolovščino. Pa ne le eno, ampak tri.

Na prvi pogled preprosta zgodba skupaj z nenavadno zunanjo podobo ponuja različne iztočnice za pogovor z otroki. Primerna je tudi za bralce, ki šele vstopajo v svet angleščine, saj je besedišče preprosto, besedila pa malo. Prednost imajo bogate ilustracije in nenavadna oblika, saj se znotraj knjige skrivata še dve, ki prinašata vsaka svojo zgodbo, skupaj pa na poseben način tvorijo povezano celoto. Zares neobičajen biser, ki se skriva v naši knjižni zbirki…

  • Špela Činkelj

November v MumindoluTOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
Mladinska knjiga, 2019
Prevedla: Nada Grošelj
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič

  • Pia Marincelj

Miši gredo v nebesaIVA PROCHÁZKOVÁ: MIŠI GREDO V NEBESA

MIŠ, 2019

Smukica je čisto običajna miška z običajnim mišjim življenjem. Najbolj od vsega na svetu se boji lisjaka Belobušca, ki ji je vedno za petami. Ko je nekega dne spet bežala pred njim, pa je kar na enkrat padla v prepad. Ob njej sta se znašla sestrična in striček. Ampak, kako je to mogoče, ko pa sta že umrla? Smukica spozna, da je tudi sama umrla. S sorodnikoma poleti v nebesa, kjer je življenje povsem varno, nikogar več se ji ni treba bati. Kaj kmalu se ji tam pridruži še Belobušec, s katerim sprva z veliko dvoma in strahu sklene prijateljstvo. A Smukčina in Belobuščeva zgodba se tam še ne konča …

Odlična zgodba za otroke, ki se na lahkoten, pozitiven in zabaven način spopade z veliko in marsikomu težko temo smrti. In kljub temu je to predvsem zgodba o prijateljstvu, o iskanju ljubezni in poguma, o premagovanju predsodkov, upanju in celjenju starih ran, ki nas nauči še veliko več od tega, da je smrt samo del cikla, ki ga včasih jemljemo preresno.

Iz knjige: »Kamilice so dišale, razdalja med Belobušcem in Smukico se je večala, vse se je zdelo v najlepšem redu. A ni bilo. Smukica je gledala za lisjakom in čutila nenavadno razočaranje. Kot, da je nekaj izgubila. Obrnila se je in skušala ta občutek pregnati, vendar ji ni uspelo. Ravno nasprotno, čedalje manjši je postajal. Ozrla se je za lisjakom. Bil je le še majhen meglen madež v daljavi. Še malo, pa bo izginil za obzorjem. Še malo, pa …«

  • Pia Marincelj

Kam si šla, BernadetteMARIA SEMPLE: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

  • Pia Marincelj

Deklica, ki je pila mesečinoKELLY REGAN BARNHILL: DEKLICA, KI JE PILA MESEČINO

Grlica, 2018

Deklica, ki je pila mesečino je bogat, osupljiv roman, ki preplete fantastično, domiselno, muhasto in avanturistično. Večplastna napeta pripoved bo navdušila ljubitelje fantastičnih zgodb vseh generacij, čarobno stkani literarni junaki pa so ogreli tudi mednarodno žirijo, ki je knjigi podelila Newberyjevo medaljo za najvidnejšo otroško knjigo leta 2017, po njej pa že snemajo tudi film.

Prestrašeni prebivalci Protektorata verjamejo, da v gozdu živi zlobna čarovnica, kateri v strahu vsako leto žrtvujejo najmlajšega otroka v mestu. Starešine, ki so strah prebivalcev izkoriščale v svoj prid, niso niti slutile, da je čarovnica iz gozda resnična in da vsakega izpostavljenega otroka reši pred zvermi ter mu poišče prijazno družino v oddaljenem mestu … Nekoč je čarovnica Xan deklico po nesreči nahranila z mesečno, ki vsebuje naraščajočo čarobno moč. Zato je ob pomoči majhnega zmajčka Fyriana in Glerka, močvirske pošasti z zlatim srcem, deklico Luno vzgajala sama. S približujočim Luninim 13. rojstnim dnem pa Xan postaja vse bolj zaskrbljena. Bo deklica zmogla nadzirati svoj magični dar in kdaj ji bo lahko povedala o njeni družini in zatiranju v njenem mestu?

Odličen mladinski fantazijski roman, v katerem jezik in besedišče tečeta kot čarobna mesečina.

Iz knjige: »Seveda je v zvezdni svetlobi veliko magije. To je vsesplošno znano. Toda ker svetloba potuje po tako dolgi poti, je čarovnija v njej nadvse krhka in razredčena ter razpotegnjena v najrahlejše nitke. V svetlobi zvezd je dovolj magije, da poteši rastočega dojenčka in mu napolni trebušček, v dovolj velikih količinah pa lahko zvezdna luč prižge najboljše v dojenčkovem srcu, duši in mislih

  • Pia Marincelj

Kaj bi na tvojem mestu naredila ona?KAY WOODWARD: KAJ BI NA TVOJEM MESTU NAREDILA ONA?

Mladinska knjiga, 2019

V zadnjih letih knjige, ki opisujejo izjemne ženske, rastejo kot gobe po dežju, pa vendar se nam, po dolgi zgodovini zatiranja in omaloževanja dosežkov nežnejšega spola, ne zdi, da bi jih bilo kaj preveč! Knjiga Kaj bi na tvojem mestu naredila ona? Resnične zgodbe 25 izjemnih žensk, ki so spremenile svet je kljub temu izvirna, saj poleg tega, da na kratek, aktualen in zanimiv način predstavi biografije petindvajsetih pomembnih, drznih in uspešnih žensk, ob vsaki predstavi tudi problem, s katerim se soočajo sodobne najstnice, in odgovor nanj, kot bi ga podala izjemna, izkušena ženska. Na koncu knjige se poleg časovnega traka, kjer najdemo nanizane vse junakinje knjige v njihovih življenjskih obdobjih, nahaja še test, ki ti bo razkril, kateri od petih izjemnih žensk, opisanih v knjigi, si najbolj podobna! Knjigo je z veličastnimi portreti žensk opremilo kar šest različnih ilustratork.

Iz knjige: »Obrvi Fride Kahlo so bile tako goste in košate, da so se stikale med seboj. Imela je tudi brčice. Pa se je sekirala? Ne, niti malo. Pravzaprav je na avtoportretih svoje posebnosti le še poudarila, saj je bila zelo ponosna na svoj videz. Zato bi ti povedala, da moraš biti tudi ti ponosna nase. In kaj potem, če nisi visoka in suha? Ali če imaš mozolje? To je zaradi tega, ker te niso računalniško obdelali kot fotografije deklet v revijah. Morda so res videti popolne, toda ti si pristna! In mimogrede, čudovita si!«

  • Pia Marincelj

Pesem semPESEM SEM: Razumljive pesmi za nerazumljive čase

Beletrina, 2018

Antologija Pesem sem zajema preko sto pesmi ključnih pesnic in pesnikov, prepoznavnih glasov slovenske in svetovne književnosti, ki so ustvarjali v zadnjih petdesetih letih. Dostopne in očarljive, mnogopomenske in zapomljive pesmi za vsakdanjo rabo po izboru univerzitetnega profesorja slovenistike dr. Igorja Sakside in pesnika Aleša Štegra so uvrščene v tri razdelke: pesmi o ljubezni, pesmi o potovanju v neznano ter pesmi o poeziji sami, o ustvarjanju in deloma oporekanju realnosti. Ključni namen zbirke je pestro bralno doživetje poezije, ob vsaki pesmi pa urednika vpletata tudi nekaj navedkov iz besedil o poeziji in sproščen dialog, ki napeljuje k prebiranju in premišljevanju poezije, odpira horizonte in vzbuja skomine. Skupaj s sodobnimi »instagramovsko« obarvanimi fotografijami bo antologija brez dvoma svojevrstno, novo in vznemirljivo popotovanje po poteh in razpotjih sodobne poezije – nanj vabi predvsem mladega bralca (najstnika), a nič manj tudi vse njegove starejše bralne sopotnike.

Iz zapisa Vida Kavčiča, dijaka 1. letnika srednje šole, na zadnji platnici knjige:

»Kdor pravi, da je poezija grozna in jo sovraži, saj ima polno glavo podatkov o zunanji zgradbi, vsebini pesmi in pesniških sredstvih, o avtorjevem življenju in delu, da bo tako kar najbolje pisal tisti test iz književnosti – pač ne more imeti prav. Vrstniki sicer lahko sočustvujemo z njim, saj testi zares niso nekaj najlepšega, kar se nam pripeti v življenju … A na poezijo lahko posvetimo z veliko lepšo in svetlejšo lučjo svojih pozitivnih izkušenj. Zame je poezija rešiteljica. Pesmi opisujejo tako skrajne dogodke ter občutja življenja (grenka in mrzla žalost, toplo in pristno veselje) kot tudi najmanjše podrobnosti sveta – kakršne koli že. Takšne podrobnosti, ki jih človek, zaslepljen s sodobnim življenjskim ritmom, ne opazi.«

  • Pia Marincelj

Drobtine iz mišje dolineANJA ŠTEFAN: DROBTINE IZ MIŠJE DOLINE

Mladinska knjiga, 2017

Ilustracije: Alenka Sottler

»Piši, moja tačka, piši

drobne pesmice za miši

in ujemi mišji svet

v gladko nitko iz besed.«

tako nas v uvodni pesmici Pisar Anja Štefan popelje v svet drobnih prizorov iz življenja mišk, ki nam ​ogrejejo srce.

Pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline lahko označimo za eno najboljših sodobnih knjig poezije za otroke. Pesnica Anja Štefan pravi, da v svojih pesmih vedno nagovarja tako otroke kot starše. Drobne zabavne in ljubke pesmice so v resnici velike – zazrte so v lepoto sveta, igro besed, a tudi v manj prijetne resnice sodobnega časa, zato je zbirka izjemno aktualna. Odlične prstne ilustracije Alenke Sottler, ene naših najbolj priznanih in nagrajevanih slikark in ilustratork, so še kako primerne za upodabljanje drobnih nagajivih mišk. Anja Štefan je za pesniško zbirko Drobtine iz mišje doline prejela večernico, nagrado za najboljše izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo, ki jo podeljuje časnik Večer, knjiga pa je bila nagrajena tudi z oznako zlata hruška.

  • Pia Marincelj

Pogumni LukaCARL-JOHAN FORSSEN: Pogumni Luka: Narobe Teden

Mladinska knjiga, 2019

Švedski psiholog in vedenjski strokovnjak, avtor slikanice O zajčku, ki bi rad zaspal (MK, 2015), ki je doživela izjemen uspeh pri neprespanih starših, se vrača z zgodbo o dečku z imenom Luka, ki prvič prestopa prag male šole in to za nameček v novem kraju, kamor se je pred kratkim preselil s staršema in starejšo sestro Emo. Čeprav se radovedni Luka novih dogodivščin in poznanstev veseli, se mu ob tem porajajo tudi različni strahovi in skrbi. Niti slučajno si ni predstavljal, da bo prvi teden v novem okolju povsem narobe teden!

Avtor preko zgodbic, ki opisujejo vsakdanje otrokom neprijetne situacije (prvi dan v mali šoli, strah pred temo, okušanje novih jedi, padci na igrišču) mlade bralce na razumljiv način poduči o tem, kako premagati strah in tesnobo, kako se soočiti z novimi izzivi in kako premagati bolečino. Hkrati je knjiga zelo poučna tudi za starše, saj jim predstavi različne miselne tehnike, s katerimi lahko učinkovito in ustrezno potolažimo otroka. Avtor poudarja, da je pri vzgoji ključnega pomena zgled staršev, ki morajo biti odprtega duha in tudi sami pripravljeni na spremembe.

Iz knjige:

»Luka radovedno pogleda brokoli na krožniku. Opogumi se in ga poskusi. Počasi ga pregrizne in začne žvečiti. Umiri se in premišljuje: Kakšen okus ima pravzaprav brokoli? Po gobah? Po rakcih? Mogoče po obojem – ali pa bolj po banani? Nasmehne se vzgojiteljici in vzame še en grižljaj.«

  • Pia Marincelj

Slonom vstop prepovedanLISA MANTCHEV: SLONOM VSTOP PREPOVEDAN

Grafenauer, 2018

Ilustracije: Taeeun Yoo

Dan hišnih ljubljenčkov je. Na srečanje v klub pridejo otroci s svojimi mačkami, psi in ribami. Na srečanje želi priti tudi deček, ki ima zelo nenavadnega hišnega ljubljenčka: slončka. Ko prispeta na dogodek, pa ju na vratih preseneti napis: “Slonom vstop prepovedan”. Razočarana in z žalostjo v srcu odideta. Na poti srečata deklico s hišnim ljubljenčkom, ki na srečanju ravno tako ni bil zaželen in z dečkom se skupaj domislita, da bosta ustanovila svoj klub hišnih ljubljenčkov, v katerem bodo dobrodošli prav vsi. Nežna, ljubka slikanica, ki govori o čarobnosti pravega prijateljstva, lepoti sprejemanja drugačnosti in spoštovanja vsakogar, ne glede na barvo, velikost in obliko.

Iz knjige: »Če imaš za ljubljenčka slončka, je težava v tem, da zelo izstopaš. Nihče drug nima slona

  • Pia Marincelj

Krst pri SaviciFRANCE PREŠEREN: KRST PRI SAVICI

Miš, 2018

Ilustracije: Damijan Stepančič

Krst pri Savici – ep nacionalnega pomena, je bil vse od prvega samostojnega natisa v letu 1836 ponatisnjen že večkrat, v različnih izdajah. Od nekdaj je pesnitev poleg bralcev in raziskovalcev privlačila tudi likovne ustvarjalce. V zadnji izdaji z ilustracijami odličnega Damijana Stepančiča je celotno besedilo prvič tudi v celoti upodobljeno. Spremna beseda ilustratorja likovni opremi poda še dodatno vrednost, beseda Iztoka Ilicha pa osmisli in razširi pogled na Prešernovo stvaritev in na dejanske zgodovinske okoliščine dogajalnega časa in prostora.

»Bojuje se narmlajši med junaki

za vero staršev,

lepo bog’njo Živo,

za črte, za bogove nad oblaki

  • Pia Marincelj

Medtem ko spišGABRIELLA BALLIN: Medtem ko spiš

Ilustracije: Daniela Volpari

Epistola, 2019

Ste kdaj razmišljali, kaj se dogaja na drugem koncu Zemlje medtem ko se vi brezskrbno potepate po sanjskih svetovih? Kaj medtem delajo levi v Afriki, otroci na Kitajskem, kenguruji v Avstraliji in ljudje v New Yorku ali Tokiu? Kratka prikupna slikanica je kot nalašč in za radovedne malčke, s katerimi lahko skupaj razmišljamo o nenehnem vrtenju Zemlje in časa, ki se nikdar ne ustavi.

»V Kanadi si je medved pravkar privoščil prigrizek. Medtem ko spiš, se svet skupaj s svojimi prebivalci vrti naprej …«

  • Pia Marincelj

Sedeti pri miru kot žabaELINE SNEL: Sedeti pri miru kot žaba: vaje čuječnosti za otroke (in njihove starše)

Cangura, 2019

Čuječnost – kakovost pozornosti, ki združuje popolno zavedanje skupaj s sprejemanjem vsa

njaki za mentalno zdravje čedalje več zanimanja. Ta prikupna knjižica z zabavnim naslovom je čudovit uvod v meditacijo čuječnosti. Svetovna uspešnica je namenjena otrokom in njihovim staršem. Na preprost in dostopen način opisuje, kaj je čuječnost in kako lahko opisane vaje vašemu otroku pomagajo, da se umiri, postane bolj osredotočen, lažje zaspi, se otrese skrbi, obvlada jezo, izboljša koncentracijo, obvladuje težavna čustva in na splošno postane bolj potrpežljiv in pozoren. Enostavne meditacijske vaje za otroke v starosti med 5 in 12 let so dostopne na priloženem CD-ju.

Iz knjige: »Žaba je izjemno bitje. Zmožna je visokih skokov, vendar pa lahko po drugi strani sedi izjemno mirno. Čeprav se zaveda vsega okrog sebe, se ne odziva takoj. Žaba mirno sedi, diha in hrani svojo energijo, namesto, da bi takoj naredila, kar ji prvo pade na pamet