Joseph Cornell: Doživljanje narave: dejavnosti za ozaveščanje o naravi za vse starosti

Celjska Mohorjeva družba, 2019, prevedel Niki Neubauer

Svetovno znan naravoslovni pedagog, pripovedovalec zgodb in pisatelj Joseph Cornell je pred več kot štirimi desetletji razvil metodo poučevanja, ki otrokom pomaga prebuditi globok občutek čudenja in prevzetosti nad naravo. Na podlagi svojih knjig in neposrednih izkušenj v naravi je oblikoval dovršen sistem učenja, ki temelji na veselju, gibanju v naravi in uporabi vseh čutil.

Priročnik prinaša obilico domiselnih iger o naravi, ki jih lahko igramo skoraj povsod. Posebno pozornost posveča ustvarjanju skrivnostnosti, zbujanju čudenja, tihi pozornosti, opazovanju in možnosti, da otroci sami odkrivajo naravo okoli sebe. Avtor nam ponudi tudi veliko praktičnih nasvetov za pripovedovanje zgodb in organiziranje naravoslovnih izletov. Otroke in odrasle vabi k spoznavanju narave z igrami, osebnimi stiki in nas uči, kako živeti v sožitju. Spomni nas tudi na to, da je življenje, če ga živimo v stiku z naravo, nadvse zabavno. Nenazadnje je lahko prav narava tista, ki lahko prebudi najboljše v nas – prihodnost pa pripada tistim, ki se tega zavedajo.
Odlomek iz besedila:
Igro Netopir in vešča otroci obožujejo. Po tej igri bodo razigrani in v željnem pričakovanju, kaj bo sledilo. 
Netopirji slabo vidijo, zato si pri lovu na žuželke pomagajo z eholokacijo. Igra otroke izkustveno seznani z načinom eholokacije, prilagajanjem živali ter odnosom med plenilcem in plenom. Spodbuja tudi pozorno poslušanje in zbranost.”

  • Špela Činkelj

Zubin Mehta: Partitura mojega življenja: spomini

Forma 7, 2019, prevedla Neva Brun

Ljubitelje glasbene umetnosti bo razveselila avtobiografija svetovno znanega glasbenika, ki že več kot šest desetletij opravlja zanj najlepši poklic na svetu – dirigira.

Zubin Mehta se je rodil 29. aprila 1936 v Indiji. Ljubezen do glasbe mu je bila položena v zibelko. Njegov oče je bil violinist samouk, ki je bil strasten ljubitelj glasbe in sin je že od zgodnjega otroštva odraščal ob muziciranju, partiturah, ki so ležale povsod naokorg in gramofonu, ki je predvajal božansko glasbo.

Glasbeno znanje je začel nabirati na Dunaju 1957., po sedmih letih pa je nove glasbene priložnosti odkrival tako v Montrealu kot Los Angelesu, kjer je začel svoje profesionalno dirigentsko življenje. Poseben pečat je pustil v Izraelu skupaj z Izraelsko filharmonijo, med drugim pa tudi na Dunaju, Berlinu, Firencah in Metropolitanski operi v New Yorku.

V svojih spominih nas popelje v zakulisje vrhunske glasbe, približa nam vrsto svetovno priznanih glasbenikov in jih pokaže v novi, človeški luči. Posebno mesto zavzema tudi Ljubljana. Prvič jo je obiskal že davnega 1959., ko je z orkestrom Slovenske filharmonije imel koncert v Unionski dvorani. Štirikrat je gostoval na Festivalu Ljubljana in v čast nam je lahko, da je bila poslovilna turneja enega največjih dirigentov vseh časov tudi v našem glavnem mestu. Predsednik države mu je 5. septembra letos podelil zlati red za zasluge za vrhunski prispevek na področju glasbene poustvarjalnosti in za navdihujoča prizadevanja, da z glasbo povezuje ljudi in narode.

Odlomek iz besedila:
»Ko je Izraelska filharmonija prvič obiskala Berlin med evropsko turnejo leta 1971, je bil to velik dogodek. Člani orkestra in tričlanski upravni odbor so dolgo razpravljali o tem, ali je gostovanje v Nemčiji sploh mogoče – ali ga je treba dovoliti. Bilo je še preveč ran in bolečin, vsi so bili zelo razburjeni. Za nekatere glasbenike je bilo to pretežko; nemogoče se jim je zdelo pozabiti na lastne izkušnje in spomine na trpljenje svojih staršev in prijateljev. Sme kdo odpotovati v državo, ki je odgovorna za holokavst? Razprava je bila zelo čustvena; razlogi za in proti so bili močni, na koncu pa so se odločili, da je vseeno treba oditi v znak razumevanja in pomiritve.«

  • Špela Činkelj

Dr. QING LI: Z GOZDOM DO SREČE IN ZDRAVJA
Učila, 2019
Prevedla: Maja Kogej
Dr. Qing Li je japonski strokovnjak za gozdno medicino. Gozd predstavlja močan simbol in vpliv v japonski kulturi, filozofiji in veri. »V obeh uradnih verah na Japonskem, šintoizmu in budizmu, vlada prepričanje, da je gozd kraljestvo božjega. Sveto pismo zen budistov je pokrajina,« piše dr. Li ter doda, da številne ljudske pripovedke govorijo o kodamah, nekakšnih naravnih božanstvih, ki živijo v drevesih, podobno kot grške driade oziroma gozdne nimfe. Avtorja je zanimalo, kaj je tisto, zaradi česar se človek v naravi tako dobro počuti in kakšen vpliv natanko ima gozd na nas. V knjigi poleg rezultatov dolgoletnih raziskav in anekdot o tem, kako nam lahko moč dreves spremeni življenje, najdemo tudi praktične nasvete, ki nam lahko pomagajo izkusiti blagodejne učinke narave. Pozitivne posledice, kot so nižji krvni tlak, ublažen občutek stresa, večjo vitalnost in okrepljen imunski sistem, lahko občutimo že, če si zgolj napolnimo dom z rastlinami ali v razpršilnik dodamo eterična olja dreves. Kljub temu se nič ne more primerjati s preživljanjem časa v gozdu, kjer se lahko globoko povežemo z naravo. To lahko bistveno izboljša naše zdravje, nas naredi srečnejše in spokojnejše. Že več desetletij t. i. »gozdno kopanje« velja za enega od stebrov japonske kulture. Knjiga, ki vam bo odprla nov pogled na doživljanje domačih krajev!
Iz knjige: »Šinrin joku (»gozdno kopanje«) torej pomeni kopanje v ozračju gozda ali vsrkavanje gozda z vsemi čutili. To ne pomeni, da telovadimo, hodimo ali tečemo. Gre le za to, da smo v naravi ter da se z njo povežemo z vidom, sluhom, okusom, vonjem in otipom

  • Pia Marincelj

ANTON PRELESNIK in MIHAEL PETROVIČ ml.: VODNIK PO ROŠKI PEŠPOTI
Zavod Kočevsko, 2019
Zavod Kočevsko je letošnjo pomlad izdal Vodnik po Roški pešpoti, za katerega sta besedilo prispevala Anton Prelesnik, oče Roške pešpoti in velik poznavalec gozdarstva na Kočevskem ter Mihael Petrovič ml., ki zgodovino destinacije v vodniku predstavlja z vidika turista. V zadnjih letih se je turizem v naših krajih pričel pospešeno razvijati in prav Roška pešpot postaja vedno bolj priljubljena in želena destinacija za pohodnike, ljubitelje narave pa tudi kolesarje. Pot lahko predstavlja vzdržljivostni preizkus sposobnosti, doživetje mogočnosti narave in pragozda v neposredni bližini, čarobnost zgodovine skozi ostanke starih kočevarskih vasi… in še veliko več. Z medvedjo šapo označena pot, dolga kar 64 kilometrov, je prava priložnost za večdnevno potepanje po gozdnih samotah Roga. Ker je zasnovana kot gozdna učna pot, lahko na njej izvemo tudi kaj več o gozdovih in delu gozdarjev, pa tudi o samem Kočevskem. Za lažjo orientacijo so v vodniku fotografije in panoramski posnetki, priložena je tudi skica z označenimi informacijskimi točkami. Vodnik po Roški pešpoti si je danes možno izposoditi tudi v naši knjižnici, vsi, ki bi si radi zagotovili svoj izvod, pa tega dobite v turistično informacijskih centrih, v centralnem TIC-u Hostel Bearlog, v Campu Jezero Kočevsko in v TIC-u Kočevska Reka.

  • Pia Marincelj

Rudi Beiser: Drevesa in ljudje: zdravilna moč, miti in kulturna zgodovina naših dreves
Mladinska knjiga, 2019

Jesenski ognjemet barv nas kar kliče, da se odpravimo na sprehod po čudoviti gozdni preprogi. Gozd pa v sebi skriva še mnogo več, kot je videti na prvi pogled. Rudi Beiser je izkušen poznavalec zdravilnih zelišč ter divjih rastlin, ki nam odkriva pozabljenje povezave med drevesi in ljudmi. Skupaj sobivamo že od pradavnine. Poleg lesa za gradnjo in ogrevanje nam drevesa nudijo zdravilne učinkovine, hrano, zavetje in navdih. V monografiji je 21 najpomembnejših in najpogostejših drevesnih vrst. Vsaka je predstavljena z glavnimi botaničnimi lastnostmi. Dragocen vir informacij pa so tudi recepti za zdravilne pripravke ter okusne jedi. Odkrivamo lahko kulturno zgodovino, mite in legende, ki so povezane z drevesi, običaje ter spoznavamo, kako se je skozi stoletja razvijalo ljudsko zdravilstvo.
Naj bosta ta jesenski čas in predstavljena monografija spodbuda, da se odpravimo v gozd in začutimo njegov utrip.

Odlomek iz dela:
»Navadni oreh le redkokdaj zasledimo v gozdovih, saj raste predvsem na vrtovih in poljih. Najbolje uspeva v blagem podnebju, zato ga najdemo zlasti v vinogradniških pokrajinah. Dolga stoletja je bil priljubljeno domače drevo, saj daje najboljše orehe. Kdor je imel več orehovih dreves, je veljal za »premožnega«. V številnih pokrajinah je bil oreh drevo življenja, ki so ga zasadili ob rojstvu otroka. Ko je otrok zrasel, ga je njegovo drevo obdarilo s številnimi orehi

  • Špela Činkelj

Adam Alter: Sužnji zaslona: kako nas tehnologija zasvoji, industrija pa to izkoristi
Mladinska knjiga, 2019

Ste se kdaj vprašali, koliko časa preživite pred najrazličnejšimi zasloni? Kolikokrat ste danes pokukali na svoj pametni telefon, pregledali e-pošto ali preverili, če je na Facebooku kdo objavil kaj novega? Tehnologija sama po sebi ni dobra ali slaba, težave nastanejo, ko pride v roke velikim korporacijam, ki jo izdelujejo za množično uporabo. Strokovnjak za marketing in predavatelj na Sternovi poslovni šoli v New Yorku Adam Alter nam povsem jasno in razumljivo predstavi novodobne vedenjske zasvojenosti. Te so v 21. stoletju še nadgradile že poznane in raziskane odvisnosti. V knjigi nam odkriva zgodovino in postopno odkrivanje različnih substanc, ki povzročajo hude oblike zasvojenosti – kot sta denimo kokain in heroin. Odvisnost od raznovrstnih zaslonov pa je prav tako škodljiva, saj izrine druge pomembne dejavnosti – od dela in igre do osnovne higiene in družabnih stikov. Dobra novica je ta, da lahko sami storimo veliko, da spet vzpostavimo ravnotežje, ki je bilo pred prihodom »ekrančkov«. Zasvajajoča doživetja lahko omejimo le na del svojega življenja in gojimo tiste navade, ki krepijo zdravo vedenje. Knjiga je odličen kažipot, kako in predvsem zakaj moramo omejiti čas, ki ga preživimo pred raznovrstnimi zasloni. Vabi nas, da se iz namišljenih digitalnih svetov spet vrnemo nazaj k sebi in sočloveku. Sij medčloveških vezi nas obogati in osreči veliko bolj kot nas kdajkoli lahko osreči sij zaslonov …
Odlomek iz besedila:
»Na Applovi prireditvi januarja 2010 je Steve Jobs predstavil iPad: ‘Ta naprava je izjemna. Na njej je mogoče brskati po spletu, veliko bolje kot na prenosnem računalniku ali pametnem telefonu. Izkušnja je neverjetna. Odličen je za elektronsko pošto, tipkati na njem pa je božansko.’
Jobs je devedeset minut razlagal, zakaj je iPad najboljši za gledanje fotografij, poslušanje glasbe, učenje na iTunes U, brskanje po Facebooku, igranje iger in upravljanje na tisoče aplikacij.
Toda svojim otrokom ga ni dovolil uporabljati.«

  • Špela Činkelj

JEAN-BAPTISTE MALET: GNILO RDEČE

Umco, 2019

Ko jemo pico s paradižnikovo polivko, pečeni krompir s kečapom in špagete z bolonjsko omako, si predstavljamo, da uživamo mezgo, pridelano iz sijočih paradižnikov na sončnih poljih italijanskega juga. Pa temu še zdaleč ni tako … Francoski raziskovalni novinar Jean-Baptiste Malet, ki je za knjigo dve leti preiskoval področja proizvodnje in potrošnje paradižnikove mezge, od Kitajske do Gane in od Združenih držav Amerike do Italije, v knjigi Gnilo rdeče skozi industrijo paradižnikovih omak prikaže grozljivi obraz kapitalizma. Malokdo ve, da paradižnikova mezga, zapakirana v velike sode, enake tistim z nafto, potuje čez celine, še preden jo v italijanskih, francoskih ali španskih tovarnah, v katere pogosto nikoli ni vstopil pravi paradižnik, obdelajo in pošljejo na trg v konzervah, okrašenih z okroglimi rdečimi sadeži, ki ustvarjajo vtis svežine. Paradižnikova mezga res ni ena sama, vsebina konzerv z njo pa je zelo odvisna od tega, kje je bila proizvedena in kje je bila potem še zapakirana. Vendar v ekstremnih primerih konzerve vsebujejo skoraj dve tretjini bolj ali manj nezdravih polnil in samo tretjino tistega, zaradi česar smo jih kupili. Industrija paradižnikove mezge je ena največjih in najmočnejših na planetu in ustvarja izjemne dobičke. Poleg peščice velikih proizvajalcev obstaja še cela množica podjetij, aktivnih na tem področju, kjer so lahki zaslužki, prevare s hrano in organiziran kriminal ena in ista stvar. Za botanike je paradižnik sadje, za gospodinje zelenjava, za trgovce pa blago, ki ni nič drugačno od nafte.

Avtor je skupaj s Xavierjem Deleuom posnel tudi dokumentarni film Imperij rdečega zlata, ki je bil predvajan in nagrajen na mnogih mednarodnih festivalih. Leta 2018 je za knjigo Gnilo rdeče prejel nagrado Albert Londres, najvišje francosko priznanje na področju novinarstva. Še ena zgodba, ki dokazuje, da je najbolje zaupati pridelkom iz domačega vrta.

Iz knjige: »Rdeča industrija ne pozna meja. Kontejnerji, polni paradižnikovega koncentrata, krožijo po vsej zemeljski obli. Naša raziskava pripoveduje neznano zgodbo o tem univerzalnem krogu. «

  • Pia Marincelj

IVAN ŠPRAJC: Izgubljena mesta: arheološka iskanja v deželi Majev 
Založba ZRC, 2019
Po desetih letih je luč sveta ugledala druga, razširjena izdaja knjige priznanega slovenskega arheologa dr. Ivana Šprajca. Popelje nas na raziskovanje na polotoku Jukatan, kjer odkriva mezoameriško arheoastronomijo in arheologijo majevske civilizacije. V mnogih pogledih je bila ta edinstvena, saj so Maji dosegli visoko raven ekonomskega, družbenega, umetniškega ter intelektualnega razvoja.
Na prvo tovrstno arheološko odpravo se je dr. Šprajc odpravil že 1996 in do sedaj je skupaj s sodelavci odkril že vrsto doslej neznanih majevskih najdišč. Poleg že objavljenih odprav so v tej knjigi še tiste, ki so se zgodile med letoma 2007 ter 2014. Privlačna pripoved je podkrepljena s podatki o arheoloških najdiščih in začinjena z utrinki pustolovščin sredi tropske džungle.

Odlomek iz knjige:
»Kako se ti zdi? Saj so velike, ampak …« sem spregovoril.
»…pravzaprav nič posebnega,« je moje misli dopolnil Atasta. Tudi on ni kazal navdušenja. Prizor je bil pač tak, kakršnih smo bili po vseh teh letih navajeni: monumentalna arhitektura, nedvomno pomemben center, ampak nobenih izpostavljenih zidov, nobenih stel z napisi … 
Zdramilo naju je oddaljeno vpitje, ki je prihajalo iz zahodne smeri. odgovorila sva in klici so se ponovili. Besed ni bilo mogoče razločiti, ampak nihče ne troši energije s kričanjem, če ne gre za kaj pomembnega. So Enrique in ostali našli kaj bolj razburljivega kot midva?«

  • Špela Činkelj

BRIGITA ŠUŠTERŠIČ: Kuhajmo domače: 101 recept z vrta in njive
Zmorem domače, društvo za spodbujanje samooskrbe, 2018

Poletje in jesen sta čas, ko nam vrt in njiva ponujata svoje darove. Ob primerni letini lahko občudujemo sadove svojega dela, ki nas vabijo, da poskrbimo tudi za čas, ko pride zima in si pripravimo – ozimnico.
Avtorica izhaja iz lastnih vrtnarskih izkušenj – od popolnega samouka do izdaje Vrtnarskega dnevnika 2018, knjige Kuhajmo domače ter več vrtnarskih e-knjižic. Prav tako je predavateljica ter učiteljica naravnega in domačega življenja s poudarkom na samooskrbnih vrtovih.
Priročnik je razdeljen na štiri letne čase – vsak prinaša tiste dobrote, ki so v tistem delu leta za nas najboljše. Vsebinsko je zelo bogat, saj poleg receptov za jedi vsebuje tudi napotke za pripravo ozimnice in domače lekarne. Dodano vrednost knjigi dajejo nasveti zeliščarja, biologa in permakulturnega načrtovalca Lovra Vehovarja.
Knjiga, ki nas spodbuja k takemu načinu prehranjevanja in življenja, ki nas bo ohranil močne in zdrave, hkrati pa bomo poskrbeli tudi za okolje, v katerem živimo.
Odlomek iz knjige:
»Sirup iz črne redkve – proti kašlju in bolečemu grlu 
Črno redkev dobro operemo ter odstranimo pecelj in koreninice. Na vrhu z nožem izdolbemo vdolbino, veliko približno dva centimetra. Vanjo damo dve žlici medu ali toliko sladkorja, da pokrijemo luknjico. Črno redkev postavimo na manjši kozarec, da se tekočina precedi. Tako med nase prevzame vse zdravilne učinkovine. Pustimo čez noč in po žličkah pijemo dvakrat na dan.«

  • Špela Činkelj

MATTHEW WALKER: ZAKAJ SPIMO: Moč spanja in sanj

Mladinska knjiga, 2019

Ob vsem družbenem in tehnološkem napredku so spanje in sanje še vedno fenomen, zavit v skrivnost … Pa ste kdaj pomislili, da moramo približno tretjino dneva dobro prespati, če želimo preostali dve tretjini kar se da dobro funkcionirati? Svetovno znani strokovnjak za raziskave spanja dr. Matthew Walker, profesor nevroznanosti in psihologije v Berkeleyju, direktor laboratorija za spanje ter nekdanji profesor psihiatrije na Harvardski univerzi, v knjigi Zakaj spimo pojasnjuje, zakaj je zadostna količina spanja bistvena za dobro zdravje in počutje, dober spomin in učenje, ustvarjalnost, dolgoživost, odpornost in moč, imunski sistem, vzdrževanje telesne teže ter prebavo in spolne funkcije. Spanje dokazano zavira ali celo preprečuje najpogostejše tegobe sodobnega časa: srčno-žilna in avtoimunska obolenja, sladkorno bolezen, raka, infarkt in možgansko kap, kronično depresijo, Alzheimerjevo bolezen ter demenco. V knjigi boste prebrali osupljive izsledke o tem, kaj se dogaja v vaših možganih med spanjem in kdaj je vaše spanje najbolj trdno, našli pa boste tudi nasvete, kako priti so dobrega, globokega in mirnega spanca.

Iz knjige: »V obdobju zgolj 100 let smo ljudje opustili biološko ukazano potrebo po zadostnem spanju, ki jo je evolucija 3,4 milijona let izpopolnjevala v pomoč funkcijam za ohranjanje življenja. Izguba spanja v vseh industrializiranih državah ima katastrofalne posledice za naše zdravje, pričakovano življenjsko dobo, varnost, produktivnost in izobraževanje naših otrok.«

  • Pia Marincelj

Adele Faber in Elaine Mazlish:
NA POMOČ, MOJI OTROCI SE KREGAJO:
Kako spodbuditi dobre odnose med sorojenci
Družina, 2018
Verjetno se vsak starš, ki ima več kot enega otroka, sooča z nenehnimi prepiri, ki jih povzroča tekmovanje med malčki. Priročnik za ustvarjanje dobrih odnosov med sorojenci nas uči, kako se v odnose med otroki vmešamo z ravno pravo mero. Na primerih iz resničnega življenja (nekateri so prikazani celo v stripih) nam avtorja pokažeta pot iz začaranega kroga nesmiselnih prerekanj in hrupa. Izvedeli boste, kako med otroki spodbuditi sodelovanje namesto tekmovalnosti, kako dejavno spodbujati dobre odnose med njimi, kako otroke obravnavati neenako in pri tem ostati pravični ter kako jih spodbuditi, da bodo spore med sabo umirjeno reševali sami.
Iz knjige:
»Na skrivaj sem verjela, da je bilo rivalstvo nekaj, kar se je dogajalo otrokom drugih ljudi. Nekje v mojih možganih je ležala samovšečna misel, da lahko zelenooko pošast premagam tako, da nikoli ne naredim nobene od očitnih stvari, ki so jih delali vsi ostali starši in zaradi katerih so bili njihovi otroci ljubosumni drug na drugega …«

  • Pia Marincelj

DR. KENAN CRNKIĆ: PAZI, KATEREGA VOLKA HRANIŠ
Mladinska knjiga, 2018
Dr. Kenan Crnkić, priznani univerzitetni profesor ekonomije, uspešen poslovnež, predavatelj, bloger in motivacijski govornik, se po uspešnici 7 skrivnosti uspeha predstavlja z novo knjigo, katere naslov se nanaša na znano indijansko zgodbo o dveh volkovih, ki živita v vsakem človeku. Avtor, ki se je sam celo življenja gnal za uspehom, je doživel osebno preobrazbo po preživetem srčnem infarktu. Odkril je, da mu uspeh ne zadostuje, ampak želi biti srečen. To je knjiga o sreči. Avtor pravi, da vsi uspešni ljudje niso srečni, medtem ko so vsi srečni ljudje uspešni. Uspeh je doseči tisto, kar si želimo, sreča pa je želeti si tisto, kar smo dosegli. Prava sreča nastane znotraj nas, je naša izbira. Vsako jutro se namreč odločimo, ali bomo srečni ali ne. Vsak dan se moramo boriti z dobrim in slabim volkom v sebi. Ob tem moramo biti pozorni tudi na to, kako vidimo stvari in skozi katera očala gledamo na svet. Sezite po sreči tudi vi.
Iz knjige:
»Umrl boš. Začni živeti. Danes je lahko zadnji ali prvi dan tvojega življenja

  • Pia Marincelj

JULIA ROTHMAN: ANATOMIJA HRANE

BP, 2018

Julije Rothmans nas v tej idilični knjigi skozi kuharijo in mednarodno kuhinjo popelje na čudovito, dih jemajoče potovanje v svet kulinarike.

Ali ste vedeli, da je sladoledni kornet ugledat luč sveta v začetku 20. stoletja na svetovnem sejmu v St. Louisu? Da je v prvi newyorški piceriji pica stala 5 centov, a si je mnogi ljudje niso mogli privoščiti? Da je od odprtja prve restavracije s sušijem trajalo kar 10 let, da je ta postal popularen?  Vas zanima, kako so videti vilice za šparglje? Ali pa v kateri deželi pečen krompirček kombinirajo z bananino omako? Privoščite si dnevno porcijo dejstev in zabave. Zgodbe in zanimivosti o hrani po svetu so bogato ilustrirane, tako da je knjiga paša za možgane, oči in skorajda tudi za brbončice. Avtorica pravi, da nas želi s knjigo spodbuditi h radovednosti pri kuhi in k novim prehranskim pustolovščinam!

Iz knjige:

»Rženi kruh je na Finskem osnovno živilo pri vsakem obroku, navadno se je s sirom. Je temen, kisel in bolj suh, kot so drugi evropski in rženi kruhi. Moja prijateljica Pirjo ga peče že vse življenje iz sto let starega kislega nastavka – ki mu pravi »korenina« in ki ga je podedovala od svojih prednikov.«

  • Pia Marincelj

PATRICK GRAY in JUSTIN SKEESUCK:

NIKOLI VAMA NE BO USPELO: 88-kilometrsko romanje v Kompostelo, dva prijatelja in en invalidski voziček

Družina, 2018

Na najslavnejšo starodavno romarsko pot čez Pireneje in severno Španijo v Santiago de Compostela so romarji odhajali že v srednjem veku, v zadnjem času pa pot ponovno postaja vse bolj priljubljena in obiskana. Največ romarjev se na pot odpravi peš, veliko tudi s kolesom. Izkušnja romanja v Kompostelo pogosto na popotnikih pusti tako močan pečat, da o svojih doživetjih napišejo knjigo. Teh imamo v knjižnici kar nekaj, vendar je zgodba Patricka in Justina, dveh najboljših prijateljev, ki sta se rodila v isti porodnišnici le dva dni narazen, skupaj odraščala in drug drugega podpirala na vseh poteh življenja, res nekaj posebnega. Justinu so namreč pred časom odkrili napredujočo živčno-mišično bolezen, zaradi katere ne more uporabljati rok in nog. Ko je Justin izdal svoje sanje o potovanju po Caminu, se je Patrick brez pomisleka javil, da bo porival njegov voziček. Njuno 800 km dolgo potovanje, polno fizičnih izzivov, najrazličnejših naključnih sopotnikov in globokih notranjih bitk, ki je trajalo šest tednov, je bilo najbolj naporna in najpomembnejša preizkušnja njunega prijateljstva. Dvoglasno izpisan potopis, poln ljubezni, humorja in vere.

Iz knjige:

»Justin sedi v invalidskem vozičku, s hrbtom obrnjen proti meni, in občuduje sonce, ki zahaja za obzorjem obsežne doline pod nami. Tako je zamaknjen, da me sploh ne opazi. Oranžni sončni žarki se odbijajo od bujne vegetacije Galicije, kamor smo pravkar tudi uradno vstopili. Do Santiaga imava še kakih 150 kilometrov

  • Pia Marincelj

YAN MYR: Prva pomembna knjiga za velike in male otroke

Topmoods, 2018

Prva pomembna knjiga za velike in male otroke nam na enostaven in privlačen način pomaga premagati pomanjkanje ljubezni do samega sebe in drugih, občutke manjvrednosti, nemoči in nesposobnosti, nemir in stres, zamere, neodgovornost, pomanjkanje skrbi za zdravje in napake pri vzgoji. Knjiga vsebuje temeljne resnice o človeškem bitju, njegovi samopodobi in odnosih; resnice o bitju, ki želi delati prav in se počuti dobro. Za razumevanje teh osnovnih resnic bralec ne potrebuje visoke inteligence, dovolj je, da je človek, ki lahko sprejema in bere. Ponotranjijo jo lahko vsi, ne glede na starost, spol, izobrazbo in status. Z vajami opremljena tanka knjižica je tako primerna za odrasle, starostnike, otroke, starejše od 10 let, za ljudi z vedenjskimi težavami, ljudi s pomanjkanjem samozavesti, ljudi s težavami v duševnem zdravju, invalide in ljudi, ki želijo razumeti, zakaj jim delo na sebi do sedaj ni pomagalo. Kot pripomoček za delo je še posebej priporočljiva za pedagoge, socialne delavce, skrbnike in mentorje, pa tudi za vse starše.

Iz knjige: »Če se ne počutiš vrednega, tistim, ki se ti zdijo vredni kažeš, da so vrednejši od tebe, saj jim daš neko vrednot, sebi pa ne. Nato te izkoristijo. Pazljivo. Vsi morajo razumeti, da si vreden. Kdor tega ne razume, ga ne imej blizu. Nisi vreden samote in ponižanja. Pojdi ven in opazuj razkošje, ki ga vidiš okoli sebe in sprejmi, da si vreden veliko več. Zapomni si. Tvoje srce je za vesolje vredno veliko več. Vedno in povsod. Vreden si prijaznih odnosov, veselja ob delu, pravih prijateljev in cene, ki jo boš vesolju postavil zase. Ti si vreden!«

  • Pia Marincelj

GABRIELLE BERNSTEIN: Razstrupite se obsojanja

Gnostica, 2018

»Z obsojanjem se borim vsak dan. Obsojam po dolgem in počez. Obsojam tujce zaradi različnih političnih pogledov. Obsojam znance zaradi komentarjev na družbenih medijih. Obsojam ljudi, kako vzgajajo svoje otroke. Obsojam dekle, ki se prepočasi premika v vrsti pred menoj. Obsojam moža, ker se ne odziva natančno tako, kot bi želela. In seveda, prav za vse, obsojam sebe,« glasno prizna Gabrielle Bernstein, ki v svoji novi knjigi predstavlja jasen in aktiven postopek, s pomočjo katerega se lahko v šestih korakih osvobodite obsojanja in kritiziranja. Avtorica, priljubljena motivatorka in duhovna aktivistka, za obsojanje okrivi ločitev od ljubezni. Razstrupljanje obsojanja je vzajemen postopek, ki se nanaša na poenostavljene duhovne principe iz besedila Tečaj čudežev, kundalini joge, tapkanja, meditacije, prošenj in metafizičnih učenj. Ko se zaobljubite slediti postopku in postanete voljni obsojanje spustiti, se bodo tako obsojanje kot bolečina in trpljenje začeli raztapljati. Pritegnili boste natančno tisto, kar potrebujete, odnosi se bodo pozdravili, zdravje izboljšalo in čutili boste več varnosti in gotovosti. Razširite več ljubezni in živite čudežno življenje, vsaka ljubeča misel namreč ustvarja čudež.

Iz knjige: »Sočutje izniči obsojanje. Ko sprejmete nekoga takega, kot je, ga lahko vidite v dobrem in slabem. Ko prepoznate, da je nekdo drug vi, vidite svoj odraz v njegovih sencah in v njegovi svetlobi. In ko izberete, da ga vidite v svetlobi, posveti ljubezen

  • Pia Marincelj

DR. ANNAMARIA CLEMENT: Obleka krade zdravje
Založba ARA, 2018
Umetna tekstilna vlakna, kot so najlon, spandeks (elastin, likra) in teflon so nadomestila bombaž, volno in svilo šele v zadnjih šestdesetih letih. V tem času je sorazmerno porasla neplodnost, vse več je bolezni dihal, več je kontaktnega dermatitisa in rakavih obolenj. Umetna vlakna ustvarjajo elektrostatični naboj, zato oprijeta sintetična oblačila prispevajo k neplodnosti moških. Ostanki materiala iz tekstilnih tovarn so pogosto tako nasičeni z nevarnimi kemikalijami, da z njimi ravnajo kot s strupenimi odpadki, po drugi strani pa izdelki iz teh materialov veljajo za varne za domačo uporabo. V oblačila nekaterih uveljavljenih blagovnih znamk kot sredstvo proti neprijetnemu vonju, mečkanju in madežem dodajajo srebrne delce, tako imenovano nano srebro, čeprav nam medicinske raziskave zastavljajo resen dvom glede njegove varnosti.
Knjiga Obleka krade zdravje razkriva mnogo načinov, kako lahko sintetična oblačila, tesna oblačila in kemične snovi, ki jih dodajajo oblačilom, ogrožajo naše zdravje in krajšajo našo življenjsko dobo. Knjiga nas seznanja z medicinskimi raziskavami in svetuje, kako naj, kolikor je to sploh še možno, sami obvarujemo svoje zdravje. Vredno razmisleka!
Iz knjige:
»Gotovo ste slišali krilatico, da smo to, kar jemo. Če to drži, drži tudi, da postanemo to, kar imamo oblečeno! Iz sintetičnih oblačil dobesedno vsrkavamo nekatere od kemikalij, uporabljenih pri njihovi proizvodnji. Varna oblačila, izdelana iz naravnih vlaken, pa, nasprotno, pomagajo skrbeti za zdravo telo in zdravega duha

IGOR DRNOVŠEK: Najlepše stvari so zastonj: 42 doživetij po Sloveniji za vse čute in letne čase
Mladinska knjiga, 2018
Koliko čudovitih kotičkov ponuja naša mala deželica! Včasih se lahko vprašamo, zakaj bi se sploh odpravili na potovanje v daljne kraje, dokler do potankosti ne raziščemo lastne dežele! Igor Drnovšek nam ponuja vodnik, namenjen vsem, ki radi svoj prosti čas preživijo ob raziskovanju narave, pa tudi tistim, ki tega še ne počno, pa bi si želeli v prihodnosti. Ob listanju te privlačne knjižice vas bodo kaj hitro zasrbeli podplati. Doživetja v knjižici, ki niso omejena na najznamenitejše atrakcije, ampak se osredotočajo na manj znane kraje, so označena po težavnosti poti: od najlažjih, za katere ne potrebujete izkušenj, do najzahtevnejših, ki predvidevajo nekaj dodatnega znanja. Posamezni kraji v vodniku so razvrščeni pod alpske pokrajine, predalpske pokrajine, dinarskokraške pokrajine, obsredozemske pokrajine in obpanonske pokrajine. V spoznavanje vsake od izletniških točk nas avtor poetično popelje s kratkim literarnim uvodom in z mislijo, ki kot kratka asociacija oriše kraj.
Iz knjige:
»V življenju se je treba večkrat odločiti, ali bomo plavali proti toku ali z njim. Pri plavanju v reki je podobno. Če smo na Kolpi, se zdi odločitev za plavanje proti toku celo utemeljena