MARIA SEMPLE: KAM SI ŠLA, BERNARDETTE

Vida, 2019

Petnajstletna Bee skozi sestavljanko iz dopisovanj po elektronski pošti, sporočil in uradnih dokumentov razodeva zgodbo o skrivnostnem izginotju svoje mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko. Navihana, zabavna, tenkočutna in ganljiva zgodba, ki se je poslužujejo tako mladostniki, kot tudi odrasli, je odličen absurdni prikaz razvitega sveta, ki nas nasmeji in razjoče, hkrati pa nam pokaže, kako večplastni so medčloveški odnosi. Pisateljica Maria Semple je otroštvo z bohemskimi starši preživela na popotovanju po Evropi. Maria je piska številnih scenarijev, med drugim za nanizanke Beverly Hills 90210, Ellen in Saturday Night Live. Kam si šla, Bernadette je njen drugi roman, ki je bil proglašen za eno najboljših knjig leta in je dobro leto vztrajal na lestvici uspešnic New York Timesa. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov, po njej pa so posneli tudi film s Cate Blanchett v glavni vlogi.

Iz knjige:

»Mami je dva dni pred božičem izginila kot kafra, ne da bi mi povedala. Jasno, da je zapleteno. Ampak samo zato, ker je zapleteno, samo zato, ker misliš, da ne smeš nikoli vedeti vsega o drugem človeku, še ne pomeni, da ne bi mogel poskusiti. Ne pomeni, da jaz ne bi mogla poskusiti.«

  • Pia Marincelj

JONAS JONASSON: Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil
Mladinska knjiga, 2019

Pred nami je nadaljevanje priljubljene švedske komedije zmešnjav o prisrčno-zmedenem starčku Allanu Karlssonu. V prvem delu je pred praznovanjem stotega rojstnega dneva pobegnil iz doma upokojencev ter se odpravil po svetu. Bralec skozi zgodbo spoznava Allanovo bogato in razgibano preteklost.
Tokratni roman se začne tam, kjer se je prvi končal – na peščenih plažah Balija. Allan se pripravlja na praznovanje 101. rojstnega dne. Na obali so že pripravljeni šampanjec, torta ter balon na vroči zrak. Vse je nared, ko se dogodki začnejo odvijati v povsem nepričakovano smer. Allana in prijatelja Juliusa balon ponese visoko v zrak, čez morje in pustolovščina se lahko začne …
Izvrstno, napeto branje, ki v sebi skriva kritiko sveta, v katerem živimo in ga bolj ali manj zgolj nemo opazujemo. Prava izbira za podopustniški bralni oddih, zabavo pa tudi miselni izziv.

Odlomek iz knjige:
»Raziskovalci so oznanili, da povprečna raven inteligence upada. Allan je prebral, da ljudje, ki preživijo preveč časa s svojimi črnimi tablicami, izgubijo sposobnost za pogovor. S tablico je tako, da lastniku največkrat bolj govori, kot pa se z njim pogovarja. Zato ljudje preplavljajo internet in do te mere prepuščajo drugim, da mislijo namesto njih, da sami postajajo neumni.
Allana je zaskrbelo, ko je spoznal, da tla pod nogami skupaj z razumom izgublja tudi resnica. Včasih je bilo lahko vedeti, kaj je res in kaj ne. Vodka je bila dobra. Dve plus dve ni bilo pet. 
Ampak odkar se ljudje ne pogovarjajo več med sabo, zmaga tisti, ki največkrat pove eno in isto. Nekateri so ta dar tako izpilili, da se večkrat ponovijo že v nekaj sekundah. Že v nekaj sekundah.«

  • Špela Činkelj

PAULA McLAIN: Pariška žena
Hiša knjig, Založba KMŠ, 2019

Zgodba nas ponese v Chicago, v leto 1920. Zadržana in vase zaprta osemindvajsetletna Hadley Richardson spozna dvajsetletnega mladeniča, ki ga prijatelji kličejo Nesto, svetu pa se je predstavil kot Ernest Hemingway. V prvi svetovni vojni je bil ranjen pri Fossalti, kar ga je zaznamovalo za vse življenje.
Na presenečenje vseh sta se Hadley in Ernest zaljubila in po poroki preselila v Pariz, da bi mladi in slave željni pisatelj lahko bil bližje kulturnemu dogajanju in umetnikom, ki so kaj veljali. Postala sta del kultne Izgubljene generacije, družila sta se z zvenečimi imeni kot so Ezra Pound, Francis Scott Fitzgerald, Gertrude Stein in drugi.
Življenje v tedaj divjem, neobrzdanem mestu zaljubljencev in boemov je terjalo svoj davek. Odstira se nam boleča zgodba o nepozabni ljubezni, neodpustljivi prevari in nezvestobi, ki je kruto končala njuno skupno pot.
Branje, ki bo všeč tako ljubiteljem ljubezenskih romanov kot tudi tistim, ki od knjige pričakujejo še tisto nekaj več.

Odlomek iz knjige:
»Aprilska izdaja je vsebovala tudi prve pomembne kritike njegovih Treh zgodb in desetih pesmi, ki so bile na splošno navdušene nad Ernestovim talentom in slogom. Rekli so, da je izumljal nekaj novega in da je bil pisatelj, na katerega je bilo treba biti pozoren. Bila sem tako vesela, da njegov ugled končno raste. Kamor koli sva šla, so ga obdajali ljudje.«

  • Špela Činkelj

CHRISTOPHE VAN GERREWEY: Da boš na tekočem

KUD Sodobnost International, 2018

Da boš na tekočem je romaneskni prvenec belgijskega avtorja in arhitekta Christopha Van Gerreweya, za katerega je ta prejel flamsko nagrado za najboljši prvenec, leta 2016 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost.

Roman je nenavaden, saj obravnava ljubezensko razmerje, ali še bolj natančno, njegov konec, ki pa se ne zgodi, kot bi pričakovali, na koncu, niti ne na začetku knjige. Pisatelj napiše zgodbo kot pismo svoji bivši partnerki po tem, ko se je razhod že zgodil. Tako prazno namreč postane, ko se kar na enkrat nimaš več s kom pogovarjati o vsakodnevnih doživetjih in malenkostih … A romana zares ne napiše zgolj zato, da bo njegova bivša »na tekočem«. Roman je dnevniški zapis, je terapija, s pomočjo katere avtor analizira njun odnos ter se spominja njunih skupnih trenutkov. Hkrati pa upa, da bo ona roman prebrala in se vrnila k njemu.

Kar roman poleg tekočega sloga in samoironije naredi zares odličnega, je končni odgovor bivše partnerke, ki dogajanje nenadoma prikaže z druge perspektive in zgodbi doda povsem nov pomen.

Iskrena in boleče realna zgodba o odnosih.

Iz knjige: »Tako sva molče stopala po stezah, ki so bile posute z odpadlim listjem, in opazovala, kako so se drevesa izrisovala v enobežiščni perspektivi, ki je segala neskončno daleč na obzorje, vedno znova, z vsakim korakom so se pred nama razpirale nove in nove projekcije. Čez čas si me molče prijela za roko, pogledal sem te, in ti si se mi nasmehnila, za trenutek si celo naslonila glavo na mojo ramo – in jo takoj zatem spet umaknila, ker si morala kihniti, in to osemkrat, devetkrat zapored

  • Pia Marincelj

TOVE JANSSON: NOVEMBER V MUMINDOLU
Mladinska knjiga, 2019
Prevedla: Nada Grošelj
Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914–2001) se je rodila v Helsinkih na Finskem. Zgodbe in podobe s prikupnimi bitji mumini so začele nastajati leta 1942, najprej v obliki stripov, kasneje pa je sledilo več knjig, ki danes spadajo med temeljna dela svetovnega mladinskega leposlovja. Čudovite podobe in besedila, polna nežnega humorja in sočutnega pogleda na svet očarajo tako najmlajše kot najstarejše knjižne molje. November v Mumindolu je deveta in zadnja knjiga Tove Jansson iz serije dogodivščin mumintrolov, ki je nenavadna, saj se v njej mumini pravzaprav fizično sploh ne pojavijo. Njuhec, Filifjonka, Mimla, Hemul in homsa Premk, nenavadna simpatična bitja, ki nastopajo tudi v ostalih knjigah o muminih, se po čudnem naključju v tej knjigi zberejo v muminhiši, z namenom, da bi jesen preživeli na obisku pri Muminih. Vendar družine muminov ni doma. V sivih jesenskih dneh se bitja spopadajo s svojimi strahovi, si hkrati nudijo podporo v samoti in vsak na svoj način častijo družino Muminov, ki se je s svojo srčnostjo vsem zasidrala v srce. Kompleksna vsebina, podana na lahkoten, prikupen in prismuknjen način!
Iz knjige: »V Mumindolu se je Njuhec zarana zbudil v šotoru in zavohal v zraku jesen in odhod. Če odideš, je podobno, kakor če skočiš! Kar naenkrat je vse predrugačeno in popotnik trepeta za vsako minuto, urno izvleče šotorske količke in pogasi žerjavico, še preden bi ga začel kdo ustavljati in zasliševati, v teku si oprta nahrbtnik in je končno na poti, nenadoma ves spokojen kakor potujoče drevo, na katerem se ne zgane niti listič

  • Pia Marincelj

LENART ZAJC: AMERIČANKA

Beletrina, 2018

Lenart Zajc je avtor sedmih proznih literarnih del, med njimi romana 5 do 12 in romana Zguba. Njegove kratke zgodbe najdemo v raznih antologijah, napisal pa je tudi več scenarijev za lutkovne predstave za otroke in mladino.

Dogajanje romana Američanka se plete okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča pod vodstvom režiserja Iztoka, ki ga iz birokratskih zagat ves čas rešuje njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava. Ta je teater, ki bi drugače že propadel, povezala z ameriškim poslovnežem, ki je v Sloveniji prevzel podjetje, obenem pa je skušal najti zaposlitev za svojo mlado, vsega naveličano ženo. Od tu dalje zaplet sledi zapletu. Jenny, ameriška igralka, ki je na Broadwayu doživela polom, se zaplete v romanco z Iztokom, njen mož izgubi življenje v nesreči, Ava pa Teater za svojega naročnika, srbskega tajkuna, vplete v nelegalno tihotapljenje umetnin iz Srbije v območje Schengna. Zgodba, ki zveni kot napet kriminalno-ljubezenski roman, pa kljub svoji berljivosti in duhovitosti zadeva temeljna vprašanja eksistence, etike in preživetja kulturnih ustvarjalcev, ujetih v mlinsko kolesje sodobne birokracije.

Iz knjige: »Premiera je končno mimo. Gledalci nekaj trenutkov obsedijo v krču, preden se sproži buren aplavz. Sledijo pokloni. Prvič, drugič, tretjič … petič …  očitno jim je bilo všeč … šestič! Znojne kapljice se bleščijo v reflektorski luči na obrazih igralcev. Na njihovih obrazih so nasmeški sreče, neskončnega zadovoljstva, še ena predstava je rojena, pripravljena, da gre sama v svet.«

  • Pia Marincelj

GREGOR STRNIŠA: Vesolje

Mladinska knjiga, 2019

Ilustriral: Silvan Omerzu

Slovenski pesnik in dramatik Gregor Strniša, ki je zaznamoval slovenski literarni prostor druge polovice dvajsetega stoletja, je na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, leta 1983, pripravil tematski izbor svoje poezije. V pesniško zbirko Vesolje je dodal predvsem pesmi o vesolju in bivanju, razmišljanju in ustvarjanju. V izbor je vključil tudi prozni esejistični premislek, ki ga lahko beremo kot nekakšen Strnišev traktat o umetnosti in njenem odnosu do življenja. Ta pomembna pesniška zbirka je v letošnjem letu izšla v prenovljeni podobi z ilustracijami Silvana Omerzuja, ki hkrati jezikovno tako preproste, a vsebinsko skrivnostne eksistencialne pesmi, polne arhetipov, simbolov ter mitičnih in pravljičnih oseb in krajev čudovito dopolnijo z estetsko minimalistično črno-belo podobo.

Iz knjige:

»Vesolje

Tisti, ki so šli daleč, so pripovedovali,

da je tam več in več, preveč zvezd.

Ne samo nad glavo, celo pod nogami,

in kot jabolko v daljavi rodni planet.«

LELA B. NJATIN: Nestrpnost

Aleph, 2018

Kočevska, a danes v Ljubljani živeča pisateljica in vizualna umetnica, znana pod imenom Lela B. Njatin, se je s svojim fragmentarnim romanom Nestrpnost na slovenski sceni uveljavila že leta 1988. Filozofsko zastavljen roman, v katerem je s središčnim motivom vojne opisan svet odtujenosti brez tolerance do samote, je bil leta 1989 nagrajen s priznanjem zlata ptica za najboljše dosežke mladih ustvarjalcev. Osrednja tema romana je odtujenost, in prav ta je tista, ki veže avtoričin na videz povsem raznolik literarni opus kratkih zgodb, esejev, pravljic ter filmskih in stripovskih scenarijev. Konec leta 2018 je bila Nestrpnost na pisateljičino pobudo pri isti založbi izdana tretjič (po ponatisu leta 1991). In vendar tokrat ne moremo trditi, da gre za isti roman: uredniško delo je bilo namreč prvič v celoti prepuščeno pisateljici. Slednja je v tretji izdaji spremenila zaporedje enot romana, v njem pa so svoje mesto našli tudi pod prvotnim uredništvom izločeni fragmenti. Čeprav te zaznamuje hladen duh orožja, smrti, brezbrižnosti in sadističnih teženj, novo zaporedje v ozadju kaotičnega in človeški bližini tujega vojnega stanja odstira slutnjo ljubezni. Osrednja lika romana, ženska in moški, hrepenita po bližini drug drugega, a si navsezadnje prav zavoljo ljubezni dopustita samost; le v samosti namreč lahko prispevata k prenovi skupnosti. Tekst, ki je ob prvi izdaji odseval stanje svojega časa, si je z literarno montažo, ki razblinja literarni subjekt, hkrati pa tudi meje časa in prostora, izboril aktualnost, s katero kljubuje razmeram sodobnega založništva.

Iz knjige: »hiše v mestu so visoke, zato mečejo dolge sence. kljub temu so ulice razgrete, da čutim bolečino, kako žari od betona. znova in znova si brišem s tilnika pot, ki me ščemi ob ovratniku. na trgu so postavili dolge tekoče trakove, po katerih se vozimo skozi sejmišče, velikanske zaslone, na katerih se izmenjujejo poljudnoznanstveni filmi in reklame, nebo so zastrli z lebdečimi modeli vesoljskih plovil.«

  • Pia Marincelj

KAJA URH, MARUŠA ŠTIBELJ, VERONIKA VESEL POTOČNIK: Mórja široka cesta

Gorenjski muzej, 2019

Med pomembnimi slovenskimi likovnimi ustvarjalci bi težko našli kakšnega, ki v svoj likovni opus ni uvrstil vsaj enega dela, za katerega je navdih našel v poeziji našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Tokrat so se lastnih interpretacij Prešernovih liričnih besedil ob 170. obletnici pesnikove smrti na svež, sodoben in svoboden način lotile tri uveljavljene kranjske umetnice mlajše generacije: Kaja Urh, Maruša Štibelj in Veronika Vesel Potočnik. Kljub temu, da so si avtorice v umetniški govorici zelo različne je knjiga Morja široka cesta skladna celota in čudovit poklon našemu pesniku, ki bo s svojo estetiko z lahkoto k prostočasnemu branju pritegnil tudi mlajšo generacijo in postavil Prešernovo poezijo v kontekst sodobnega časa.

Umetnostni zgodovinar Gašper Peternel, kustos Gorenjskega muzeja, je o izdelku zapisal, da: »… se /avtorice/ v pesmi poglabljajo z osebno izčiščenim likovnim jezikom, ki med risbo in kolažem vedno ostaja v okvirih realizma. S tem nagovarjajo najširši krog gledalcev in dokazujejo aktualnost občutij ljubezni ter življenjskih spoznanj Prešernove poezije, ki se lahko z domiselnim interpretativnim pristopom prilagodi sodobnemu človeku. Ilustracije, ki so nastale za razstavo ob 170. obletnici Prešernove smrti, nadaljujejo bogato tradicijo umetniškega raziskovanja vsebin, povezanih s Prešernom

  • Pia Marincelj

EVALD FLISAR: Poglej skozi okno

Sodobnost International, 2018

Priljubljeni Evald Flisar v svojem najnovejšem crossover romanu briše meje med literaturo za mlade in odrasle, hkrati pa preizkuša meje jezika in raziskuje aktualne družbene in politične vsebine. Avtor eksperimentalno piše v drugi osebi, s preprostim in jasnim izbrušenim slogom pa prinaša globoka sporočila o stanju današnjega sveta.

Z uvodnimi besedami: »Poglej skozi okno,« nas roman popelje v bližnje kraje ob reko Kolpo, v življenje občutljivega avtističnega petnajstletnika. Zgodba je fragmentarna, v celoto se sestavlja postopoma in retrospektivno. Po tem, ko je fant priča umoru svojega najboljšega prijatelja pujska, ki mu ga starša za nameček servirata na pladnju za rojstni dan, se odloči svoje življenje končati z utopitvijo v reki. Pred tragičnim koncem ga reši sirski begunec Ahmed. Skupaj se podata čez evropsko celino v London, kjer naj bi Ahmeda čakala pomembna naloga, deček pa načrtuje pohod za osvoboditev pujskov z evropskih prašičjih farm. Seveda pa usoda njuno (skupno) pot odpelje v nepredvidljivo smer, kjer oba glavna lika doživita preobrazbo in postavita bralčeva pričakovanja na glavo.

Na točki človeške zgodovine, ko se nasprotja in sovraštva med ljudmi iz dneva v dan stopnjujejo, roman deluje kot opomin, da je v človeku vendarle še dovolj dobrega, da se lahko odpove sebičnosti in se poveže z drugače mislečimi v skupni odgovornosti za usodo sveta in človeštva. Napeto zgodbo, ki išče odprtega, razgledanega in čutečega bralca, je ob pogovoru o razumevanju vsebine vredno predstaviti tudi starejšim šolarjem.

Iz knjige: »Tudi svet še obstaja in tudi svet je tvoj. Zato te prosim: Poglej skozi okno. Ne samo enkrat. Vsakič, ko ne veš, kaj bi storil. Z očmi, ki jih nosiš globoko v sebi

  • Pia Marincelj